MARC 1 T Albin 2 S Pepelnica + © 3 Kunigunda 4 P Kaiimir + 5 S Perpetua 'Ni. Postna < P Tomaž, akvin. ® T Janez od Boga 9 S Kv..Fianč. R.+ 10 o 40 .{naJencev 11 P Kv.-Koleta + jj S Kv.-Cragor + 13 N 2. PiitSi 14 P Matilda 15 T Longin 16 S Marija, spok. + amerikan Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za 'pravico in resnico — od boja de zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Craan of four Klamp.nin.n rirnnvi.if.n.t.innji) XNAJSTAREJSI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKA LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠ-KIH. GEN. MOTORS STR1ŽJTPLAČE Pise.rniškemu osobju znižane plače. 1 Avstrijski kancler Schuschnigg prehitel nazije na Štajerskem, ki so se nameravali polastiti province in nato še Dunaja, ter zastražil Gradec z močnimi oddelki vojaštva. — Štajerski naziji postali predrzni. Dunaj, Avstrija. _ Vlada kanclerja Schuschnigga je Preteklo nedeljo z energično Potezo prekrižala nakano av-fWjskih nazijev, ki se baje "neli že vse pripravljeno, da zasedejo Štajersko in od tam naPravijo pohod na Dunaj ter Se Polastijo vlade. Schusch-je to namero preprečil l^v še Pravočasno obvladal po- s pomočjo državne armade. Kakor govori poročilo iz gj. . ca> ki je glavno mesto a.lerske, so imeli naziji načrt' j L; ua najprej zasedejo tam-^aJsnja vladna poslopja, po-g v provinci Štajerski °J0 vlado in nato proglase od-^ePitev od Avstrije ter priključitev Nemčiji, na kar bi odko-n . s svojo oboroženo silo še Woti Dunaju in ga zasedli. c*|uschnigg pa jih je prehitel. ^ vso naglico in kar na tihem se v noči med soboto in nedeljo cnuschnigg alarmiral vojaštvo ^arnizije v Gradcu, ki je precej . °cna, in povrhu,tega odposlal ja + batalJ'one pehote z Duna-(le teJ s to silo dal zasesti Gra-v]a°d Vojaštvo je obkolilo vsa žilo a Poslopja in ceste zastra-a s Patruljami na oklopnih koloniobilih. Tako je ostalo pre-Se "neva, v nedeljo. Bržkone pa dov i°dredbe vladi še niso zdele Sq 0li dalekosežne, kajti zvečer ulicS\nato pripeljali na graške vSe 6 Se V0J'aški tanki in povrhu tjja So se v bližnji vasi Goes-j-il; Postavili topovi in namerna Gradec. Pren VSe te PriPrave niso bile det; U'an° skrbne> se more razvi-vodl.1Z lzjav> ki jih je podal dieu- faških nazijev, A. Dar-' ('ejal je namreč, da je sa-5o ooo Gradcu mobiliziranih Hi' _ naziJ'ev, ki so pripravlje- Vilu , od na Dunaj- Temu šte" JS.ooo 6 Se nato Pridružilo še iz T p.KnaziJ'ev iz Leobna, 5,000 PoWTltza in 2>000 iz Liezena, iz ral ?a Pa še manjši oddelki Ko .;lh drugih štajerskih mest. Zda/'"1 Je vlada »jih namero v°<3itSrePreČila so se "azijski načrt -JI lzrazili> da s tem njih se b0 j® m padel v vodo, marveč A v]e ,°dložiI na Poznejši čas. za p *da se J'e pripravila tudi čenja ' le^sa morebitna presene-izvrš;'] URchnigg je namreč velike V provincijalnih vladah ^Jimi za7^membe' da je nad ^rnel diktatorsko oblast. ^ktn0 'vS bi se Proglasil di-je Cenovni diktatorjem, Jeznih n g0Vernerjem posa-Vo™inc može, ki zavze-Str*nki v . mesta v vladni l'e ^ee]J, erIand fronti' kate" ta ^ačin • Je Schuschnigg. Na Stih le L?*,*1" odgovornih me-Kakor €Sljive može- 36 bil tnfKevp0Vzema iz Poročil, w,e,Zadnji čas- da j« f° ZnarieiM na pevskem. rjem i! V?Zgovoru med Hit-^eč t" cbU8chniggom so se I G^cuiŠnji naziji, zlasti že p°p°inim > znak?'- °Čitno 80 »osili 0 nosiij !" naPadli tiste, ki ' V vladni?6 VaterIand fron-nih uradih sc • ^ Avtomobilska korporacjja General Motors je zadnji petek objavila, da se vsemu pisarniškemu osobju zniža plača s 1. marcem. Za tiste, ki dobivajo na leto manj kot $10,000, bo znašalo znižanje 10 odstotkov, za višje plače pa 20 in 30 odstotkov. Okrog 40,000 uslužbencev bo s tem prizadetih in korporacija je izračunala, da si bo s tem prihranila okrog sedem in pol milijona dolarjev letno. Vključen v to bo tudi načelnik odbora direktorjev, A. P. Sloar, katerega znižanje bo znašalo $39,.000 in bo revež zdaj dobil na leto "samo" $111,000. -rO- NAGLE SMRT ROJAKINJE Joliet, 111. — Ta ponedeljek se je vršil pogreb 64 letne Mrs. John Bauer, 1020 Oakland ave., ki je postala žrtev nenadne smrti. Zadnji četrtek, ko je stopila iz cerkve, kjer je prisostvovala pogrebni maši za pokojnim Štefanom Vrti-nom, je hipoma omahnila, na kar je bila prepeljana v bolnico. Tamkaj pa je dve uri po-zeje izdihnila. Zapušča soproga, enega sina, pet hčera, eno sestro ter sedem vnukov. -o- BORBA ZA DENAR V PORODNI TEKMI Toronto, Ont. — Vrhovno sodišče tukajšnje province se je zadnji petek pričelo baviti z vprašanjem, kako naj s« razdeli nagrada pol milijona dolarjev, ki je bila svoječasno razpisana v oporoki nekega bogataša Millarja za' tisto mater, ki bo v teku desetih let rodila največ otrok. Za to nagrado se poteguje pet žensk, ki so vse imele po devet otrok v omenjeni dobi. Med njimi je neka Mrs. Kenny, katera zadeva je še sporna, ker so bili trije otroci mrtvorojeni, in se v obravnavi razmotriva, ali se ti otroci lahko štejejo v kon-test. Mrs. Kenny se je v petek tako razburila, da je ozmerjala sodnika in povrhu pretepla sodne stražnike,, kateri so jo na sodnikovo povelje odstrani- li iz dvorane. -o- PRETEPAČ ŽENE JIH SAM DOBIL Baltimore, Md. — Neki tukajšnji sodnik je dal 37 letnemu Clyde Millerju priliko, da je spoznal, kako se človek počuti, kadar je tepen. Moža je namreč obtožila njegova žena, da jo je pretepel in je tudi prišli pred sodišče s pod-plutimi očmi ter drugimi poškodbami po obrazu, na kar ga je sodnik obsodil na šestmesečni zapor in poleg tega na 20 udarcev s šibami. DEMONSTRACIJE V LONDONU Protestiranje proti zvezi z Italijo. London, Anglija. — Množica, ki je štela okrog 10,000 oseb, se je v nedeljo zbrala na tukajšnjih ulicah in demonstrativno odkorakala proti italijanskemu poslaništvu. Dovolila je le dvema, da sta šla v poslaništvo in tamkaj predložila resolucijo, v kateri se je povdarjalo, da se podpiranje fašis. agresivnosti ne bo trpelo, in se je obenem obsodilo vmešavanje Italije v Španiji. Isti dan so se po vsej državi vršila zborovanja, na katerih so opozicijonalni govorniki izražali :ah levo, da vlada odstopi in se razpišejo nove volitve. -o- UGODNO NAPOVEDOVANJE St. Petersburg, Fla. — Znani gospodarski izvedenec, E. Babson,. je v nekem govoru, ki ga je imel tukaj zadnji teden, izrazil prepričanje, da je sedanja depresija dosegla dno in da se bodo gospodarske razmere pričele izboljševati ter bo izboljšanje trajalo najmanj dve leti. Kljub temu pa je pričakovati, pravi, da se bodo plače še nadalje znižale, predno bo mogla industrijska obnova priti do polnega razmaha. MAGNATI POVZROČILI PADEC Washington, D. C. — Preiskava, ki jo vodi vladna komisija, je dognala, da padec na delniški borzi zadnjo jesen je bil povzročen v prvi vrsti od skupine enajsterih mogočnih borznih operatorjev. Vendar pa nimajo še toliko dokazov proti njim, da bi se mogla vložiti obtožba. PO K AT. SVETU PRIJATELJSTVO MED POLJSKO IN NEMČIJO Varšava, Poljska. — Zadnji teden je bil tukaj na obisku nemški minister Goer-ing in ob tej priliki se je, kako trdijo poročila, še bolj u-trdila prijateljska zveza med Poljsko in Nemčijo. Poljska namreč smatra, da se je vpliv Nemčije- in Italije po odstopu angleškega zun. ministra Ede-na še znatno ojačil, in tako meni, da bo najbolje za njo, ako ostane prijateljica Nemčije. Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"! — Honolulu. — Priprave so se podvzele, da se proglasi blaženim Father J. D. De-Veuster, kateri je posvetil 16 let svojega življenja delovanja med gobavimi in je končno tudi sam postal žrtev te bo-leznj. — Dubuque, Ia. — Načrti se snujejo, da se sedanji katoliški dnevnik, Catholic Daily Tribune, ojači in poveča ter bolj razširi med katoliško .prebivalstvo v Ameriki. — Salrnanca, Španija. — Zastopnik nacionalistične Španije v Vatikanu, I. Anto-miutti, je podaril g'overnerju mesta Burgos 5000 peset za podporo revnim španskim 0-trokom. — Baltimore, Md. — Na škofijski skavtski konferenci se je Father B. Farrell izrazil, da bi bilo edino pravilno, ako bi katoliški dečki spadali v katoliške skavtske organizacije. POGAJALA SE BO SJAŠISTl Francoski parlament odobril ohranitev zveze z Anglijo in pogajanja s fašističnima državama. JAPONSKI GROZI ŠE VEČ ZRAČNIH NAPADOV Šanghaj, Kitajska. — Zračni napad na japonski otok Formoso, ki se je zadnji teden izvršil s kitajskimi aeroplani, je le nekak predhodnik nadaljnjih senzacijonelnih napadov na japonsko ozemlje, ki bodo sledili tekom prihodnjih tednov. Tako se je izrazil zadnji petek agent neke ameriške aeroplanske tvrdke. Istočasno se je ugotovilo, da bodo te napade izvršili tujezemski a-vijatiki, ki stoje v službi Kitajske, med ka,terimi je 75 a-meriških. Pariz, Francija. — Francoski parlament je zadnjo soboto zvečer skoraj enoglasno 0-dobril vladni predlog, da 0-hrani Francija še nadalje zvezo z Anglijo in se tej pridruži pri njenem nameravanem pogajanju z obema diktatorskima državama, Italijo in Nemčijo Dasi se ta korak razlaga tako, da se je Francija z Anglijo vred podala pritisku od fašističnih držav,, vendar je zunanji minister istočasno pov-' daril, da se kljub sporazumu, ki se utegne doseči s fašističnima diktatorjema, Francija ne bo odpovedala svoji prijateljski zvezi z Rusijo ter da bo dalje ohranila zvezo tudi z malo an-tanto, Jugoslavijo, Čehoslova-ško in Rumunijo, ter končno, da tudi ne bo dovolila, da bi Avstrija izgubilo svojo samostoj-i nost. Enako je povdaril minister,da Francija še vedno veruje v Ligo narodov, dasi se ta nahaja točasno v kritičnem položaju. Kakor se ugotavlja, so se z Italijo že pričela pogajanja za izboljšanje odnošajev. -o- SENATOR DIETERICH NE BO KANDIDIRAL Chicago, 111. — Sedanji zvezni senator iz Illinoisa, Wm. H. Dieterich, kateremu z letošnjim letom poteče njegova službena doba, pri prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral. To je izjavil zadnji petek in pristavil, da se je odločil k temu koraku iz namena, da šp bolj ne razcepi demokratske stranke v tej državi, kakor je že zdaj. Na ta način bosta na demokratski listi ob primarnih volitvah 12. aprila ostala le dva pomembnejša se-natorska .kandidata, namreč S. W. Lucas, ki ga podpira gov. Horner, in M. L. Igoe, za katerim stoji demokratska organizacija Nash-Kelly. Iz Jugoslavije Slika socialističnega organizatorja, ki je organiziral delavce in pobiral članarino za se. — Težka nesreča posestnika Gaberščka z Vrhnike. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti in novice. BORILI SE PROTI POVODNTI ravnost zahteval Hitlerjev naje že na-, zijski pozdrav. Vsled močnega deževja, ki je pralo Kalifornijo s koraj tri tedne neprestano, je dosti rek stopilo preko bregov in povzročilo poplavo. Gornja slika kaže de lavce, ko so ob Sacramento reki, blizu mesta Clarksburg, z vrečami peska delali obrežne nasipe, da so za držali vodo v strugi. Čuden "organizator" Maribor, februarja. — Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je te dni zagovarjal eden najbolj vnetih mariborskih socialističnih 'organizatorjev' in hujskačev. Bil je to 34 letni Hinko Šerc iz Ruš, ki je bil leta 1936 med organizatorji znanega štrajka gradb. delavcev v Mariboru, po štrajku pa je prevzel vodstvo njihove socialistične organizacije, ki nosi slovenski naziv "Savez gradjevinskih radnika Jugoslavije u Mariboru". Z veliko vnemo se je podal na nabiranje pristašev, neprestano je bil na shodih in sestankih ter je imel velik vpliv med delavci. Začel se je prištevati med najaktivnejšo socialistično gospodo. Skraja je sicer še delal kot navaden gradbeni delavec, potem pa, ko je postal tajnik, mu je nova funkcija stopila v glavo in začel je živeti po gosposko. Kot tajnik in blagajnik je imel 600 din mesečne plače, ki mu pa 111 zadostovala za njegovo življenje. Segel je po denarju, katerega so si ubogi gradbeni delavci pritrgovali od ust, da so plačali članarino pri svoji organizaciji. To članarino je Šerc pridno kasiral in zbiral, ostajala pa je v njegovem žepu ter jo je zapravljal. V knjigah pa je svoje sleparije prikril s ponarejenimi potrdili in čekovnem nakaznicami. Na ta način je dolgo časa vlekel uboge delavce za nos ter je glasom obtožnice poneveril 16,099 : dinarjev. Nadebudnega rdečega "generala" so sodniki zaradi teh poneverb obsodili na 1 leto in tri mesece strogegfe zapora ter na izgubo častnih pravic za 4 leta. -o- Smrtna nesreča pri delu Vrhnika, 6. febr. — V soboto je postal žrtev smrtne nesreče posestnik Janez Grabel-šek z Vrhnike, stanujoč v Novi vasi. On kakor tudi njegov sin Tone sta bila zaposlena na parni žagi g. Tausiča. Tako so v soboto popoldne valili hlode z voza. V tistem trenutku, ko je imel hlod že zdrkniti z voza in so se navzoči s skokom umaknili, je Grabelšku na poledenelih tleh spodrsnilo, da je padel, nanj pa se je zvalil hlod. Pi-itisk je bil tako močan, da mu stri o prsni koš. Najbolj žalostno pa je bilo to, da mu njegov sin ni mogel več pomagati, čeprav mu je priskočil na pomoč, pa je moral s strahom gledati, kako mu je oče pred očmi izdihnil. Pokojnik je bil vzoren katoli-ški mož. -o- postajama Jevnica in Laze do železniške proge. Ker so bile zapornice odprte, je brezskrbno zavozil na progo. V tem je pa že privozil v smeri proti Ljubljani tovorni vlak in lokomotiva je odbila konje in voz s proge v kanal. Posestnika so nezavestnega potegnili izpod voza, vendar k sreči njegove poškodbe niso smrt-nonevame. Lokomotiva je pa ubila enega konja, drugega pa hudo ranila; razbilo ie tudi voz. Smrtna kosa T T;. V Ljubljani je umrl Karel Kirar, uslužbenec Jugoslovanske knjigarne. — V Škofji Loki je umrla Marija Planta-rič. — V Dobrenju v Pesniški dolini je umrla Elizabeta Fras, žena tamkajšnjega, u-glednega posestnika in župana. — V Mariboru je umrla Frančiška Rakovnik, zasebni-ca 81 let. Vandalizem Na radvanjskem pokopališču so neznani zlikovci zagrešili nečuven vandalizem, ki je zelo razburil tamošnje prebivalstvo. Razbili so celo vrsto kamnitih spomenikov, na drugih pa razbili marmornate napisne plošče; lesene in železne križe so pa izruvali in jih razmetali vse naokrog. Sumijo, da je to izvršila cela; družba pijancev. -o- Farni praznik Pri Sv. Gregoriju so imeli pred kratkim izreden farni praznik. Slavili so 40 letnico župnikovanja g. duhovnega svetnika Fr. Krumpežtarja. Vsa vas je bila okrašena z venci in slavoloki, zlasti okoli cerkve in društvenega Doma. Slovesnosti v cerkvi, pri kateri je govoril ribniški dekan Skubic, je kljub delavniku,prisostvovala cela fara. -o- Železnšika nesreča Karol Trebeč, po domače Znidar, 35 letni posestnik iz Kresniških Poljan, je nedavno peljal pol voz drv v Ljubljano. V temi se je vračal domov in tako privozil po cesti med Ogenj V Vrhlogi je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Alta. Ker je s poslopjem vred zgorelo tudi mnogo gospodarskega orodja, znaša škoda nad 30,000 dinarjev. Orožniki so aretirali neko osebo, o kateri sumijo, da je zažgala. -o- Nesreča V rudniku v Pečovniku se jei tfežko ponesrečil 19 letni rudarski delavec Anton Završek z Zvodnega pri Tehai'ji. Pri delu ga. je podsulo in dobil je hude notranje poškodbe. —o— Nezgoda Iz Bizovika je bila pripeljana v ljubljansko bolnico 65 letna žena mestnega delavca Ivana Klopčarja. Nekega jutra se je odpravljala, z doma, pa je pri tem nesrečno padla po stopnicah in se nevarno pobila. ' ■ —-—* - MU*. U i list v 'AmeriM. i Ditanovljen leta HMi ? * Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-BeljkoT in dnevof po praxnikili. Izdaja in tiskal EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago _ Telefon: CANAL 5H4 Naročnina s _$s.oo „ 2.60 _ 1.50 7,3. celo leto Za pol leta _ Za četrt leta ---- Za Chicagd, Kanado in Evropo: Za celo leto -■-$6.60 Za pol leta -----3.00 Za četrt leta-------- Posamezna številka —---— 3o The first arid the Oldest Slovene Newspaper in Ameri&i, Established 1891j Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by* EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year -------- For half a year _$5.0C _ 2.50 - ».50 For three months -— Chicago, Canada and Europe: For one year ----_$6.00 For half a year -3.0.0 For three months ---— I-'* Single copy----—- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlam na uredništvo jrsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. - Za zadnjo številko v tednu jetas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira.«-. Rokopisov urea-ništvo me vrača. _______— Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ Anglija in Italija fcT^SHFfP, ! ' -— / • - y svetovni politiki se večkrat dogode dokaj čudne in na prvi hip nerazumljive stvari. Cestokrat se dogodi, da države čez noč spremene svoje politične taktike, ena proti drugi. Tak slučaj smo imeli doživeti prav te dni. Po zadnji svetovni vojni, v kateri so se borile na eni strani zapadne države kot Anglija, Francija, Italija in Združene dišave, in na drugi centralne države kot Av-stro-Ogrska, Nemčija, Turčija in Bulgarija, je zgledalo, da ostane prijateljska zveza med Anglijo in Francijo trajna. Razlogi za to so bili čisto jasni, ker brez močne Anglije ni francoske varnosti napram Nemčiji, pa tudi brez močne Francije ni varnosti za Anglijo. Cisto jasno je to. Toda odkar je Italija zavojevala Abesinijo in odkar se je Francija zadržala tako dvoumno v tisti krizi med Italijo in Anglijo v Sredozemlju, ko je bivši francoski prvi minister Laval igral tako dvoobrazno politiko, od tistega časa ni bilo opaziti več tiste prijateljske iskrenosti med starimi zaveznicami na zapadnem delu Evrope. To je en razlog, ki pojasnuje, zakaj se je Anglija te dni s tako politično hladnostjo, pa tudi s tako lahko vestjo obrnila od svoje zaveznice v drugo smer, ter zdaj koketira z zastopniki rimske vlade. ,V Londonu sta zadnje dve leti tekmovala dva politična načrta. Cilje enega je zastopal ravnokar odstopli zunanji minister Eden. Njegovi politični cilji so bili odločno proti fašizmu v Italiji in v Nemčiji. Kjerkoli je mogel je delal v mednarodni politiki križe preko fašistične politike v Evropi. Posledice so bile, da ste Italija in Nemčija videli v Angliji glavnega nasprotnika na potu proti svojim ciljem. To je družilo oba diktatorja v skupnost, dobro vedoč, da posamez ne bota dosegla mnogo, v skupnosti pa skoro vse. Tako je prihajalo do vedno tesnejše zveze med Italijo in Nemčijo in v zvezo so počasi pridobili še Japonsko. Tako so fašistične sile stvorile močno uplivno zvezo okrog in okrog sveta, kar je začela Anglija močno čutiti. Drugi angleški politični načrt pa je, ki ga zastopa sedanji angleški prvi minister Chamberlain, da je treba zavzemati zmernejšo politično pot, ki naj bo dostopna kompromisom, obenem, pa naj se raje deluje tako, da mesto, da se z odprto in odločno politiko obija fašistične države in jih s tem faktično druži, naj se raje z njimi sklepa kompromise ter gleda na to, da se jih politično razdvoji. S tem se zmanjša njihova moč in nevarnost. Zdi se, da Chamberlainova politika gre za tem, da razdvoji Hitlerja in Mussolinija, ako to mogoče. Zato Anglija že daje izjave po svojih zastopnikih, da bo priznala Etijopijo Italiji, da ne bo utikala svojih prstov v španske zadeve, ako ji Italija da gotove obljube v Sredozemlju. Pričakuje se, da pride med Londonom in Rimom do posebnega pakta, ki bo priznal gotove privilegije Italiji v Sredozemlju, na drugi strani pa zajamčil vse gotove pravice Angliji. To je vse po čemer hrepeni Anglija v Sredozemlju. Če dobi to, bo Anglija segla Mussoliniju v roke. Tak je njen kramarski značaj. Poleg tega, pa bo London če Se mu to posreči, znal pihati tudi Rimu na uho, da ni dobro v nobenem slučaju imeti premočnega soseda na vrhu Alp. Z drugo besedo, kjer dva kozla čuvata zelnik, eden gotovo škodo trpi. Tako se je zgodilo, ko sta Mussolini in Hitler čuvala neodvisnost Avstrije in jo je Hitler zdaj izzivalno pobasal in naložil na svoj voz. Seveda je možno, da bo izid čisto drugačnejši, ampak kakor zgleda za enkrat, igrajo v Londonu te vrste politiko. Eden je odšel na politične počitnice, morda čisto prostovoljno in sporazumno, da je s tem dal priliko nastopu drugi politiki, kakor jo je on zastopal. Vsa ogorčenost, ki je pri tem nastala, je le formalnega značaja, ki naj pokrije in zakrije angleško navihanost. Medtem, ko so v Berlinu in v Rimu rajali od veselja nad rezignacijo Edena, so morda v Londonu na tiho meli roke nad novo politično zmago, ki zna priti in skoro gotovo bo po zaslugi te kramarske politične poteze, ki jo je napravil te dni lokavi Chamberlain. Ta angleška politična poteza kaže trenotno poraz in kapitulacijo na strani Anglije, ali zna se pa iz tega političnega jajca izvaliti zmaga za Anglijo in poraz za prija- teljsko zvezo med glavnima fašistoma v Evropi. Angleži so že čestokrat na videz igrali nerazumljivo politiko. Ali vedno se je še izkazalo, da so znali in vedeli, kaj so igrali. Počakajmo, da vidimo. f^MMMi KOLIKO BOŠ STORIL V LETOŠNJI KAMPANJI ZA SLOVENSKI KATOLIŠKI LIST? Milwaukee, Wis. yseh naročnikov lista Amerikanski Slovenec je sveta dolžnost, da obrnejo pozornost na naš edini slovenski katoliški dnevnik, kateremu bi sovražniki radi zadali smrtno rano in ga uničili. Njim je Amerikanski Slovenec trn v peti, ker jih ovira pri njihovem delu za razvoj brezverstva. Dnevnik Amer. Slovenec je edini katoliški dnevnik pisan v našem slovenskem jeziku v Ameriki. Vedno se poteguje za pravice in brani vero, v kateri smo bili vzgojeni. Brezverci pa hočejo cela mesta in naselbine preplaviti s svojim brezverskim čti-vom. Zato se mi zdi, da je skrajni čas, da se postavimo v bran za Amerikanskega Slovenca. Da se bo pa naš list mogel krepke je braniti in braniti našo vero proti tolikim sovražnikom, zato pač potrebuje sveže pomoči, to je novih naorčnikov, ki mu bodo stali trdno na strani ter mu pomagali proti brezverskim agentom. — Zato dragi naročniki, sedaj, ko je kampanja in lete bombe, na upravo in uredništvo, bodimo čuječi in pomagajmo tudi mi vsi. — Trdno upam, da bo tudi iz Milwaukee priletele bombe proti Chicago in pretresle ta-mošnje ozračje. Prav prepričan sem, da Milwaukee ne bo zadnji, dokler bomo imeli tako agilno zastopnico, na katero smo prav lahko ponosni. Toliko, kolikor napravi ravno Mrs. Lucija Gregorčič za katoliški tisk, malokdo kjer napravi. Dobra agitatorica je tako za Amerikanskega Slovenca, kakor tudi za "Ave Marija". Bog ji bo enkrat ves ta trud poplačal. Če veš dragi čitatelj za prijatelja, ki še nima katoliškega lista, skušaj ga pridobiti da se naroči na Amer. Slovenca. Če pa ne moreš sam, pa povej to zastopnici Mrs. Luciji Gregorčič, da pojde ona do njena in njej prav gotovo ne bo odrekel. — Ona tudi pobira naročnino za novi mesečnik "Novi Svet", katerega tudi vsem prav toplo priporočam, ker je to silno zanimiv list in stane samo dva dolarja na leto za Ameriko. V tem listu bo opisana lahko vsa tvoja zgodovina, če boš hotel. List je zelo podučljiv in ga vsakdo pohvali. — Tretji list, za katerega pobira naročnino naša zastopnica Mrs. L. Gregorčič ie "Ave Maria", katerega bi morala imeti vsaka katoliška hiša. — Pozdrav. ^ jjt , G. W. Raly -O- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" PREMIKAJOČE SLIKE V HRVATSKIH ŽUPNIJAH Cleveland, O. Po posredovanju neumornega narodnega in verskega delavca Mr. Johna Dolčiča, so prišle moje filmske slike tudi med. Hrvate. Ne vem kako se je Mr. John Dolčič seznanil tudi s hrvaškimi gg. župniki in zanesel med nje misel in zanimanje za moje slike. Mr. Dolčič je pač vedel, da lastujem lepo serijo slik ki so bile posnete v Hrvatski in v lepih hrvatskih mestih. Tako se je Mr. Dolčič seznanil z g. župnikom Father Žagarjem OFM. v Millvalle, Pa., na fari sv. Nikolaja in kmalu za tem sem dobil povabilo za slikovno predstavo, katera se je vršila 13. februarja ob sijajni udeležbi župlja-nov v dvorani pod cerkvijo. Navzoči so slike zelo odobravali, kar je več vredno kot vse drugo. Glavni namen kazanja slik je pač ta, da se ljudstvo zadovolji. Zadovoljni obrazi, ki jih gleda predstavitelj pred seboj in pa zanimanje za slike, je njegovo največjo plačilo. Saj to je pač namen, da slike vidi čimveč občinstva. Omenjena župnija, oziroma njen upravitelj g. župnik Father Žagar, je Slovenec in je za imenovano župnijo sv. Nikolaja silno veliko napravil. Dobro bi bilo, da se to enkrat opiše, kar pa ne bo lahka zadeva, ker se Father Žagar ogiblje te vrste hvale. Kolikor mi je dosedaj znanega, so mi povedali to njegovi fa-rani. Menda mi ne bo zameril, če nekoliko opišem njegovo neumorno delovanje in požrtvovalnost, da bodo ljudje vedeli kdo je in odkod. Ko sem njemu pisal za take podatke, mi še odgovoril ni; preskromen je. Pa vem tudi to, da ni imel časa in ga tudi ne bo imel. Preveč je povsod vedno zaposlen. Ko smo bili pri njem v župnišču na obedu, smo vsi obedovali, le on ne, ker ni imel časa. Tri pridige vsako nedeljo