V soboto je stekla nova krvavška žičnica — Bitka s časom je končana
V soboto opoldne, ko je ena naših najboljših alpskih smučark Kranj-čanka Slavica Zupančič s pionirjema smučarjema Natašo in Sašom prerezala trak na spodnji postaji nove krvavške dostopne žičnice, se je končala šestmesečna bitka s časom. Krvavec je postal spet odprt za ljubitelje smučanja in tako se je začela uresničevati zamisel o krvavškem snežnem stadionu. Prek 300 predstavnikov slovenskega družbenopolitičnega, gospodarskega, športnega in društvenega življenja se je udeležilo tega pomembnega dogodka.
Za novo dostopno žičnico pred dobrimi šestimi meseci ni bilo niti še projektov niti denarja. Zdaj se bo s 101 kabino za štiri osebe na uro lahko prepeljalo hitreje kot prej 900 ljubiteljev Krvavca. Poleg tega je ob spodnji postaji zgrajen nov parkirni prostor za okrog 350 oseb, tako da bo v dolini lahko parkiralo okrog 700 avtomobilov. Na Krvavcu v teh dneh dokončujejo dela na dvosedež-nici Gospinca vrh Krvavca (900 oseb) in tri vlečnice (2362 oseb na uro). Ta smučarski center bo v letošnji zimski sezoni imel tako osem žičnic, ki bodo v eni uri lahko prepeljale 6612 os^b. S tem se je s sedmega premaknil na drugo mesto v Sloveniji (takoj za Kranjsko goro). Razen tega smučarje čakajo nove smučarske proge, med katerimi je prav gotovo najbolj zanimiva proga z vrha v dolino, dolga blizu 10 kilometrov.
Številnim gre zasluga, da je bil projekt gotov v rekordnem času; tako vodji projekta Marjanu Ma-sterlu, projektantu inž. arh. Janezu Ftirstu, SGP Projekt, Creinini gradbeni grupi pod vodstvom Franja Kreačiča, firmi Pomagalski, delov-
nim organizacijam — članicam konzorcija, ki so finančno podprle projekt, itd.
Predsednik republiškega zbora slovenske skupščine je na slovesnosti poudaril, da je pri izgradnji Krvavca pomembna predvsem povezava delovnih organizacij v konzorcij. Menil je, da je takšno združevanje sredstev dober zgled tudi drugim pri graditvi novih turističnih objektov. O delu poslovnega odbora konzorcija je pred otvoritvijo spregovoril generalni direktor Iskre Elektromehanike Kranj Jože Hujs, uvodoma pa je o pripravah na gradnjo, poteku in pomembnosti Krvavca govoril v imenu investitorja — Turističnega prometnega podjetja Creina Kranj — direktor Franc Šprajcar.'
Nova dostopna žičnica bo začela redno voziti na Krvavec jutri ob 8. uri.	A. Zalar
Elan zastopnik firme Pomagalski
Francoska firma Pomagalski, ki je največji proizvajalec žičnic na svetu, in tovarna športnega orodja Elan v Begunjah sta navezala poslovne stike. Pogovori o sodelovanju so se začeli že pred letom dni, jiovico.da je delavski svet Elana odobril podpis pogodbe, pa so sporočili po sobotni otvoritvi žičnice na Krvavec.
Elan bo tako postal zastopnik francoskega partnerja pri nas. Proizvajal in montiral bo žičnice ter urejal smučišča. Razen tega bodo v Elanu organizirali servisno službo, preučevali tržišče, programirali smučarska središča in podobno.
Jubilejno leto
Veletrgovina Živila Kranj bo prihodnje leto praznovala 25-letnico obstoja
V soboto dopoldne je bila v delavskem domu v Kranju svečana seja delavskega sveta Veletrgovine Živila Kranj. Na seji so sklenili, da se ob 25-letnici podjetja leto 1974 proglasi kot jubilejno leto. Zato so imenovali posebno komisijo, ki bo pripravila podrobnejši program praznovanja obletnice. Podpisali so tudi samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v podjetju. V Živilih so se odločili za
tri temeljne organizacije združenega dela: veleprodaja, maloprodaja in gostinstvo ter za samoupravno delovno skupnost skupnih služb. Kot uvod v praznovanje 25-letnice podjetja so nazadnje 219 članom in članicam kolektiva, ki so v podjetju zaposleni prek 10, 15 ali 20 let, podelili denarne nagrade.
Nadaljevanje na 20. str.
Pričakujejo tesne poslovne stike
Pisali smo, da je v petek obiskala kranjsko Iskro štiričlanska delegacija ministrstva pošte Sovjetske zveze pod vodstvom namestnika ministra za pošte dr. inž. Talizina. Člani delegacije so se zelo zanimali za Iskrine izdelke s področja telefonije in telekomunikacij in povedali, da bodo. preučili možnosti za tesno poslovno sodelovanje. Pričakujejo, da bo do sodelovanja prišlo že prihodnji mesec." Predstavnike kranjske Iskre so tudi povabili v Sovjetsko zvezo.	A. Z.
Naročnik:
^kotne otvoritve žičnice na Krvavec so se udeležili številni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega, gospodarskega in društvenega življenja. Žičnico je simbolično odprla nekdanja alpska ^Učarka Kranjčanka Slavica Zupančič — Foto: F. Perdan	t
Leto XXVI. Številka 99
j®tanovitelii: obč. konference SZDL Kranj, Radovljica, Šk. Loka S Tržie — Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, sreda, 26: 12. 1973 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
Krvavec je odprt
iS-let podjetja Živila
Na sobotni slavnostni seji delavskega sveta ob 25-letnici Veletrgovine Živila Kranj so sklenili, da bo leto 1974 v podjetju jubilejno leto. Imenovali so posebno komisijo, ki bo pripravila program praznovanja. Ena od nalog, ki čaka prihodnje leto prek 600-članski kolektiv, je izgradnja novih skladišč v Naklem. Na seji so ob 25-letnici 219 članom kolektiva, ki so v podjetju več kot 10, 15 in 20 let, podelili nagrade. —A. Z. — Foto: F. Perdan
Praznovanje
Naši dopisniki nam poročajo, da so bile ob dvaintridesetem rojstnem dnevu Jugoslovanske ljudske armade povsod po Gorenjskem razne prireditve in j	__	, proslave. Posnetek je s sobotnega svečanega zbora v garniziji Stane Žagar v
nnoi/o II \	Kranju. Zvečer pa je bil v domu JLA v Kranju družabni večer. — A. Z.
Ulic M J	— Foto: F. Perdan
O LAS
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
Povsod proslavili dan JLA
Povsod po državi so proslavili 22. december — dvaintri-deseti rojstni dan Jugoslovanske ljudske armade. Predsednik Tito je odlikoval ter. povišal številne generale, oficirje, podoficirje, vojaške uslužbence in civilne osebe zaposlene v JLA. Med drugimi je z redom jugoslovanske zastave z lento odlikoval generalpolkovnika Rada Pehačka ob njegovi 60-letnici. Na Brionih je sprejel delegacijo oboroženih sil, ki jo je vodil zvezni sekretar za narodno obrambo general armade Nikola Ljubičić. Ob dnevu JLA je vrhovni komandant maršal Tito dobil tudi številne čestitke.
