GEOGRAFSKI OBZORNIK močjo. V sklepni fazi uporabimo tekst za dopolni- tev. Isti tekst moremo uporabiti na različnih stopnjah in seveda z različnim namenom (na primer Uluru v Av- straliji). Na zahtevnejši stopnji lahko učenci v šoli ali pa doma spoznavajo posamezne vsebine v okviru samo- stojnega dela ob knjigah. Navajam dva primera. V prvem primeru obravnavamo prebivalstvo v ok- viru regionalne geografije Latinske Amerike. Spoz- nati želimo indijansko kulturo. V uvodni, načrtoval- ni fazi učne ure se pripravljamo na delo in učenje. Učenci se seznanijo s postopki in načinom obravna- ve nove snovi (delo s pomočjo knjig o stvaritvah Ma- jev, Aztekov, Inkov in Naskov). V fazi aktivnosti učen- ci berejo (na primer o naselju Machu Picchu in pe- rujskih risbah). Potem analizirajo prebrano gradivo in se pripravijo za predstavitev. V fazi povzetka po- dajo svoje izsledke in jih povežejo s prejšnjimi zna- nji v celoto. Drug je primer »case study«. Obravnavamo pi- ramide in si pomagamo z obema knjigama. Učen- ce pripravimo na delo. Seznanimo jih s postopki in načinom obravnave nove snovi. Razdelijo se v dve skupini in vsaka si glede na zanimanje izbere poglav- ja. Prva skupina proučuje egipčanske, druga pa in- dijanske piramide in ta oblikuje še podskupine: Pa- lenque, Tikal in Teotihuacan. Sledijo povzetki ob dia- projekciji, kar se učencem še posebej vtisne v spo- min. Uporaba tekstov iz knjig Skrivnostni kraji sveta in Atlas legendarnih krajev sveta na različnih stop- njah zahtevnosti je pokazala, da imata širok moti- vacijski in izobrazbeni učinek. S privlačnimi teksti in slikovnim gradivom, ki pripomore k razumevanju in lažjem pomnenju, se uvrščata med pomembne izvo- re znanja. Možnosti uporabe omenjenih knjig pri pouku: • pri splošni geografiji kot izredno zanimiv primer (naprimer Uluru, Nil, Mont Saint Michel), • kot del regionalne geografije pri obravnavi celi- ne ali države (na primer Fudži, Ganges, Himala- ja, Uluru, Veliki Zimbabve), • kot primer ohranjanja kulturne dediščine (Giza, Tikal, Machu Picchu, Tadž Mahal), • za spoznavanje svetovnih lepot in vrednot (Sve- dagon, Hagia Sofia, Delfi, Petra). Knjigi omogočata nove poglede na kulturo na- ših prednikov; učencem na nevsiljiv način pribli- žata številne zanimivosti in tako širita njihovo zna- nje. 31. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE Matej Gabrovec Letošnje srečanje mladih raziskovalcev - srednje- šolcev je bilo letos 11. oktobra. Mladi geografi so se zbrali v Zemljepisnem muzeju. 25 dijakov je na- pisalo 1 3 nalog, ki so jih predstavili pred šestčlan- sko komisijo, v kateri so bili dr. Matej Gabrovec, mag. Uroš Herlec, dr. Milan Orožen Adamič, dr. Drago Perko, dr. Maja Topole in Mirni Urbane. Ker ni bilo posebne geološke skupine, sta bili v okviru geogra- fije predstavljeni tudi dve geološki nalogi. Po tematiki so prevladovale regionalnogeograf- ske in družbenogeografske naloge, žal pa ni bilo no- bene naloge s fizičnogeografsko vsebino. Mentorje pozivamo, da spodbujajo učence tudi k izdelavi tak- šnih nalog. Največ avtorjev se je po klasični regio- nalnogeografski metodi lotilo proučevanja različnih naselij z bližnjo okolico, posamezni avtorji pa so se lotili mestne geografije, industrializacije, turizma, ime- noslovja in metodike pouka geografije. Mladi razi- skovalci so prišli iz vseh slovenskih pokrajin, njiho- ve naloge pa so bile naslednje: • 1. Razkrivanje zgodbe preteklosti skozi geološke sklade (Nina Bednaršek, Gimnazija Novo mesto, mentor Sašo Sturm), • 2. Spremembe imen naselij, ulic, cest in trgov v Slo- veniji po letu 1991 (Mateja Senveter, Srednja eko- nomska šola Maribor, mentorica Rozika Klasinc), • 3. Trebnje (Simon Lah in Bojana Maver, Srednja trgovska šola Ljubljana, mentorica dr. Tatjana Fer- jan), • 4. Brezovica (Aleš Furlan, Srednja trgovska šola Ljubljana, mentorica dr. Tatjana Ferjan), • 5. Računalnik pri pouku geografije (Maja