in še vse drugo povrhu kar še spada k fari, to niso nobene malenkosti. Samo ono nedeljo ko smo bili mi tam, so imeli kar štiri krste. Kje so pa še druga opravila. Father Žagar je pred sedmimi leti prišel na to faro, na kateri je bil ogromen dolg. Skof je izgubil že vse upanje, da bi bilo mogoče faro rešiti dolga in žup-Ijani so bili brez zanimanja za svojo cerkev. Misel vseh je bila, da bo cerkev prodana in to je bil tudi škofov nasvet. Toda novi župnik je mislil drugače. Zaupal je na božjo j/omoč, pričel je cvoje delo in upeljal .v župniji :10s o življenje. Od hiše do hiše je šel in dan za dnevom pridobival župljane nazaj k cerkvi, jih prepričeval, da cerkev mora obstati, da je njihova in njihova mora ostati. Tako so mi pripovedovali farani. Naravnost čudežen je bil preobrat. G. župnik je kupil bus za šolske otroke, ki jih je vsaki dan dovažal v šolo in nazaj domov. Otroci so pripeljali s seboj svoje starše in danes je v fari sv. Nikolaja prvovrstno duhovno življenje. Vsi tamošnji rojaki so 95%- za cerkev in zavzeti za versko življenje, česar v mnogih drugih župnijah ni opažati. Danes deluje tam šest čč. sester slovenskih frančiškank, ki pomagajo vzgajati deco, da bodo enkrat vredni člani človeške družbe. Če rečem, da nikakor nisem mogel vsega tega doumeti, ne bom prav nič lagal, ampak povedal čisto resnico. Kako je kaj takega mogoče, kajti znane so mi bile razmere v tej fari poprej. Tako sem se naravnost čudil apostolski gorečnosti g. župnika Žagarja. Ta č. g. je hodil in trkal na vrata tako dolgo, da so se mu odprla, tako so mi pripovedovali farani. In tako so danes tisti, ki so nekdaj zapirali pred njim svoja vrata, najbolj zvesti in njegovi največji podporniki. Ljudje, nekdaj zaverovani v komunizem, so danes v srcu prepričani katoličani. Zato, čast komur čast. Čast g. župniku, čast pa tudi fa-ranom, ki se zavedajo, da je domače versko življenje najsrečnejše, ki prinaša mir in zado-voljnost v družine in daje srečo celemu narodu. Tako, kakor vidite, sem odnesel zelo dobre in vesele spomine iz te naselbine in fare sv. Nikolaja, na katere ne bom nikoli pozabil. Videl sem, kaj lahko napravi požrtvovalnost človeka, ki se žrtvuje, ki se ne straši dela ampak poprime zanj in to v korist drugim. — Naj na koncu še to omenim, da cerkev, ki je bila pred sedmimi leti na robu propada, ni samo ohranjena in ne samo da so farani lepo skupaj, ampak je sedaj cerkev tudi jako krasno in okusno prenovljena zunaj in znotraj, da jo hodijo drugi občudovati. Ko so izvedeli v Ambridge, Pa. o slikah v Milvalle, so tudi oni zaprosili za nje in sicer kar takoj naslednjo nedeljo 20. febr. Tako smo se dogovorili in Father Žagar so določili, da bo njihov šolski bus popeljal moje slike in drugo ropotijo ki se rabi za kazanje slik v Ambridge. Tako sva se potem v nedeljo peljala z Jožetom Grdino, mlajšim do č. g. župnika Rev. Ferdinanda Skoka v Ambridge z vlakom in tam nadaljevala s slikovnimi predstavami ob ravno tako veliki udeležbi faranov, kot prejšnjo nedeljo v Milvalle. Predstava je bila v velikem domu, ki je bil nekoč hrvatski Narodni dom, a je propadel. Ta nepričakovano velika udeležba je tudi mene razveselila, ko so vsi s tolikom veseljem pozdravili slike iz domovine. To je dokaz, da ljudstvo še vedno ljubi rojstno domovino. Ob pogledu na udeležbo na slikovni predstavi, kakor tudi ob pogledu na nekdanji Narodni dom, ki je ob času zidave stal nad $55,000.00, kakor so mi pravili, bi človek sodil, da je tam precej veliko število Hrvatov. Če bi pa to sodil po cerkvi bi ne prišel do tega zaključka, kajti cerkev je manjša kot v Milvalle in poleg tega še lesena, dočim je v Milvalle, zidana, tako cerkev { kot šola in mnogo večja. V Ambridge, se nahaja tudi mnogo naših Slovencev, ki pa se bolj družijo s Slovaki, dasi bi bilo bolj naravno, da bi se pridružili k Hrvatom in tako pomagali k skupnemu dobremu delu pri cerkvi, kajti Slovaki so dobro organizirani in imajo lepo cerkev s šolo in sestersko hišo. Kakor sem že omenil, je bila pri slikovni predstavi naravnost ogromna udeležba od strani Hrvatov, pa bili so tam tudi Slovenci. Za te že vem da so bili, ker sem si zapisal imena in sicer Mr. in Mrs. Rosemberg, doma od Novega mesta, z Goriče-vega, Mrs. Mary-Knafeljc, Mr. in Mrs. Gorup, Mrs. Ogulin, Mrs. Pelc, Mr. in Mrs. Anžur, Mrs. Žiberna, Mr, in Mrs. Uher-nik, Grozdek in še več drugih. Na slikah smo videli, kako ozka vez je med nami in Hrvati v stari domovini. Iz naše strani smo dospeli preko Kočevja na Brod Mora vice na Kupi, ki meji naše slovensko in hrvatsko ozemlje. Nobene razlike ni. Za tem so sledile Delnice, za njimi Sušak in pred nami je bilo Adrijansko morje. Treba bi bilo, da bi se večkrat tako sestali skupaj in opustili vse druge propagande, od katerih nimamo drugega kot da nas razdvajajo, mesto da bi nas družile in je le naša narodna škoda. — Slike iz domovine naj bi bile vez, ki bi nas združevala. Kjer ne morejo imeti Slovenci in Hrvatje vsaj svoje cerkve, naj bi združeni imeli eno. Nikdo ni nam Slovencem bližje po narodnosti in bratstvu kot so nam Hrvatje in pri tem so nam blizu tudi po svoji veri. — Naj še omenim, da so bili tudi v Milvalle pri predstavi Slovenci, Mrs. Albina Novak je dobila pozdrave od več oseb iz vrst SŽZ., tako tudi iz Ambridge. — Na koncu se še obema gg. župnikoma prav lepo zahvaljujem za gostoljubnost in naklonjenost. — Lepa hvala Fa-the Medicu za razlago slik v Ambridge. — Hvala Mr. Dolčiču, ki se je zavzel za predstavo slik v Milvalle. — Hvala vsem. Anton Grdina POPRAVEK V dopisu iz Jolieta z dne 18. febr., kjer je bilo poroča-no o pogrebu smrtno ponesrečene neveste Rose Videč iz Rockdale, bodi omenjeno, da je bila pokopana iz cerkve sv. Jožefa v Rockdale na slovensko pokopališče v Joliet, in ne iz cerkve sv. Jožefa v Jolietu, kot je bilo pomotoma omenjeno v omenjenem dopisu. --o- KATOLIČANI V MAROKU Leta 1908 je v vsem Maroku delovalo samo pet frančiškanskih patrov. Leta 1931 pa je bilo že 87 katoliških duhovnov. V 25 letih je nastalo 158 katoliških eerkva. Sedaj ustanavljajo številna mladeni-ška društva, zavode za bolnike in siromake ter na vse načine organizirajo katoliško cerkveno življenje. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Dogodki med Slovenci go Ameriki Zadet od avtomobila Cleveland, O. — N|davB<> je bil nevarno zadet od nekega avtomobila Lovrenc ljak, katerega so takoj odpeljali v bolnico. Na operaciji So. Chicago, 111. — Srečno J« prestala operacijo v St. Bernai bolnišnici Miss Jennie Kuhel Ewing Ave. med 98 in 99. St Sedaj se nahaja doma in je T's potu okrevanja. — Njena m8'1 je zvesta naročnica Amer. Si®" venca. Dve smrti Pittsburgh, Kans.-- V ^ Kans., je umrl Frank Seti^j v starosti 75 let. Doma ie bl_ nekje na Gorenjskem in za' pušča žalostno soprogo in ga "brata. — Umrla je tudl Mary Kožuh, doma iz ff Zabukovje na Štajerskem, tera zapušča tri sinove in hčeri. dve Kratke vesti iz Cleveland Cleveland,, O. — Težko oP* racijo je prestala v Huron bolnišnici Mrs. Jennie ki se pa že nahaja doma 111J ji zdravje polagoma vračaj Na operacijo v Glenville nišnico se je morala P0"' Sophie Puson. — Preteki' den so na Zvezni sodniJ1 ^ pet štiri rojakinje prejele ^ meriško državljanstvo. Charity bolnišnici se na^jj Mrs. Margareth Munka. ^^ Huron Rd. bolnišnice ie\ pripeljana na svoj Anna Marie Danovich. -"".j. srčno hibo je umrl Frank Marinko, v starost1 let. Zmrznil je ^ Anacondan, Montana. " ie skoro pred dvema tednofl1^ tukaj-' zmrznil rojak ^ s Fon, v starosti 64 let. j. je bil iz Trnovega pn a nu v zasedenem oz^10 f Zmrznil je na delu v k'8®1^. lomu. Najbrže se je hotel ^ dc-n odpočiti, kajti našli so" ležati na malem vozičku- Podlegel pljučnic' Gross, Kans. Na P' oP i8 pališču v Mulberry, K&ri5"p bil pokopan rojak Fraflk ^ lokar,. ki je podlegel P1^ j,jl v starosti G2 let. Doma ]e ^ nekje s Štajerskega i'1 \e val v Ameriki okolu 83 let. Vesel dogodek Milwaukee, Wis. —1 ^ rojenice so se pred fi oglasile pri družini A11<0ljjni Komar na N. Pierce St. 111 x podarile krepkega sinčk^di Rojehice so se oglasile J|S pri družini Fred So. 17. St. katerim & prinesle zalega fantka. •---- 4 Tisti, ki imajo p°a ..gft streho druge liste, t/ pa ne, niso zanesljiv* * . čani. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuriH>Ug™ Medtem, ko je Udalo tako nasprotoval temu, da hi se VVazire izpustilo iz jetništva in se odpovedalo napovedane svečanosti, je mala Nkima hitela za Tarzanom. Odkar so bili VVaziri ujeti, je mala opica trepetala skrita na drevesu, ker se je bala da bi jo zavohal leopard ShcU in jo raztrgal lia kose, , Toda, ko je zagledala da je prišel Tarzan v bližino, jo je minil vsak strah. Iti ko ga je enkrat vendar dohitela, se mu je začela prilizovati in sc hvaliti, kako je ukanila leoparda in ga s palico nagnala. Se marsikaj drugega mu je povedala, da bi se pohvalila da ni tako bojega kut bi on, Tarzan, mislil. ------ .._:„;___,,.„..„.. . Jk V tem pripovedovanju je bilo toliko samohvale, da je v tej samohvali popolnoma pozabila na vojake VVazire. Njen spomin je namreč bil tako majhen, da sc ni mogla spomniti. Ko je pa Tarzan omenil, da bodo kmalu prišli za njjm VVazifi in da bo imela veliko prijateljev, je naenkrat nenadoma obmolknila. Na to, kot da sc je prebudila iz sanj, je začela: "VVaziri! Wazirit Da, Wa* ziril" Naglo, kot je dano samo žival"11 izražati, je mala opica razložila Tarzanu, v kako strašni nevarnosti 'a j pomoč. , jj._ii.ia*8 ToreK, T. rnarea 1933 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Strafi © V kotieek J. M. Trunk. PRVA NEDELJA V MARCU Vse, kar je Bog ukrenil, je storil zaradi izvoljenih, da se izveličajo, rešijo duše. Po svoji moči je ustvaril vesoljni svet. Na tem svetu naj bi se izkazali, se rešili. Naredil je nebesa. Tam naj bi bile duše za vedno rešene in varne. Za ta kraj te je Bog odločil od vekomaj "po svojem sklepu, ki vse deluje po svetu svoje volje" (Efe. 1, 11). Nastal je pekel. Mejnik naj bi ti bil na potu v večnost, da veš, kje ne smeš hoditi. V Kristusu te je iz: volil k milosti krščanstva pred Začetkom sveta (Efe. 1, 4), da 1'ešiš kot kristjan dušo svojo. Kristsu je prišel na svet in se učlovečil. "Kateri je zaradi nas in našega izveličanja prišel z nebes in je po Sv. Duhu meso postal iz Marije Device". Za te, za dušo tvojo je dal Kristus samega sebe, svoje telo, kri in dušo svojo. "On me je ljubil in dal sa- mega sebe za me" (Gal. 2, 20). Ti, tvoja duša, je oni dragoceni zaklad, katere je Krist iskal, da ga reši, in "ko je našel dragoceni biser je šel, prodal vse, kar je imel, in ga kupil" (Mat. 13, 46). Za te da rešiš dušo svojo, je ustanovil sveto katoliško cerkev podelivši ji svete zakramente in tisočero sredstev milosti. Za rešitev tvoje duše je prišel Sv. Duh z nebes nad cerkev in v te, kjer deluje neprenehoma. Za te in dušo tvojo je previdnost božja. Nikoli te ne izpusti iz pred svojih oči. Z vsemogočno roko te vodi. Take velike reči je ukrenil sveti Bog za te, za ubogega človeka, da rešiš in otmeš dušo svojo. Bog, vesoljni svet, vsa dela božja ti kličejo: dušo reši! Gorje ti, ako rešiš le denar in zemeljsko imetje, pa ne misliš na rešitev duše. IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Vračajo se Ze ponovno smo poročali, ka-se posamezni pregnanci vračajo z južno-italijanskih otokov ln krajev nazaj domov. Bili so amnestirani deloma o priliki ob-Ce amnestije, ki je bila lani v z8'odnji pomladi odrejena v proslavo rojstva prestolonasledni-kovega sina, deloma v okvirju Posebne amnestije za pregnan-Ce iz Julijske Krajine, ki jo je °dredil Mussolini 25. marca preteklega leta, ko sta bila v Beogradu podpisana politični in trgovinski sporazum med obema državama, končno pa še v okviru druge posebne amnestije za Pregnance, ki je bila odrejena v Preteklem decembru. Po poroči-lui agencije Štefani je bilo tedaj opuščenih iz internacijskih Centrov okrog 500 pregnancev. vPrav ob priliki obiska ministrskega predsednika dr. Stojadi-noviča v Rimu je Mussolini v okviru te poslednje amnestije — odredil, da se morajo odpustiti 12 Pregnanstva še vsi preostali Pripadniki narodne manjšine v Julijski Krajini. Pred letom dni je bilo v pregnanstvu okrog 130 domačinov jz Julijske krajine. Med njimi je tudi nekaj takih, ki se zara- 1 Prestopkov proti socialnim za-°n°m ali radi svoje skrajno le-Vleerske usmerjenosti ob priliki omenjenih amnestij niso mogli nadejati skorajšnjega povratka v domače kraje. Dejansko se je e«aj pregnancev, ki so bili am-nestirani po prvih dveh amne-ijah, v naslednjih mesecih vr-n»o domov. Poslednja med njimi sta bila hotelir Ivo Didič iz u'ije, ki se je vrnil v maju, in azarij Vatovec iz Cežarjev pri ekanih, ki se je vrnil s Ponze meseca julija. Po omenjenih pr-lo dVeh amnestijah bi se mora-80 ;rniti iz Pre£nanstva ravno ljudi ,kakor so to napovedali ltalijanski listi. po deccmberski amnestiji se J do zadnjih dni vrnilo iz pregnanstva 15 fantov in mož. Med •"mi so Ivan Lenček, Milan no v Andrej DoIes iz Postoj-BrVu rel Sirk iz Višnjevika v f aih> ki je bil lani v aprilu končan 2a leto dni, ker je žalil vega bojevnika iz abesinske •ine, Karel Kamenšček iz Go-m fašist Ivan Jug iz Solka- obso- Sta bHa lani v sePtembru leti fIlU "lladalje Frai,i° kova? T , U'k0Velj Pri Trstu in ia nr; t , Sajovic iz Hrušev-m Postojni, ki sta bila v pre- ŽIGOSAL LASTNE PRISTAŠE Govertier države Vermont, Geo, D. Aiken, ko je v svojem govoru na Lin-colnov dan presenetil voditelje svoje republikanske stranke, rekoč, da je danes vodstvo te stranke tako, da bi se ga Lincoln sramoval. teklem oktobru pregnana v Južno Italijo prav tako za dobo po dve leti. Vsekakor je pričakovati, da se bodo v prihodnjih tednih vrnili iz pregrianstva tudi še ostali in-terniranci. Nekaj ljudi je bilo v zadnjem času oproščenih policijskega nadzorstva ki spada prav tako kakor policijski opomini in internacije med policijske kazni, ki jih je mogoče opro-ščati po upravni poti. --o- IZvon, bodo dobili V nedeljo 23. januarja so imeli v Štjaku velike fašistične svečanosti. Prvič se je pripeljal v to vas, ki je zadnja na severnem koncu tržaške pokrajine, tudi tržaški prefekt s fašistovskim pokrajinskim zveznim tajnikom in velikim spremstvom v celi verigi avtomobilov. Prefekta so pozdravili zastopniki krajevnih oblasti. Glavni govornik med njimi je opozoril na to, da je vas nedvomno med najrevnejšimi v vsej pokrajini. Prosil je, da bi domača župna cerkev z javno pomočjo dobila svoj zvon, ki ga že leta in leta pogieia, ker sedanji edini mali zvon ni za rabo. Prefekt mu je zagotovil, da bo ta njegova želja nedvomno izpolnjena. Med reveže je potem skupina tržaških žena razdelila obleke in slaščice za befano (italijanski praznik, na katerega obdarujejo otroke, — običajno za sv. Tri kralje). -o-- Župnijska statistika Trsta Po statistiki, ki jo je objavil tržaški škofijski list, je bilo v Trstu lani 2767 krstov, 1721 porok in 2475 smrti. Vštete pa so tu le bivše mestne župnije brez župnij Servole, Guardele, Roja-na in Barkovelj, ki so bile priključene k mestu šele pred.kratkim. Od rojstev je bilo 1164 zabeleženih samo v bolnišnici, to je nad polovico. Od mestnih župnij šteje največ rojstev delavski okraj sv. Jakob (367), sv. Anton (258), ki pa šteje največ porok (366), dočim sv. Jakob 352. Največ smrti je bilo seveda zabeleženih v bolnišnici (1592), a treba je poudariti, kar velja tudi za rojstva, da prihajajo v bolnišnico tudi ljudje iz okolice in se zato ne more ves ta prirastek, kakor tudi ne smrti, šteti v korist ali v izgubo mesta. -o- Pokopalo ga je. Pod ruševinami starega zidu je nesrečno končal svoje življenje 34 let stari delavec Lojze Šebalj z Reke. Med novo rafinerijo mineralnega olja in nekdanjo čistilnico riža na Reki je do? zadnjih dni stal star dobre tri metre visok zid, ki se je v četrtek na lepem podrl. Tik pod njim je bilo v rafineriji zaposlenih več delavcev. Ko se je zid začel podirati, je večina delavcev od-skočila, Žeblja in še nekega njegovega tovariša pa je ka menje zasulo. Naglo so jima priskočili na pomoč. Za Šeblja je bilo prekasno. Velik kamen mu je zdrobil lobanjo. Njegovega tovariša pa. so našli še pri življenju in so ga odpeljali v x*eško bolnico. čarski tereni. Tej so sledile skupine iz- Godoviča, Sv. Lucije, Gorice, Sv. Petra pri Gorici, Dolenje Otlice, Kobarida, Črnega Vrha, Čepovana in Nabrežine. Požar je nastal v mizarski delavnici Emila Jurce v Gorici na Svetogorski ulici in povzročil škode za okoli 1000 lir. Požar je bil k sreči pravočasno omejen. Borba s tihotapcem Kljub zmanjšani