Obveznice za* zvezni proračun
Predlagano je, naj bi skupni izdatki zveznega proračuna znašali za prihodnje leto 41 milijard 513 milijonov dinarjev. Lastni dohodki federacije znašajo 18 milijard 153 milijonov, republike naj bi prispevale 20 milijard 160 milijonov. Poleg tega bo federacija zagotovila s ^krediti NBJ in z obveznicami 3 milijarde 200 milijonov dinarjev. Z obveznicami naj bi dobili 2 milijardi 100 milijonov. Obveznice bodo prodajali delovnim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim in občanom na 10-odstotne obresti. Prvič bi jih izplačali julija, dokončno pa decembra 1975. O takšnem predlogu bodo poslanci zborov zvezne skupščine sklepali danes in jutri.	^
Referat bo imel Tito
Odbor za pripravo X. kongresa ZKJ je ocenil dosedanje razprave o programu za pripravo stališč in sklepov X. kongresa ZKJ ter razpravljal in zavzel stališča o pripravah in osnovni strukturi dokumentov X. kongresa ZKJ. Odbor je sklenil, da bo imel na X. kongresu ZKJ referat predsednik zveze komunistov Tito.
Dogovor o energetskem sistemu
37 delovnih organizacij za proizvodnjo in prenos električne energije v državi je v Beogradu podpisalo samoupravni . dogovor o združevanju v skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva. S tem sporazumom so postavili temelje za konstituiranje jugoslovanskega elektroenergetskega sistema.
Do 15. maja
Do 15. maja naj bi konstituirali vse skupščine, od občine do zveze, po določilih novih ustav. Tako je bilo rečeno na dvodnevnem seminarju republiške konference socialistične zveze v Portorožu. Seminarja se je udeležilo 200 članov občinskih vodstev SZDL in sindikatov.
RTKS
V Sloveniji je končana akcija za vključitev telesnokultur-ne dejavnosti v naš družbeni mehanizem. V soboto so namreč podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi teles-nokulturne skupnosti SR Slovenije. Po podpisu sporazuma se je sestala tudi skupščina RTKS in izvolila za predsednika Bojana Polaka.
Posojilo za rafinerijo
Koprska kreditna banka bo sodelovala pri financiranju rafinerije nafte v Kopru. Zmogljivost rafinerije bo 5 milijonov ton nafte na leto. Koprska banka bo sodelovala z zneskom 100 milijonov dinarjev. Druga domača naftna vest pa se nanaša na vrtanje v Jadranskem morju. Norveška ladja, zasidrana med Silbo in Premudo, vrta v dno. Prvi rezultati so ugodni. Napovedujejo, da bo Ina-Naf-taplin dobil prvi plin iz Jadrana najbrž že 1975. leta.
V Kranju skupščina ZR VS
Kranj
V	ponedeljek je bila v Kranju letna skupščina zveze rezervnih vojaških starešin občine Kranj. Skupščine se je udeležil predsednik republiškega odbora ZRVS inž. Slavko Korbar, medtem ko ostalih gostov, ki jih je občinska ZRVS povabila na skupščino, ni bilo. Predsednik občinske organizacije ZRVS Kranj Mihael Rauter je v uvodnem referatu orisal delo organizacije od ustanovitve (bila je leta 1969) dalje in dejal, da organizacija še ni dobila pravega mesta v sistemu SLO, čeprav bi glede na to, da je ZRVS strokovna in družbenopolitična organizacija, to.zaslužila. Tudi sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami bo treba še utrditi. Enako velja tudi za sodelovanje med občinskim odborom ZRVS in združenji. Na skupščini so poudarili, da se je materialni položaj organizacije letos zboljšal.
Rezervne vojaške starešine so si zadale za leto 1974 obsežne naloge. Združenja bodo nosilci in organiza? torji strokovne vzgoje rezervnih vojaških starešin in ne več občinski odbor, mlade rezervne vojaške starešine, ki prihajajo iz JLA, pa bodo organizirane v posebnih aktivih, ki bodo imeli predstavnike v vseh organih ZRVS. Starešine nameravajo prihodnje leto še okrepiti sodelovanje z enotami JLA.
V	delovnem programu ZRVS Kranj ima pomembno mesto idejno politično izobraževanje ter vključevanje starešin v ZK. Pri kranjski ZRVS so prvi v republiki ustanovili aktiv ZK. Delovati bo začelo častno razsodišče, ki bo člane v primeru ne- .v odgovornosti in drugih negativnih dejanj kaznovalo z opominom, javnim opominom, izključitvijo ali predlagalo obravnavo na republiškem častnem razsodišču.
Na ponedeljkovi skupščini so sklenili, da bodo skušali ustanoviti združenja ali aktive ZRVS v vsaki krajevni skupnosti, ker je le tako mogoča dobra povezava z odbori za SLO. Aktivi naj bi začeli delovati tudi v organizacijah združenega dela. Udeleženci skupščine so sklenili, da bodo po združenjih in akti-
Odkrili spominski plošči
V	nedeljo, 23. decembra, so na Jesenicah in v Podkorenu odkrili spominski plošči v spomin na tiste, ki so sodelovali v bojih za severno mejo leta 1918 in 1919.
Na Jesenicah so ploščo odkrili na poslopju železniške postaje, v Podkorenu pa na Zadružnem domu. Odkritju plošč je prisostvovalo precej nekdanjih borcev, v kulturnem programu pa je sodeloval pevski zbor Jeklar in jeseniška godba na pihala. Plošči je odkril predsednik skupščine občine Franc Žvan, izdelali so ju v jeseniški Železarni, emblem je prispeval kipar Jaka Torkar. D. S.
Za dom v Kumrovcu
Na zadnji seji odbora za zbiranje sredstev za gradnjo doma borcev in mladine v Kumrovcu so pregledali uspeh letošnje akcije in ugotovili, da bo na Jesenicah treba zbrati še precej sredstev. Doslej so uspeli zbrati 90.000 dinarjev ali 31 odstotkov od vsote, za katero so se bili obvezali.
Srečanje z upokojenci
V	soboto, 15. decembra, so se na povabilo sindikalne organizacije podjetja zbrali vsi starejši, upokojeni člani delovne skupnosti tovarne Color iz Medvod. Po sprejemu so jim ■učenci osnovne šole iz Preske pripravili krajši kulturni program, sledila je skromna obdaritev in pogostitev v novih tovarniških prostorih. Srečanju so prisostvovali vodilni delavci podjetja, ki so starejše člane seznanili z letošnjimi rezultati poslovanja.	-fr
Pokroviteljstvo nad karavlami
Mladi iz jeseniške občine bodo ob dnevu JLA obiskali skupaj s predstavniki jeseniških organizacij združenega dela posamezne karavle v jeseniški občini. 2e nekaj let imajo nad posameznimi karavlami pokroviteljstvo razne organizacije združenega dela. Le-te skrbe za medsebojna srečanja s pripadniki JLA.