Peter- nelj in Barbara Mrak, Gimnazija Skofja Loka, men- tor Marjan Luževič), • 6. Od kod ime »Pri Rexu« (Nina Kinkela in Valen- tina Kozlovič, Gimnazija Piran, mentorica Eva Sle- kovec), • 7. Razvoj ekoturizma v solinah (Martina Bagarič in Mateja Koren, Srednja gostinska in turistična šola, mentorica Alenka Lukežič), • 8. Geografski oris krajevne skupnosti Cerkvenjak (Barbara Bradač, Prva gimnazija Maribor, men- tor Stojan Gojčič), « 9. Prenova stare mestne četrti Sutna s posebnim ozirom na trgovski in gostinski dejavnosti (Žiga 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK Ramšak in Jernej Kladnik, Srednješolski center Ru- dolfa Maistra Kamnik, mentorja Drago Kladnik in Valerija Podjed), • 10. Industrializacija Kamniško-Bistriške ravnine (Blaž Primožič, Anita Djuraševič, Lucija Skerlec in Nina Stojkovič, Srednješolski center Rudolfa Mai- stra Kamnik, mentorica Sonja Trškan), • 11. Krajevna skupnost Komenda (Tina Uršič in Mo- nika Šimenc, Srednješolski center Rudolfa Maistra Kamnik, mentorica Sonja Trškan), • 12. Pohodništvo v Kamniško-Savinjskih Alpah (Nataša Borovnik, Nina Klisarič in Špela Razpot- nik, Srednješolski center Rudolfa Maistra Kamnik, mentorica Valerija Podjed), • 13. Uporaba metamorfnih kamnin južnega in ju- govzhodnega Pohorja (Petra Draškovič in Jasmi- na Golob, Druga gimnazija Maribor, mentor Vi- li Podgoršek). Komisija je izdvojila kot boljše tri naloge. Avtor- jema devete naloge bomo omogočili objavo v Geo- grafskem obzorniku. Izkazala sta se namreč z obsež- nim terenskim delom, anketiranjem in kartiranjem. Ob dobrem poznavanju obstoječe literature in kvalitet- ni analizi zbranih podatkov sta naredila odlično sin- tezo. Ljubljansko geografsko društvo je avtorici trinaj- ste naloge nagradilo z udeležbo na eni izmed ek- skurzij z geološko vsebino. Njuna naloga temelji na dobrem geološkem znanju in obsežnem terenskem delu. Komisija je posebej pohvalila tretjo nalogo. Av- torja te obširne regionalnogeografske naloge sta iz- delala zelo izviren poster v obliki okna. Vsem mla- dim raziskovalcem še enkrat iskreno čestitamo. DESETDNEVNA GEOGRAFSKA EKSKURZIJA LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA V SIRIJO (24.4.-3.5.1998) Marjeta Hočevar Cilj strokovne ekskurzije je spoznavanje geološ- kih, hidrografskih, klimatskih ter vegetacijskih zna- čilnosti Sirije ter spoznavanje demografskih proble- mov te države, predvsem problematike mest. Spoz- nali bomo tudi načine izkoriščanja reke Evfrat in gos- podarske probleme Sirije. Proučevali bomo rabo tal in agrarno pokrajino ter spoznavali kulture in civili- zacije Sirije. Okviren program: Odhod iz Ljubljane bo pred- vidoma v petek, 24.4. v zgodnjih jutranjih urah. (Cas odhoda se lahko spremeni v primeru sprememb le- talskih voznih redov). Predvidoma bomo leteli iz Tr- sta prek Rima v Damask. Smer potovanja po Si r i j i bo naslednja: Damask-Hamah-Tartus-Latakija- -Alep-Ar Raqqah-Palmira-Damask. Prihod v Ljub- ljano v nedeljo, 3.5. v popoldanskih urah. Podrob- nejši program bo na voljo kasneje. Vodstvo: dr. Matej Gabrovec in Mirsad Skoru- pan. Pr i jave zbira Zemljepisni muzej takoj po razpi- su ekskurzije v Geografskem obzorniku. Ker je ek- skurzija objavljena tudi v Katalogu stalnega strokov- nega spopolnjevanja učiteljev (str. 1 17), je zanima- nje še posebej veliko, zato priporočamo, da se čim- prej prijavite. Učitelji geografije naj seprek šole pri- javijo z obrazcem DZS, obr. 1,201. Število udele- žencev v okviru seminarja je omejeno na 1 8, osta- le prijave pa zbiramo do zasedbe mest. Cena: okvirna cena letalskega prevoza, preno- čišč in organizacije je 141.000,00 SIT. Plačilni pogoji: člani LGD morajo ob prijavi pla- čati akontacijo v znesku 10.000,00 SIT, preostalo pa v mesečnih obrokih oziroma po dogovoru z Zem- ljepisnim muzejem. V primeru odjave akontacije ne vračamo. Za udeležence v okviru seminarja bo LGD po prijavi izstavilo račun šoli. 30