vrednosti lire tihotapstvo, čeprav je občutno pojenjalo, še ni popol noma prenehalo. So nekateri predmeti, s katerimi je tihotapljenje še vedno dobička-nosno. Tako so v gozdu nad obmejno vasjo Ledine nad Idrijo finančni stražniki naleteli na nekega neznanca, ki se na njihove pozive "stoj" ni zmenil. Prišlo je do medsebojnega streljanja, v katerem se je neznancu posrečilo ubežati, dočim je bil eden od stražnikov nevarno ranjen in pi'epe-ljan v bolnišnico. -o- Gozdni požar V gozdu pri Stanlovcu nad Temnico je nastal iz doslej še nepojasnjenega vzroka požar, ki se je zaradi močnega vetra naglo razširil. K sreči so ogenj takoj opazili. ,'Nia, pomoč so prišli poleg -vaščanov iz Stanlovcu in Temnice tucli goriški gasilci. Po napornem delu, ki je trajalo do jutra, se jim je posrečilo požar omejiti. Škode je več tisoč lir. -o- KRATKE NOVICE V Krminu so karabinjerji prijeli 20 letnega mizarja Friderika Mima, ki so ga po nalogu sodišča iskali že nekaj dni. Tik pred zapori pa se jim je fant uprl in se jih pričel o-tepati. Pri tem so bili trije ka-rabinjerski podčastniki poškodovani. V težkih zdravstvenih oko-liščinah se nahaja Pivk Franc iz Črnega Vrha pri Idriji.Imenovani je bil obsojen od posebnega sodišča v Rimu na 26 let ječe zaradi protidržavnega delovanja. Na lastno prošnjo je bil sedaj iz Rima premeščen v neko ječo na jug Italije, kjer so ugodnejši pogoji. V zaporih se nahaja 3 leta, dočim je bil amnestiran vsega skupaj 7 let. s V Mirnu pri Gorici so blagoslovili nov dom za fašistično milico. Ob tej priliki so morali tudi domačini podariti milici zfctavo. Svečanost se je je vršila ob prisotnosti goriškega prefekta in z vsemi predpisanimi ceremonijami "v fašističnem stilu" kot pravijo poročila. * . Na ledu se mu je spodrsnilo in si je zlomil nogo 17 letni Mihael Bandaž iz Kanala. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Eksplozija granate je zahtevala zopet tri žrtve. Na Sv. Gabrijelu je raznesla granata 24 letnega Alojza Rijavca,dočim je 30 letnega Stanka Rijavca in 35 letnega Alferda Šužmelja zelo nevarno poškodovala ter prvemu odnesla levo nogo. Smuške tekme "Dopolavori-stov" pri Idriji. V Črnem Vrhu pri Idriji so se vršile smuške tekme fašistične organizacije "Dopolavoro". Udeležilo se je teh tekem okoli 2000 dopolavoristov. Kot tekmovalci so nastopali člani raznih "Dopolavorov", predvsem iz naših goriških vasi. Zmagala je skupina iz Lokev, ki vodijo že od nekdaj v smuku na Goriškem in kjer so tudi najboljši in najlepši smu- Srebrna poroka V Mariboru sta pred kratkim slavila srebrni jubilej poroke inšpektor in šef brzjav-ne centrale pri pošti v Mariboru g. Matko Kumer in njegova soproga Avgusta. -o- Obsodba Na dva meseca in 300 Din denarne kazni pogojno za tri leta, je bil pred mariborskim sodiščem obsojen šofer Ivan Barat iz Dolnje Lendave, ker je bil obtožen, da je s preveliko brzino vozil skozi Ormož in povzročil smrt posestnika Alojzija Keberja iz Sodinc. -o- Prometna nesreča Na Zaloški cesti v Ljubljani sta trčila skupaj tramvajski voz in neki kmečki voz, na katerem je med drugimi sedela tudi 88 letna prevžitkarica Marija Pajerjeva iz Vevč. Pn trčenju je Pajerjeva dobila močan živčni pretres in so jo morali odpeljali v bolnico. Dve nesreči V tovarni Metalne delniške družbe v Gaberju pri Celju je padel v vrelo žvepleno kislino delavec Veličko Andjič in se opekel po vsem telesu. — V cinkarni v Celju je stroj zagrabil za roko 34 letnega delavca Lovra Eš iz Spodnje Hudinje in mu odtrgal mezinec. -o- Izvoz aluminija Dalmatinska tovarna aluminija v Lozovcu je poslala na Japonsko v zadnjih treh mesecih že nad 200 ton aluminija. -o- Huda burja Pred kratkim je po raznih krajih Štajerske divjala silna burja. Na Pragerskem ie podrla skladišče za seno last o-pekarne Steinklauber, vredno 30,000 dinarjev. Na Vrhlogu pri Slovenski Bistrici je podrla posestniku Jurij Mlakarju še skoraj nov kozolec vreden 20,000 dinarjev. Burja je povzročila tudi po sadonosni-kih in gozdovih mnogo škode. -o- Nesreča Ko se je na Svečnico vračal preglednik rudniške železnice v Trbovljah, Stanko Krže z dela, mu je že v domači hiši na stopnicah spodrsnilo, da se je nevarno pobil in so ga morali odpeljati v bolnico. -o- Gada je ubil Za mesec januar je pač nekaj posebnega, če zalotiš gada na prostem. To se je pripetilo Jakobu Sinku iz Sv. Lovrenca nad Škofjo Loko in sicer 28. januarja. Gada je seveda na mestu ubil. Huda nesreča V Velenju se je pri napeljavi električnih žic na daljnovodu Kranjskih deželnih elek-traren smrtnonevarno ponesrečil delavec Karel Turk iz Kranjske vasi pri Gomilskem Pri napeljavi je padla nanj večja množina žic z izolatorjem in mu prizadejala poškodbe po glavi in prsih. Odpeljan je bil v celjsko bolnico. -n- Mati in sin na mrtvaškem odru Iz Škofje Loke poročajo, da je kap zadela delavca Janeza Lavrinca,, ki je bil zaposlen v tovarni "Šešir". Bil je takoj mrtev. Pripeljali so ga domov v Puštal, kjer je umirala njegova 82 letna mati Marija Lavrinc Janeza so položili takoj na mrtvaški oder, 24 ur pozneje so poleg njega položili še u-mrlo mater. -o- Prste mu je odrezalo V litijski predilnici je stroj odrezal 70 letnemu preddelav-cu Ivanu Trobentarju dva prsta na desni roki. -o- Tatvina V stanovanje Ane Dobni-karjeve v Ljubljani je v času ko nikogar ni bilo doma prišel neznan uzmovič in napravil čisto ntavadno hišno preiskavo. Ko so se domači vrnili domov, so videli, da so okrade-ni. Tat je odnesel razne zlat7 nine in denarja v vrednosti nad pet tasoč dinarjev. -o- Žalostno dejanje Na Sušak je prišel in se nastanil v nekem tamkajšnjem hotelu Valter Horak iz Celja. V samomorilnem namenu je izpil 10 tablet veronala. Ko so ga zapazili nezavestnega, so ga nemudoma odpeljali v bolnico, kjer mu pa niso mo- gli več pomagati. Izdihnil je ne da bi se prej zavedel. —>—o- Pod vlakom V bližini Kresnic je vlak podrl 32 letnega Karla Treb-ca s Kresniških Poljan in ga netarno poškodoval. -o- Stepli so se Na Duplici pri Kamniku je nekega nedeljskega večera prišlo med fanti do prerekanja in hudega pretepa, med katerim je bil težko ranjen 25 letni kurjač Anton Koželj iz Komende. Nekii pretepač ga je najprej večkrat oklal z nožem v glavo, nato ga še ob-strelil v roko in nogo. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico. -o- Nesreča Težko se je ponesrečil pri smučanju 15 letni mizarski vajenec Ivan Car iz Srednje vasi pri Loškem potoku in so ga morali oddati v ljubljansko bolnico. Čudna najdba Ko je nekdo odstranjeval stare vence na celjskem pokopališču, je pod enim izmed vencev našel precej velik za vitek. Ko ga je odprl, je našel v njem otroško trupelce. Sedaj poizveduje policija za nesrečno materjo. Ali si tekom kampanje že nagovoril kakega svojega prijatelja, da se je naročil na katoliški list? Zakaj ne po-skušiš? ^DENARNE POŠILJATVE 'odpravljamo po dnevnem kursru tin so dostavljene prejemnikom '•brez vsakega odbitka na dom «jpotom pošte. Včeraj so bile na-, še cene: Jugoslavijo: Din: ...... 100 ___200 ...... 300 _____ 420 ...... 500 ......1000 V Za: $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50 Italijo: Lir: .... 100 .... 200 .... 