Nad karavlo Franceta Prešerna imajo pokroviteljstvo Viator, Uni-verzal in Kovinoservis, nad karavlo Belca Zarja, LIO, SGP Sava, GG Bled, nad karavlo Korensko sedlo Gorenjka in Izolirka, nad karavlo tromeja TP Rožca, Kovinar in Emona, nad karavlo Slatina Vodovod, Stanovanjsko podjetje, KOOP in Komunalni servis^ nad karavlo Kranjska gora Železarna, Mesarsko podjetje, nad karavlo Javorniški Ftovt Vatrostalna, Iskra in Murka.
D. S.
vih začeli ustanavljati organizacije ZK. Doslej deluje organizacija le na občinski ravni.
Ker je kranjski program ZRVS za leto 1974 dober, se je republiški odbor ZRVS odločil, da ga bo obravnaval na eni od prihodnjih sej in ga priporočil tudi drugim občinskim organizacijam.
Ob koncu skupščine je občinski odbor ZRVS Kranj podelil združenju v Cerkljah srebrno plaketo ZRVS, združenju iz Gorič pa bronasto plaketo. Srebrno plaketo je prejel tudi Dušan Trbovič. Priznanji ZRVS pa sta dobila Aleksej Igna-ščenko in Stane Bobnar.
J. Košnjek
' Delavni upokojenci
Društvo upokojencev v Žireh bo drugo leto praznovalo že 25-letnico dela. Tedaj se je združilo 15 upokojencev, do danes pa je število članov društva naraslo že nekajkrat.
Naloga društva je predvsem pomagati članom v težavah in skrbeti za razvedrilo. Dostikrat je društvo že uspešno rešilo težke socialne in tudi stanovanjske probleme. Ker se člani zavedajo, da je največja nadloga ostarelih osamljenost, so se zelo aktivno vključili v delo kulturnih in prosvetnih društev v ži-rovski kotlini. Sodelujejo v pevskih zborih, v dramski sekciji, pri godbi in tudi v športnih sekcijah. Vsako leto društvo za svoje člane organizira tudi več izletov.
Denar za svojo dejavnost dobijo s članarino in vpisnino ter izkupičkom od raznih prireditev, največ pa prispevajo delovne organizacije.
T)o letos društvo ni imelo svojih prostorov, zato je bilo njihovo delo pogosto oteženo. Pred kratkim pa so dobili potrebne prostore za svojo dejavnost v domu Sora na Dobrače-vi. Seveda so jih morali preurediti in primerno opremiti. Denar za preureditve in opremo je prispevata Alpina, delali pa so upokojenci sami.
Jeseni so želeli razviti tudi svoj prapor, vendar so slovesnost preložili na prihodnje leto, ko bo društvo praznovalo srebrni jubilej. V letošnjem letu so organizirali pet izletov za svoje člane. Dvakrat so potovali poleti z vlakom v Pulj, spomladi z avtobusom v Goriška brda in na Jesenice. Kot največje doživetje pa se upokojenci spominjajo jesenskega izleta z avionom v Pulj.
Ob novem letu pa se bodo spomnili tistih svojih članov, ki sc bolni doma ali pa ležijo v bolnicah Vse bodo obiskali in jim izročil skromna darila.
Radovljica
Kranj, 25. decembra — Na drug' redni seji so se opoldne sestali ___delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Razpravljali so o osnutku statuta samoupravne stanovanjske skupnosti in sklenili, da gre v javno razpravo. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o pogodbi o upravljanju administrativnih, finančnih m drugih tehničnih del ter o ureditvi medsebojnih razmerij s poslovno enoto podružnice Ljubljanske banke v Kranju ter razprava^ "o sporazumu |n pogodbi o urejanju medsebojnih razmerij s Podjetjem za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo.
Danes (sreda) popoldne bodo v delavskem domu v Kranju podelili poka'e in diplome ekipam in posameznikom iz sindikalnih organizacij, ki sodelovali na letošnjih letnih sindikalnih športnih igrah. Pogovorili se bod° tudi o športno-rekreacijski dejavnosti v prihodnjem letu.
Jutri opoldne bo prva seja občinske konference zveze komunistom Razpravljali bodo o delovnem programu občinske konference in o poslovnik0 o organiziranosti in o delovanju medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Izvolili bodo tudi organe občinske konference zveze komunistov.	A-
Pri občinski konferenci socialisti^11® zveze so bili v ponedeljek trije
_ stanki. Zjutraj se je sestala koordi'
nacijsko-kadrovska komisija, dopoldne je bila seja izvršnega odbora, popoldn pa seja iniciativnega odbora za ustanovitev društva za varstvo okolja. Izvr»n odbor je razpravljal o kadrovskih vprašanjih v občinski skupščini, iniciativ? odbor za ustanovitev društva za varstvo okolja pa o pripravah na skli ustanovnega občnega zbora.
Pri občinskem sindikalnem svetu je bila v ponedeljek sklicana komisij za kulturo, šport in rekreacijo. Na dnevnem redu je bila razprava o prograni in družbenem dogovoru o kulturnih akcijah v občini. Za petek pa je Pre dena razširjena seja kolegija s predsedniki in tajniki odborov. Na dnevne"1 redu je razprava o organiziranosti sindikatov in o pripravah na volitve.
Danes popoldne bo zadnja letošnja seja radovljiške občinske skupščin^ Med drugim je na dnevnem redu tudi razprava o predlogu srednjeročneg plana razvoja v občini od 1971. do 1975. leta.
Jutri dopoldne pa se bo na prvi redni seji sestala občinska
konferenca
zveze komunistov. Razpravljali bodo o izhodiščih za X. kongres ZKJ l0. smernicah za VII. kongres ZKS. Na dnevnem redu so tudi volitve organov o činske konference in članov medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko.
%	A. Z. /
Danes ob 16. uri se bo sestala koin' sija za organiziranost in razvoj ZKj i ki deluje pri občinski konferenci Škofja Loka. Na dnevnem redu sestanka je razprava o predlogu nove orga' niziranosti.
Danes ob 16. uri se bosta sestala tudi oba zbora skupščine občine Škofi® Loka. Med drugim bodo odborniki razpravljali o dejavnosti skupnosti skih občin, predlogu družbenega dogovora za ustanovitev kmetijske zemlji^ skupnosti, predlogu družbenega dogovora o enotnih merilih za določan' prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in o predlogu * prenos sredstev posebne rezerve iz leta 1972 na sklad skupnih rezer organizacij združenega dela.	-lb
Škofja Loka
rt"} * • ^
irzic
V petek, 21. decembra, je sklical ^ mite občinske konference ZKS ** posvetovanje sekretarjev osnovn organizacij in stalnih aktivov iz tržiških delovnih organizacij. Kjer pa ko11* j nisti nimajo svoje organizacije, pa so se posvetovanja udeležili preck^^jji sindikalnih podružnic. Na sestanku so razpravljali o uresničevanju ustavn dopolnil v občini.