500 ....1000 ....2000 ....3000 »Za: «$ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $10.00 <$11.65 j $23.00 Vpri večjih svotah poseben popust * Za izplačila v dolarjih: $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 }Za $10.00 pošljite ---------------$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak R®ad, CHICAGO, ILL. m NAZIJSTVO UVAJA V AMERIKO ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404 G. Wm. Kunze, načelnik "nemško-ameriškega bunda", nazijsko usmerjene organizacije. Zborovanja te organizacije so se že po več mestih končala s pretepi/ ......................... DVA KRASNA PREDMETA Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. Cena $2.00 — V vašem .domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom. "GOD BLESS OUR HOME" To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe. Cena 75c Oba navedena predmeta 6i lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois r Sfra« 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC' "Dušica" 8 ROMAN Spisala B. Orciy Prevedel Paulue Torek1, 1. marca ,1938 Ali ni to dovolj lepo? In sami določajo, kaj je smatrati za sovražno in nasprotno javnemu miru. Storiš kar hočeš, pa si že lahko sovražnik republike, da še sam ne veš kedaj. Če trosiš preveč denarja ali pa če skopariš, če se smeješ ali pa če jočeš, če si snažno oblečen, pa tudi če si zamazan in raztrgan, če hodiš danes peš, jutri pa jezdiš ali sediš na vozu — agentje odbora za javno varnost te lahko osumijo sovražnosti do republike, pravico imajo zaslišati ujetnika zasebno in brez prič in ga poslati pred sodni dvor. Samo eno dolžnost imajo — guillotini morajo za hrano skrbeti. Ta je prava beseda! Javni tožitelj mora imeti delo, sodifi dvor mora imeti svoje obtožence, guillotina svoje krvave žrtve — in ljudstvo svojo krvavo zabavo! In za to delo so agentje dobro plačani! Petintrideset frankov za vsako glavo, ki pade pod guillotino! Ce so pridni pri delu, Heron in njegovi lovski psi-vohuni, si z lahkoto zaslužijo štiri do pet tisoč frankov na teden! Napredujemo, prijatelj, napredujemo!" Rahlo, skoraj šepetaje je govoril in brez razburjanja in zgražanja je razlagal strahote revolucijonarne vlade. Zadovoljstvo, naravnost veselje je donelo iz njegovega glasu in h koncu se je dobrodušno nasmejal kakor prizanesljiv oče, ki odo-bravaje gleda počenjanje svojih razposajenih paglavcev. Armand pa se je razvnel. "Zares," je vzkliknil polglasno, "dolžnost vseh poštenih in dobro mislečih ljudi je, da rešijo kar se da rešiti iz tega morja krvi!" Lica so mu žarela, oči so se mu iskrile. Armand St. Just, Margaretin brat, je bil še mlad in poln navdušenja. V njegovi vitki postavi, v njegovem mladeniškem obrazu je bilo mnogo podobnosti z njegovo lepo sestro Margareto. Le poteze njegovega obraza niso imele tiste odločnosti, ki je bila za Margareto tako značilna. Njegova usta so bila mehka, njegovo čelo je bilo sanjavo, njegove plavkasto-sive oči pa so bile oči idealista vse prej ko oči moža, ki ima krepko, neupogljivo voljo. De Batzove majhne, bistro opazujoče oči so nedvomno že zdavnaj razbrale v Armandovem odkritem obrazu vse te lastnosti mladega moža. Vsaj tako bi dejal, kdor bi videl dobrodušni, pol prezirljivi pol prizanesljivi obraz na njegovem licu. "Misliti je treba na bodočnost, moj dobri, mladi prijatelj!" mu je dejal počasi s poudarkom, kakor oče, ki zavrača svojega nebogljenca. "Kaj pomeni tistih par ljudi, ki bi je rešili, v primeri z velikimi načrti, ki je imamo za bodočnost!" "V primeri z upostavitvijo monarhije, ki jo imate v načrtu, kajne! Saj vem!" je odgovoril Armand še vedno poln vneme. "Toda med tem —!" "Toda med tem," je nadaljeval de Batz resnobno, "med tem je vsaka žrtev en korak vsaj bliže k uresničenju naših načrtov, do našega cilja! Do upostavitve miru in reda, to je do upostavitve kraljevega prestola! Šele tedaj ko bodo vsa ta grozodejstva odprla narodu oči in ko bo narod spoznal, .................... kako so ga norili in vodili za nos ljudje, ki so mu pridigovali svobodo in bratstvo in enakost, pa so stremili le za lastnim dobičkom in za osebno močjo ter pri tem kovali ljudstvo v najodurnejšo sužnost, šele tedaj ko bo narod sit, do grla sit krvi in sovraštva, nasičen in naveličan — šele tedaj se bo obrnil zoper svoje tirane, ki mu trenutno zapovedujejo, jih bo vrgel s prestola strahovlade in rad sprejel spet kralja in monarhijo, pod katero se mu je prej dobro godilo. In to je naše upanje! Le verjemite mi, prijatelj, vsaka žrtev, ki jo iztrga guillotini vaš romantični prijatelj "Dušica", je en kamen več za utrditev tele krvave revolucije in republike!" "To ni res!" je ugovarjal Armand vneto. De Blatz je prezirljivo skomignil s širokimi plečami, bobnal zadovoljon s svojimi debelimi prsti po pregraji lože ter samozavestno gledal mladega tovariša. Za trenutek je molčal in se pripravljal na tehten ugovor. Tedaj pa, je zazvonilo, šepet in nemir v občinstvu sta utihnila kakor odsekana in zastor se je dvignil. Armand se je obrnil k odru. Deloma iz radovednosti, deloma pa tudi ker mu pogovor z de Batzom ni več ugajal. Šele pred par dnevi je prišel v Pariz. Bil je sicer član lige "Dušice", in še zelo navdušen, vnet član, pa vkljub temu ga gospod Percy Blakeney dolgo ni hotel vzeti seboj na svoje pohode v Francijo in v Pariz. Armand in Margareta sta bila predobro znani osebi v Parizu. Poroko z angleškim "aristom" Margareti njeni nekdanji republikanski prijatelji — in slavna gledališka igralka Margareta St. Just jih je imela mnogo — niso mogli pozabiti in odpustiti, tisti ljudje, ki so upali, da bo oboževana igralka kedaj "boginja republike", njihova voditeljica in najuspešnejša pomočnica. In da je Armand St. Just, njen brat, svojčas vnet republikanec, odpadel od svojih republikanskih idej, to je bil greh, ki so ga hoteli kaznovati brž ko bi bili dobili v pest nezvestega sodruga. Povrh sta oba, on in Margareta, imela v Parizu zagrizenega sovražnika, bratranca Antona St, Just. Svojčas je bil Margaretin oboževatelj. Pa ga je odbila in sprevrgel se je — iz same jeze, so pravili — v vnetega častivca Robespierrovega in v ljutega jakobinca in njegova najsrčnejša želja je bila, da bi mogel lastno kri in lastne sorodnike ovaditi odboru za javno varnost. Zato je razumljivo, da Percy ni hotel vzeti Armanda seboj in brez potrebe izpostavljati svojega svaka nevarnostim ali pa celo žrtvovati njegovo življenje. Več ko leto dni je minilo, da se je končno dal pregovoriti in ga je z drugimi čla-hi lige vred povabil v Francijo. Kaj je tistikrat nameraval drzni vodja, tega člani lige niso vedeli, le toliko so slutili, da jih čakajo v Parizu nevarnosti in večje nevarnosti ko kdaj poprej. (Dalje prih.) NAJBOLJE OPREMLJENA VOJSKA NA SVETU , i V* 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte sel Japoncem je treba priznati, piše časnikar H. O. Thompson, da so svoje vojake napravili za najbolje opremljene na svetu. Vse, kar se je v drugih vojskah izkazalo za dobro in praktično, so sami prevzeli: angleške bajonete, nemške tornistre,. francoske trenčkote, ameriške puške. Za paradne namene pa ne zapravljajo časa in denarja. To je opaziti najbolj pri kakšnih vojaških slavnostih, kjer so videti častniki prav tako kakor moštvo vse prej nego elegantni. Njih uniforme so nerodne, gubaste, škornji preveliki, visoki ovratniki mučni. Popolnoma drugače pa je na bojišču. Tu bržkone ni dru ge armade, ki bi bila bolj praktično opremljena. Častniki nosijo s kožuhovino podloženo jopo brez rokavov, ki jim ne ovira rok. Pištolo, torbo s kartami, daljnogled, mu-nicijo in kuhalni pribor imajo ob pasu ali pa si vse to obešajo preko ramen. Pri moštvu je enako, vse ima svoj dobro premišljen prostor in človeka ne more motiti. Na severnem Kitajskem nosijo japonski vojaki tople plašče s kapucami, deloma iz kamelje dlake, ki varujejo moža pred snegom, dežjem in mrazom in ki jim krajce lahko zapnejo nazaj, da so kolena pri korakanju prosta. O strelskih sposobnostih japonskih čet nimamo nobenih točnih podatkov, ker jih Japonci skrivajo. Pravijo pa, da topništvo slabo strelja. Trdijo tudi,, da japonsko letalstvo ni prvovrstno. V resnici se na Japonskem dogaja zelo dosti letalskih nesreč, toda oblasti pravijo, da je tega krivo slabo vreme. Sicer pa imajo japon-sa letala navado,da letijo precej nizko in v teh okoliščinah tudi njih zadetki z bombami ne morejo biti slabi. Topništvo in tren st!a organizirana popolnoma po evropskem vzorcu in sta se na strašnih severno kitajskih cestah dobro obne sla. Vendar pa je na tisoče konj poginilo zavoljo prevelikih naporov. V sedanji vojni je prehrana japonskih čet znatno boljša nego v prejšnjih vojnah. V prvi kitajsko-japonski vojni je šla polovica japonskih izgub na račun beriberija, danes Je ta bolezen, ki jo povzroča napačna prehrana, izginila. Po-lirani riž so namreč iz pro viantnih seznamov odstranili in nadomestili z drugimi živili. Vojaki jedo v glavnem fi-žolovo juho, riž, razno zelenjavo,. goveje ali ribje konser-ve in kot železno racijo nosi jo s seboj kruh, o katerem pravijo proviantni častniki, da je užiten deset let. Stroge zapovedi skrbijo za to, da se vsa pitna voda prekuha. O vojaških sposobnostih japonskih čet so mogoča razna naziranja. Vojak poedinec je nedvomno izredno pogumen, mordai celo preveč pogumen, ker se nagiba k individualnim vojaškim dejanjem in pri tem ne pazi preveč na disciplino. Japonska pehota je najboljša v ofenzivi. Nje napad, ki ga nosi fanatično navdušenje, je skrajno težko ustaviti. To ima svoj vzrok v tem, da smatra Japonec svoje življenje za ne-važno, važen je le namen,, kateremu življenje služi. Za Japonca v resnici ni častnejše smrti nego če pade na bojišču. -o- Pisano polje J. M.