Včeraj je bila v Tržiču razprava o izhodiščih za 10. kongres ZKJ-prave so se udeležili komunisti iz osnovnih organizacij in stalnih aktivov n terenu ter pedagoški delavci. Vodil jo je namestnik republiškega sekretarja prosveto in kulturo Leopold Kejžar.
Danes bo v sejni dvorani občinske skupščine zasedanje občinske renče ZK. Člani konference bodo obravnavali in sprejeli delovni P.r0^a-a konference do 10. kongresa ZKJ, razpravljali o poslovniku medobčinske« sveta ZK za Gorenjsko ter izvolili komisije konference ter 2 tržiška Pre stavnika v medobčinskem svetu ZK za Gorenjsko.	-j*
V družbenih službah slabše kot v gospodarstvu
V petek je sekretar občinskega komiteja- ZKS Škofja Loka Janez Jemec sklical sestanek sekretarjev osnovnih organizacij in aktivov ZK v občini in predsednikov osnovnih organizacij sindikata. Na sestanku so razpravljali o uresničevanju ustavnih dopolnil predvsem pa o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela.
Ugotovili so, da je večina gospo-
darskih delovnih organizacij že ustanovila temeljne organizacije združenega dela ali pa jih bodo ustanovili še pred novim letom. Sedem manjših podjetij, ki delajo še skoraj na obrtniški osnovi, pa ni na tem področju storilo ničesar. Zato so na sestanku sklenili, da jim bo potrebna družbena pomoč.
Slabše kot v gospodarstvu pa je v družbenih službah. Kot so ugotovili,
ni niti ene delovne organizacije, ki imela že prav vse pripravljeno , ustanovitev. Povsod še nekaj manj ka.
Na seji so tudi imenovali Pose^ občinski štab, ki ima nalogo, 9J spremlja uresničevanje ustavn'1: dopolnil in tudi pomaga tam, KJe niso kadrovsko tako močni, da bi vs? potrebno pripravili in izvedli sam1.
Obdaritev
Predstavniki našega podjetja so v ponedeljek obiskali učence osnovne šole nO Senturski gori. ČP Gorenjski tisk ima nad to šolo že več let pokroviteljstvo-Podobno kot prejšnja leta smo jih tudi tokrat ob koncu, leta obdarili ? športnimi rekviziti in šolskimi potrebščinami. Učenci so biti obiska in daru zelo veseli in želijo kolektivu srečno novo leto in veliko poslovnih uspehov• — A. Z. — Foto: J. Zaplotnik
V prizadevanju, da bi Glas še bolj razširili med prebivalstvom Gorenjske, smo se v uredništvu in upravi Glasa odločili po daljšem času za novo akcijo za pridobivanje stalnih naročnikov našega časopisa. Ker smo ugotovili,% da je v novih mestnih naseljih, kjer se je v zadnjih letih naselilo mnogo novih stanovalcev, razmeroma malo naročnikov, smo našo akcijo sedaj usmerili prav tja: v naselje Vodovodni stolp v Kranju, na Bistrico pri Tržiču, Plavž na Jesenicah, Groharjevo naselje in Trata v Skofji Loki in v druge nove mestne četrti. Prizadevni fantje iz študentskega servisa so se odzvali našemu vabilu in bodo v naslednjih tednih obiskali stolpnice, bloke, vrstne hiše
in tudi večje skupine individualnih hiš v omenjenih 171: stnih naseljih in v nabiralnike odložili naš časopis skup® z vabilom stanovalcem, da se na Glas naročijo. Pri j se bo najbrž zgodilo, da bo vabilo in naročilnico Pre'j. tudi kdo, ki Glas že ima naročen. V takih primerih Pf u mo za razumevanje, kajti preveč dela in stroškov bi če bi se hoteli temu povsem izogniti. Podobno dopis*1. ^ z vabilom in naročilnico za Glas bodo dobili v časop^^ tudi tisti, ki Glas kupujejo v kioskih in trgovinah. ^ njih vabimo, da postanejo naši redni naročniki.
Glavni urednik
Anton Miklavčič
Kranjske opekarne Kranj,
razpisujejo prodajo osnovnih sredstev:
1.	fini mlin »dalit«, 500 x 500, leto 1954	1
2.	odrezalna miza »dalit« PAO II.	1
3.	krožni dodajalec »dalit«	1
4.	vitlo z elektromotjem, »bata«, 4,5 KM	1
5.	vitlo brez elektromotorja	1
6.	fini mlin »dalit«, 800 x 500	1
7.	mlin Kladivar, »SI. ceste«, tip NM	1
8.	transportni gumi trak z reduktorjem, dol. 6 m, širina 600 mm	1
9.	transportni gumi trak, dol. 5,7 m, šir. 500 mm	1
10.	stiskalnica »dalit« 450, polžna
11.	centrifugalna črpalka, 4. stop.	1
12.	moped »colibri«, 1. 1954	1
13.	ventilator »sabo«	1
14.	elektromotor »bergman«, 22 kW, 950 obr./min.	1
15.	elektromotor RK 1,5 kW, 910 obr./min.	6
16.	elektromotor RK 2,5 kW, 930 obr./min.	4
17.	elektromotor »sever«, 3 kW, 1440 obr./min.	1
18.	elektromotor RK 3 kW, 965 obr./min.	1
19.	elektromotor »siemens«, 1,2 kW, 1390 obr./min.	1
20.	elektromotor »elektrotehna«, 1,1 kW, 1445 obr./min.	1
21.	elektromotor >škoda«, 7,5 kw, 1440 obrt./min	1
22.	elektromotor »sever«, 50 kW, 1460 obr./min.	1
23.	elektromotor »sahsehwerk«, 16,5 kW, 1435 obr./min. 1
24.	elektromotor »sever«, 60 kW, 960 obr./min.	1
Prodaja navedenih osnovnih .sredstev bo v obratu Bobovek 28. decembra 1973 od 7. do 18. ure.
Pravico udeležbe na javni prodaji imajo vse pravne in fizične osebe. Ogled opreme, ki je v prodaji, je možen vsak dan od 7. do 14. ure.
Vse informacije v zvezi s prodajo opreme lahko dobite po telefonu 21-587 in 22-764.	•
SOPCL Urcuvj
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
Nudi možnost zaposlitve in usposobitve za: voznika viličarja
Zaradi povečanega obsega dela in potrebe po nadaljnji modernizaciji internega transporta potrebujemo več novih voznikov viličarjev.