^Trunk RIMSKI KORAK Ob posvetitvi novih vojašnic v Rimu so imeli tam veliko parado, pri kateri je 10 tisoč mož fašistične milice korakalo pod poveljstvom generala Russoja mimo Mussolinija. Mussolini je nenadno skočil s tribune in je stopil na čelo ko-rakajočih oddelkov, da bi jih vodil z novim paradnim korakom, ki so ga nazvali "rimski korak", "passo romano". Kakor pišejo, se je Mussolini na svojem obisku v Berlinu navdušil nad paradnim korakom nemških vojakov. Na pomlad pričakujejo v Rimu obiska nemškega državnega kance-larja in ob tej priliki mu hočejo postreči z italijanskim paradnim korakom. r Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: i Kranjsko-Slovenska um Katoliška Jednota i Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 43. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,006,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 106.54%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00. j GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Ce se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- J i ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se i j lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni J » in onemoglosti. < K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do J 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v raz- < [ redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za- J varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00j_$1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. I Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- prejmejo pripadajočo jim vanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. j Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja ! » enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva ! | vsak član in članica. ( Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. ! ! S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov ii> sirot. Ce še nisi član ali člani- < | ca te mogočne m bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi J takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti [ društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, ; spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba ! je le osen osel. v starosti od 16. do 55. leta. - Za nadaljna pojasnila \ in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago ' i Street, Joliet, Illmois. « | ""'^'l'""***""'""'-----t n . M.«...«."----- Na naslov "Napreja". Videl sem, da je L Molek zafrkljivo pisal o "mladih fantih" tam pri "Napreju", ki z neko znano predrznostjo in impertinenco silijo v javnost. Kdo so ti "mladi fantje", mi ni znano, dvomim pa, da bi bili pristni Slovenci, ker Slovenec se za denar rad udinja vsemu in vsakemu, ampak vsiljiv ni. Tako vsiljivost ima le ena rasa in o ti je znano, da skuša priti do tebe skozi okno, ako si koga te rase pognal skozi vrta. Med vsiljive manire ljudi pri "Napreju" spada tudi dejstvo, da naravnost fanatično pripisuje meni vse, karkoli jim ne prija v pisavi A. S. ali A. D., ali kjerkoli. Pač židovska lastnost. Prste stegujejo na. vse kraje in silijo na prvo mesto, da mnogim preseda, kakor kažejo razen polemike. Na piko so si vzeli, se zdi, posebno neke "katoliške" delavce, ki le še nekaj dajo tudi na vero. Poznam, kako je pri mnogih. Pokaži mu dolar, pa na vse pozabi. Predrzna manira je dalje, da je vse kratkomalo zlagano, kar kaže zoper njega, ampak s kožo in kostmi moraš požreti vse, karkoli ti postavi na mizo sebi v prid. Zlagano je toraj, da bi bilo v Sovjetiji le količkaj kakega verskega preganjanja. Vera je tam tako svobodna,, kakor so ptice pod nebom. Lahko se tam križajo, nosijo svetinjice okoli vratu...vsega je tam, česar se lcakecu "verniku" zahoče, kakor je našel versko in popolno svobodo v Španiji tudi Janez Radečan, ko je naletel na — bivše nune, katerih še niso spravili v krtovo deželo. Ateist pa govori o verski svobodi! In če mu ne verjameš, ti pride z znano židovsko predrznostjo. Še posebno zapiše na moj naslov: Ivan Jožef, škof lavantin-ski (mariborski),, je v svojem pastirskem pismu za Novo leto smatral za potrebno povedati tudi to-le: "Katoliški tisk ne sme slediti metode po-jročevanja ki namenoma ne lo-jči resnico in neresnico, da škoduje nasprotniku". — V koliko je pisanje "Ameriške Domovine" in "Amerikanskega Slovenca" napotilo visokega cerkvenega dostojanstvenika do teh dalekovidnih besed, bo morda pojasnil gospod J. M. Trunk, kateremu posvečamo to beležko. —" Glej, glej...kako brumno piše o "visokem cerkvenem dostojanstveniku" in o "dalekovidnih besedah" ...izpustil je le "po božji milosti" škof la-vantinski itd. "Pojasnil bo morda J. M. Trunk". Škof govori o "poročevanju, ki namenoma (jaz podčrtal) ne loči resnico (pač resnice in neresnico) — ce), da škoduje nar sprotniku". Ali je ta pre-drzneš pogledal škofu v srce, in je videl,, da je pri tem mislil "na pisanje "Ameriške Domovine" in "Amerikanskega Sovenca"? Kje ima le trohico dokaza, da ta lista pišeta "namenoma" neresnico, ne morda tuintam zmotoma?? Ali naj sem jaz odgovoren, kako kak list piše in kaj zapiše? Prepričan sem,da noben teh listov ne piše namenoca neresnice, le zmotbma morda po kakem zmotnem poročilu, ampak glede moje osebnosti smatram za višek judovske predrznosti,če on ali kdo drugi, in naj bi bil celo kak škof omeni, kaj takega trdi. Vefflj kaj je laž, in kakšno odgovornost vsebuje, če je namenoma laž, posebno če bi se z njo operiralo v širši javnosti. ^ tako odgovornost \ prav pred najvišjim sodnikom naj bi 31 jaz nakopaval iz edinega razloga, da bi "škodoval nasprotniku"!? Impertinenton je, če more kdo sploh le kaj takega o druigh misliti. In tako iW" pertinenten je pisec v "Napreju", ko mi riba pod nos, kakor bi bil škof prav mojo grešno .'malenkost imel pr^ očmi, ko je pisal svoj pastirski list. Ako niste pristni pišete z judovsko impertinenco. ZADNJA ŽELJE BIVŠEGA NEMŠKEGA CESARJA Bivši nemški cesar Vilje"1 II. je 27. januarja izpolnil leto. Kakor poroča "Daily Herald", se je ob tej priliki v gradu Doornu zbralo ose« članov njegove rodbine, med njimi bivši prestolonaslednik' S pogledom obrnjenim na za' sneženi park, je začel Vitienl govoriti v svoji poslednji želj1 glede svojega groba. Dejal je; "Rad bi siguren, da se moja zadnja želja izpolnil®' Najrajši bi bil videl, da bi pokopali poleg vaše matere v Potsdamu, bojim se pa, da ^ to izrabili za propagando ^ da bi nastale demonstracije-Potem je pokazal sinovom 1,1 vnukom svojo oporoko in A3' daljeval: 'Tu imam svoje z*"1' nje želje. Prebral vam bo"1 odstavek o mojem pokopa Hočem, da me pokopljete v tej hiš-i brez velikih čerem0" nij." Bivši cesar je odšel P0' zneje skozi park. SpremlJ3'3 sta ga samo dva psa. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" SKOPNI IZLETI V STARI KRAJ Tudi to leto bodo naši potniki tfj^ priliko, da potujejo v stari kraj v P*, jetni družbi svojih rojakov in rojaPJjjj kajti tudi letos priredimo več skup izletov v staro domovino in sicer:>(.r 6. aprila se vrši VELIKONOC^ IZLET na priljubljenem in sedaj B^ novljenem in izboljšanem brzopar" PARIS, Francoska linija. - 27. aprila priredimo majski I' LET na orjaškem modernem niku Cunard Linije—QUEEN MA1^ 1. junija odpotuje prva skupina ta SLOVENSKE ŽENSKE ZVE V AMERIKI, ki ga ta organ'zac^ priredi v juniju. Tudi drugi rojak* rojakinje so vabljene, da se pridrU2^ t«j skupini, ki odpotuje na slavnerrt kordnem brzooarniku — NORMa aw** žeH- 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala 1 DR JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. § zjutraj do 8:30 zvečer. kordnem brzoparniku. DIE. 22. junija odpotuje druga, skupina izleta SLOVENSKE .:„ SKE ZVEZE in sicer na nem brzoparniku I LE DE FRA .ani S to skupino potuje tudi po£'P's Leo Zakrajšek, ki bo skrbel, tudi sedaj obrnite na našo tvrdko, bodete dobro postreženi. Notarska opravila j|# Ako rabite kako notarsko °Prtfllg za stari kraj, ali ako imate kak