S tem namenom bomo januarja v podjetju organizirali tečaj za voznike viličarjev.
Kandidati za voznike viličarjev morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	izpit za voznika motornega vozila B kategorije,
—	vsaj 6 razredov osnovne šole,
—	starost nad 18 let, vendar ne nad 35 let,
—	uspešno opravljen test,
—	ustrezajoče zdravstveno stanje,
—	odslužen vojaški rok.
Zaposlitev je možna le pod pogojem, da kandidat ustreza vsem navedenim zahtevam delovnega mesta in da lahko zasede delovno mesto najkasneje do 15. januarja 1974.
Kandidate vabimo, da se zglasijo osebno v kadrovski službi podjetja, oddelek za zaposlovanje, Kranj, Škofjeloška 6, in to najkasneje do 8. januarja 1974, kjer lahko dobijo tudi ostale informacije.
Kmetijska zadruga Škofja Loka razpisuje prosti delovni mesti
1.	šoferja tovornega avtomobila
2.	strojnika za delo v mlekarni
Za razpisani delovni mesti se zahteva:
pod 1.: kvalifikacija za poklicnega voznika in odslužen vojaški rok;
pod 2.: kvalifikacija strojnega ključavničarja ali električarja in odslužen vojaški rok.
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja dva meseca. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Chemo trgovsko podjetje s kemično-teh-ničnim blagom na veliko in malo ter uvoz in zastopanje inozemskih firm, Ljubljana, Maistrova št. 10
razglaša
prosto delovno mesto
administratorja — blagajnika
za prodajalno na Jesenicah — Javornik.
Pogoji: nepopolna srednja šola in znanje strojepisja. Poskusna doba po pravilniku o delovnih razmerjih.
Pismene ponudbe pošljite na podjetje Chemo Ljubljana, Maistrova 10 na kadrovsko socialno službo do vključno 4. januarja 1974.
Loški rezervni starešine so obiskali Kumrovec
Konec prejšnjega meseca je zveza rezervnih vojaških starešin Škofja Loka za svoje člane organizirala ekskurzijo v Kumrovec, rojstni kraj predsednika Tita. Vmes so seveda obiskali tudi več krajev, znanih iz časa NOB. Namen izleta je bil negovanje in prenašanje revolucionarnih tradicij polpretekle dobe na mlajši rod.
Naj brž povemo, da udeležba ni izpolnila pričakovanj, saj so manjkali člani osnovnih organizacij ZRVS Trata, Železniki in Žiri, pa tudi Ločane je zastopala samo trojica mož.
Transturistov avtobus je potnike najprej zapeljal do cerkvice Sv. Urha, nekdanjega zatočišča najbolj zagrizenih nasprotnikov partizanov, kjer so v imenu boja proti komunizmu v mučilnicah pobili nešteto zavednih Slovencev. Bivša aktivistka Slavka Kastelic, ki se je po čudnem naključju rešila iz tega strašnega kraja, je gostom nazorno orisala strahote, o katerih si je težko predstavljati, da so se sploh lahko dogajale. Zlasti mlajše poslušalce sta njena pripoved in pogled na spomenik in na dokumente v muzeju močno pretresla. Nekdanji borci Jože Goličič, Drago Kajfež in Valentin Hren so nato navzočim razkazali terene v bližnji okolici, kjer je večkrat prišlo do spopadov ž domobranci in od koder so nazadnje partizani tudi napadli ter zavzeli utrdbo Sv. Urh.
Po slikoviti dolini Krke je izletnike pot vodila naprej do Žužemberka. Obiskali so zgodovinski grad, prizorišče težkih bojev med zadnjo vojno, in s spominske plošče zvedeli.
da je tam okrog narodnoosvobodilni boj terjal 117 žrtev. Naslednja postaja je bila ribogojnica ob Krki, potem pa so precej časa posvetili gradu Brestanica ter spomenikoma brestaniškim izseljencem oziroma pregnanim katoliškim duhovnikom, ki jim okupator ni prizanašal. Upravnik gradu Franc Gabrič je prišleke sprejel zelo prijazno. Seznanil jih je z zgodovino gradu in z usodo njegovih lastnikov, menihov tra-pistov, nakar so skupno obšli muzej, poln bogate dokumentacije o slovenskih internirancih, in galerijo likovnih del slovenskih umetnikov, ki so mojstrsko upodobili najrazličnejše oblike terorja nad našimi ljudmi. Za slovo je oskrbnik vsem postregel s pristnim dolenjskim cvičkom in z metliško Črnino.
Cesta iz Brestanice proti Podsredi in dalje proti Kumrovcu pravzaprav ne zasluži svojega imena, saj je bolj podobna gozdni poti. Zaradi zemeljskega plazu je moral avtobus narediti velik ovinek, vendar je potnike kaj kmalu minila nejevolja, kajti zvedeli so, da tudi tovariš Tito ne godrnja, kadar se po tem kolovozu pelje obiskat rojstno hišo. Toda čez prijetne vtise, nabrane v spominskem muzeju Brozove hiše in na gradbišču novega Spominskega doma borcev in mladine, je vrgla senco nesolidna postrežba v bližnji gostil-nici, ki pošteno kvari ugled Kumrov-čanom. Nič bolje ni v Podčetrtku, v restavraciji zraven slavnih atomskih toplic: cene so odvisne od trenutnega razpoloženja natakarjev, zmeraj pa močno zabeljene.
Tovarišem, ki so izlet pripravili, gre zares iskrena zahvala. Bil je
Vznemirljive ugotovitve
Pretekli četrtek je bilo v Tržiču posvetovanje o problematiki alkoholizma v občini, ki ga je sklical svet za zdravstvo in socialno varstvo pri skupščini občine Tržič. Udeležili so se ga predstavniki občinske socialne službe, predstavniki socialnih služb in kadrovskih oddelkov delovnih organizacij, predstavniki tržiškega zdravstvenega doma, člani škofljiške podružnice zdravljenih alkoholikov iz Tržiča in člani sveta, ki je posvetovanje sklical.
V	četrtek je bilo ugotovljeno, da pri reševanju problematike alkoholizma v tržiški občini ni takega napredka, kakršnega bi želeli, čeprav je v občini okrog 600 alkoholikov, ki bi bili potrebnj zdravljenja. Če upoštevamo, da živijo z alkoholikom skupaj še najmanj trije družinski člani, ugotovimo, da skoraj 20 odstotkov prebivalcev tržiške občine trpi zard-di alkohola. Nadalje so na posvetovanju povedali, da dosega povprečni letni alkoholikov izostanek z dela 2 meseca. Gospodarstvo oziroma organizacije, kjer so alkoholiki zaposleni, imajo zaradi tega veliko materialno škodo. Zaradi tega je skrajni čas, ie bilo rečeno v četrtek, da se problCTna alkoholizma ne loti le ena služba, temveč vsi zainteresirani, od socialnih služb, zdravnikov do delovnih organizacij. Dogaja se, da po tovarnah alkoholiku dolgo gledajo »skozi prste« in se ne trudijo, da bi mu pomagali. Ko za delo ni več sposoben, ga odpustijo. Službe, ki se organizirano ukvarjajo z alkoholizmom, imajo le v Peku in Bombažni predilnici in tkalnici, drugje pa pravijo, da niso seznanjeni s tem, kako naj se tudi na tem področju načrt-neje lotijo dela. Problematika alkoholizma mora dobiti vel prostora tudi v tovarniških glasilih.
V	Tržiču delujeta dva kluba zdravljenih alkoholikov: begunjski in škofljiški. Prvi ima vse pogoje za delo, lastne prostore in strokovne sodelavce, drugi pa vsega tega nima in je dobra polovica članov v recidivu. Člani kluba so v četrtek pozivali na pomoč zdravnike zdravstvenega doma, vendar so le-ti odgovarjali, da so preobremenjeni (speciali-
zacija itd.). Kljub temu so se dogovorili, da bo sestanke škofljiškega kluba zdravljenih alkoholikov obiskoval zdravnik, ki bo prost. Poudarjali so, da je to le začasna rešitev, ki pa lahko prepreči popoln propad kluba. V prihodnje bo moralo biti v občini na tem področju več skupnih akcij in sodelovanja.
J. Košnjek
Otroški vrtec v Kamni gorici
Pred nedavnim so v Kamni gorici odprli nov oddelek otroškega vrtca, v katerem je prostora za 45 predšolskih otrok. S pripravami za ureditev vrtca so začeli pred letom dni, ko se je krajevna skupnost o tem začela dogovarjati z upravo Vzgojno varstvenih ustanov v Radovljici o razširitvi oddelka za malčke. Krajevna skupnost je potem začela preurejati prostore. Adaptacija je veljala 170.000 novih dinarjev. Vrtec v Kamni gorici je trenutno v občini edini, ki lahko sprejme vse otroke potrebne varstva.	PT
izredno zanimiv in poučen, pravijo udeleženci in poudarjajo, da bi jih morali v bodoče organizirati še več. Brez dvoma predstavljajo pomembno dodatno obliko izpopolnjevanja rezervnih starešin, ki naj bi si nenehno širili obzorje ter poglabljali svoje znanje iz zgodovine.
F. Galičič
V premislek
Večinoma se jih spomnimo, naših graničarjev in drugih vojakov, ob dnevu JLA. Tedaj pohitimo z obiski in obdarovanjem, ne pozabimo na morebitna medsebojna športna srečanja in na čestitke in zahvale.
Vse lepo in prav je, da mar; sikje vendarle organizirajo z našimi vojaki tudi srečanja med letom, ne glede na sam praznik. Vsem so znana prizadevanja občinskih konferenc ZM, ki redno organizirajo z vojaki medsebojna tekmovanja, sestanke, jih povabijo in se z njimi pogovarjajo. Republiška konferenca ZMS pripravi tudi vsakoletno tekmovanje za najboljše sodelovanje občinskih konferenc z graničarji in drugimi vojaki.
Ob vedno pomembnejši vlogi in veljavi posameznih odborov splošnega ljudskega odpora na terenu pa bi bilo prav, da bi tudi pripadnike JLA vključevali v delo. Nedvomno bi z njimi precej pridobili pri delu odborov za splošni ljudski odpor, saj bi prinesli marsikaj koristnega in s pridom bi lahko uporabili njihove nasvete. Zal se še vedno dogaja, da odbori niso organizirani tako kot bi morali biti, niti nimajo dobrih programov dela. Morda ne zaradi ležernosti in nezainteresiranosti, več predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj in nevednosti. Na prav vsakem terenu, kjer deluje odbor za splošni ljudski odpor, pač ne morejo dobiti najbolj ustreznega kadra, čeprav skoraj povsod nudijo potrebno pomoč tudi člani zveze rezervnih vojaških starešin. Vendar zakaj ne bi tam, kjer delo nekoliko šepa, kjer imajo predvsem zaradi pomanjkanja kadra stalne težave, povabili v članstvo pripadnike vojske, če imajo seveda to priložnost. Prav gotovo bi se radi odzvali, radi bi pomagali in delo bi steklo tako kot je potrebno.
Takšna, za marsikateri odbor za splošni ljudski odpor nadvse dobrodošla oblika pomoči bi ne nazadnje tudi krepila medsebojno sodelovanje, za katerim težimo. D. Sedej
Komu stanovanja iz solidarnostnega sklada ?
Po ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v kranjski občini je bila v torek, 18. decembra, prva seja skupščine samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Člani skupščine so razpravljali o osnutku pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine.
Sklenili so, da bodo pravilnik dali v javno razpravo v delovne organizacije in hkrati priporočili, naj bi v delovnih organizacijah na podlagi predlaganih določil v pravilniku napravili nekaj praktičnih preskusov. Javna razprava bo trajala do konca
Ustanovitev študentske organizacije VŠOD
V	letošnjem šolskem letu se je spet pokazala potreba po ustanovitvi študentske organizacije na Višji šoli za organizacijo dela Kranj.
V	petek, 21. decembra, sta študente Višje šole za organizacijo dela obiskala predsednik IO SS MVZ Boris Kasiivnik in predsednik študijske komisije IO SŠ MVZ Dušan Honžuraj. Ustanovili so novo študentsko organizacijo, izvolili njeno vodstvo in IO. Določili so tudi predsednike komisij, ki bodo odslej delovale v sklopu študentske organizacijo.
Kranjski študentje si že dalj časa želimo klub študentov, in zdaj se je končno pokazala možnost, da ga bomo kmalu imeli (predvidoma čez dober mesec). Študentje VŠOD do sedaj nismo bili tesneje povezani z mariborskimi, čeravno spada VSOD v Združenje mariborskih visokošolskih zavodov. Prav zato je potrebno še posebej pozdraviti pobudo študentov VSOD, da se organizirajo in povežejo z ostalo študentsko populacijo v republiki, in s tem nekako oživijo akademsko Življenje v mestu.
A. Boc
januarja, februarja pa ga bo sprejela skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. V predlaganem pravilniku zasledimo merila za pridobitev stanovanjske pravice, nadalje merila za razvrščanje upravičencev na prioritetno listo, postopek za uveljavljanje pravice do stanovanja, pravice in dolžnosti stanovalcev.
Že prva razprava na seji je pokazala in opozorila, da velja pravilniku posvetiti vso pozornost. Več pripomb in mnenj je bilo na primer na cenzus oziroma na višino dohodkov prosilca, ko bi bil še upravičen do stanovanja iz solidarnostnega sklada. Trenutno je v osnutku predlog, da dohodki ne smejo presegati 700 dinarjev na člana na mesec. Menili so, da je ta meja prenizka in da bi jo bilo treba z odlokom ustrezno spremeniti. Več pripomb je bilo tudi na merila oziroma na točkovanje. Prav zato lahko več pripomb pričakujemo tudi v javni razpravi. To pa je tudi namen, saj naj bj bil končni cilj takšen pravilnik, ki bo čimbolj objektiven in vsestransko„popoln.
Po sprejetju pravilnika bo. solidarnostni stanovanjski sklad objavil razpis za zbiranje prijav interesentov za pridobitev stanovanjske pravice. Znano je, da bo prihodnje leto iz sredstev sklada na Planini zgrajenih in na voljo za vselitev 93 stanovanj. Le-ta pa naj bi na podlagi določil pravilnika dobili delavci z nizkimi dohodki, stari ljudje in mlade družine.	A. Žalar
V Tržiču nove cene za odvoz smeti in odpadkov
Sprejet predlog komisije
Ker predloga Komunalnega podjetja Tržič o novih cenah za odvoz smeti in odpadkov skupščina ni sprejela in ovrgla kalkulacije, je posebna komisija izdelala popolnejšo ter predlagala nove cene, ki so jih odborniki sprejeli — Kje je porok, da čez nekaj mesecev pred skupščino spet ne bo problem smeti?
Na predzadnji seji skupščine občine TVžič, ki je bila 13. novembra, so odborniki dobili predlog Komu-
Kladivar bo gradil nove prostore
Pred petimi leti je Kladivar iz Žirov obnovil nekdanje zadružne hleve in jih preuredil v proizvodne hale. V teh letih pa se je proizvodnja toliko povečala, da morajo misliti na povečanje prostorov. Hkrati pa bi želeli zagotoviti tudi boljše delovne pogoje. Zato so se odločili za gradnjo nove proizvodne hale.
Idejni načrt imajo že izdelan in tudi drugo potrebno dokumentacijo. Nova proizvodna hala bo stala med sedanjim obratom in potokom Ra-kulk. Skupna površina objekta ba merila 3357 kvadratnih metrov.
Računajo, da bodo začeli graditi leta 1975. Po predračunu jih bodo dela veljala 10 milijonov dinarjev.
-lb
Zaposlovanje v tujini upada
Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje je na delu v tujini okrog 100 prebivalcev tržiške občine. Največ jih dela v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Švedskem. Za delo v tujini je največ zanimanja med sezonskimi delavci, gozdarji, go: stinci in priučenimi delavci. Služba Zavoda za zaposlovanje ugotavlja, da zanimanje za zaposlitev v tujini med TVžičani upada.	-jk
Nov transformator
Delavci podjetja Elektro Ljublja-na-okolica so v Repnjah postavili nov transformator, ki je. veljal 300.000 dinarjev. Občani so s samoprispevkom zbrali 75.000 dinarjev, ostanek denarja pa sta prispevali občinska skupščina Ljubljana-Šiška in podjetje Elektro Ljubljana. Z novim transformatorjem so, odpadle težave pri uporabi električnih aparatov, katerih vaSčani posebno ob konicah sploh niso mogli uporabljati.
-fr
Asfalt v Polju
Te dni so delavci podjetja Sloveni-jaceste iz Ljubljane položili asfaltno prevleko na 400 metrov dolgem novem odseku ceste med vasjo Polje do
Rriključka na regionalno cesto Ljub-„ana-Brnik. Ta najkrajša cestna povezava med vasjo Polje in ostalimi kraji je veljala 480.000 dinarjev, od česar« so polovico vsote prispevali občani s samoprispevkom in prostovoljnim delom.	-fr
Nov podhod
V ponedeljek so pri tovarni Color na cesti Medvode—Preska predali namenu nov podhod za pešce. Podhod, katerega so delavci Železniškega gradbenega podjetja iz Ljubljane zgradili v predvidenem roku, je bil tehnično pregledan in ni bilo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti. S podhodom je odpravljen prehod čez
{>rogo, ki je bil posebej za šolarje ze-o nevaren, obenem pa zaključena začasna prometna ureditev Medvod, kjer je razen podhoda urejen tudi varen prehod vozil čez železniško progo ter semaforsko urejen priključek na cesto I. reda.	-fr
Radovljiška Knjigoveznica in tiskarna nabavila agregat
Zaradi ničkaj obetajoče energetske situacije in redukcij električnega toka se je kolektiv Knjigoveznice in tiskarne Radovljica odločil za nakup lastnega 40 KW agregata znamke Rade Končar. Spričo vedno večjih tiskarskih in knjigoveških naročil, ki so največkrat povezana z zelo omejenimi časovnimi roki, bodo lajiko v bodoče bolj brezskrbni v zadovoljevanju strank. Naročila bodo lahko opravili ne glede na redukcije in pomanjkanje toka. Za agregat so morali odšteti 120.000 din, vendar bodo s povečano proizvodnjo in razširitvijo svoje dejavnosti ta sredstva kmalu povrnjena.	JR
a €lfc 1 J% €Sfc
nalnega podjetja Tržič za povišanje tarif pri odvozu smeti in industrijskih odpadkov. Zaradi izgube pri dejavnosti, ki jo komunalci imenujejo »snaga«, in kvalitetnejšega odvoza smeti in odpadkov (Komunalno podjetje je kupilo nova prevozna sredstva), je podjetje predlagalo povečane tarife. Le-te naj bi znašale za gospodinjstva 0,18 dinarja za kvadratni meter stanovanjske površine, za industrijo 0,20 dinarja in za poslovne prostore 0,26 dinarja za kvadratni meter. Prevoz smeti in odpadkov s kontejnerji pa je želelo Komunalno podjetje zaračunavati po kubičnem metru. Predlagana tarifa za kubik je znašala 40 dinarjev.
Odborniki so našli v novembrskem predlogu Komunalnega podjetja in v kalkulacijah, na osnovi katerih je podjetje predlagalo višjo smetarino, celo vrsto »lukenj« in pomanjkljivosti. Predlog Komunalnega podjetja po dolgotrajni razpravi ni bil sprejet, čeprav večina ni ugovarjala povišanju, vendar ne v taki meri. Imenovana je bila skupščinska komisija. Odborniki so ji naložili, naj v sodelovanju s Komunalnim podjetjem ponovno preveri predlagane kalkulacije za ceno odvažanja smeti in odpadkov.
Komisija je svoje delo opravila in ugotovitve posredovala zasedanju občinske skupščine, ki je bilo v torek, 18. decembra. Predlagala je nove tarife, in sicer 0,18 dinarja od kvadratnega metra za stanovanjske površine in ustanove ter 0,26 dinarja za poslovne prostore. Kontejner-ski odvoz smeti pa se po predlogu komisije ne bi plačeval po kubiku odpeljanih smeti in odpadkov, temveč po številu voženj. Cena za enkratni odvoz naj bi znašala 200 dinarjev. Take postavke po mnenju komisije lahko pokrijejo stroške prevoza smeti in odpadkov ter mesečni ostanek okrog 2200 dinarjev.
Čeprav so bila na dnevnem redu seje skupščine pomembna vprašanja, je bila razprava o predlogu skupščinske komisije (beri smeta-rini) najbolj živahna in — najdaljša. Precej odbornikov se je s predlaganim strinjalo. Drugi so menili, da so predlagane cene še vedno previsoke. Tretji, med njimi tudi predstavniki Komunalnega podjetja, pa so vztrajali, da predlog ni sprejemljiv, saj ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije. Na večja vlaganja in razširjeno reprodukcijo še misliti ni. Zanimiva ie bila pripomba odbornika Jožeta Sparovca, ki je dejal takole: »Ko se podražijo čevlji ali drugo blago, se nihče he razburja, čeprav je povečanje bolj boleče od tistega, ki ga je predlagalo Komunalno podjetje. Bodimo previdni, da domačega podjetja sami ne bomo spravljali v likvidacijo. Pri Mesarskem podjetju smo ga polomili. Nismo dovolili povišanja cen. Nekaj časa je občina plačevala izgubo, potem pa smo podjetje zgubili...« Slišali smo tudi vprašanja, zakaj Komunalno podjetje samo ni naredilo dobre kalkulacije in zakaj je morala delo opraviti komisija? Zakaj komisija in Komunalno podjetje nista bolj sodelovala itd. Ce bi bila izpolnjena vsaj prva zahteva, potem takšne dolgotrajne razprave ne bi bilo.
Odborniki so predlog komisije sprejeli in s tem določili nove cene za odvoz smeti in odpadkov. Komunalno podjetje pa mora zaradi tega, ker nove cene ne zagotavljajo razširjene reprodukcije, pripraviti za skupščino program razširjene reprodukcije. To pa so v prvi vrsti garaže za vozila, urejevanje in zavarovanje smetišča pri Kovorju ter investicije v opremo, da bo odvoz smeti še boljši. Je to dovolj trdno zagotovilo, da predlogov za višjo smetarino vsaj nekaj časa ne bo?	J. Košnjek
V zdravstvu se obeta primankljaj
V četrtek dopoldne se je v Kranju ustanovila na podlagi ustavnih sprememb začasna skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj, ki jo sestavljajo delegati izvajalcev zdravstvenega varstva in pa skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj. Nova oblika je začasna zato, ker še nima zakonske osnove, ustanovljena pa je bila z namenom, da se povežejo uporabniki zdravstvenega varstva ter izvajalci zdravstvenega varstva v samouprav-nixinteresni skupnosti. Zbora delegatov sta — da bi se dosegli kar najbolj ustrezni pogoji za sporazumevanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva — sprejela samoupravni sporazum o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj.
Delegati obeh zborov začasne skupnosti so na svoji prvi seji sprejeli rebalans finančnega plana za letošnje leto, še posebej pa so se ustavili ob morebitnem primanjklja-
Obvestilo
vsem delavcem—dopustnikom iz tujine!
Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj obvešča vse delavce s področja Gorenjske, ki so zaposleni v tujini in bodo v času novoletnih počitnic na obisku v domovini, da bodo na Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4 in njegovih izpostavah v Škof j i Loki, Radovljici in na Jesenicah uradni dnevi od 20. decembra 1973 do 10. januarja 1974 vsak dan od 7. do 13. ure, v sredah pa od 7. do 15. ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za področje občine Tržič naj se interesenti javljajo na sedežu zavoda v Kranju.
V navedenih dnevih bodo lahko delavci — dopustniki dobili od strokovne službe informacije o prostih delovnih mestih, pogojih dela in o osebnem dohodku v organizacijah združenega dela Gorenjske, ki iščejo delavce. Prav tako bodo interesenti dobili zahtevane informacije s področja pravic iz delovnega razmerja zaposlenih delavcev v tujini in še druge informacije. Interesente obveščamo tudi, da informacije z drugih področij dobijo lahko direktno tudi na občinskih sindikalnih svetih, občinskih konferencah SZDL, pristojnih občinskih upravnih organih, na Skupnosti invalidskega-pokojninskega zavarovanja Kranj, Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj, upravi carin, pri enotah Ljubljanske banke, Zavarovalnici Sava Kranj, Zavarovalnici Maribor — predstavništvu v Kranju in drugih. Vsem dopustnikom želimo prijetno bivanje v domovini!
KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Čas za spravilo lesa. — Najmodernejši stroji so gozdarjem precej olajšali delo. — Foto F. Perdan
ju sklada, ki se bo po dosedanjih izračunih pokazal ob zaključku poslovnega leta. Izdatkov ob tolikšnem porastu cen in storitev namreč v zdravstvu ni bilo mogoče obdržati v mejah 12,5-odstotnega večjega dohodka glede na prejšnje leto, tako da se računa na primanjkljaj okoli 7,4 milijona novih din.
Naraščanje izdatkov zdravstvenega zavarovanja bi bilo možno znižati na več načinov, tako z zmanjšanjem pravic zavarovancev, ukinitvijo nekaterih ambulant, večjo participacijo in večjo prispevno stopnjo. Katere ukrepe bo treba uporabiti, pa bo skupščina sklepala ob sprejemu samoupravnega sporazuma za naslednje leto. To vsekakor ne bo lahka naloga, ne le zato, ker nobeden od ukrepov delegatom in zavarovancem'ni pri srcu, pač pa tudi zato, ker bo treba ob manjšem obremenjevanju gospodarstva oziroma ne večjem kot letos zagotavljati zavarovancem ustrezno zdravstveno varstvo.	L. M.
»—— 1 " ^ Izkušnje in naloge
V bližnji preteklosti smo bili priče izredno nevarnih dogodkov, vojne na Bližnjem vzhodu. Ostaja nam, da pozorno preučimo vse te izkušnje iz psihološkega in obveščevalnega delovanja na našem ozemlju in da imamo pri njihovem razčlenjevanju pred očmi vedno končni cilj takšnega delovanja.
Ostaja nam priložnost tudi za to, da preučimo celotno našo aktivnost in naše obnašanje v vseh teh dogajanjih pri nas, ki so predvsem posledica določenega vpliva vojne in izredno aktivnega delovanja tujih obveščevalnih služb v naši deželi in političnega pritiska na našo notranjo in zunanjepolitično usmerjenost. Ob vsem tem moramo imeti v mislih dejstvo, da smo neuvrščena dežela, da je naše ozemlje na izredno pomembnem zemljepisnČf-strateškem področju in da smo izpostavljeni številnim vplivom, vsi mi skupaj pa se moramo dosledno boriti za naša stališča in vso našo družbenopolitično usmerjenost. Naša trdnost pa se seveda preizkuša najbolje prav v kritičnih dnevih, kritičnih ne samo, ko gre za nas same, temveč tudi za mir v svetu.
Ob vsem tem velja ugotoviti predvsem to, da je politično akcijo v deželi, ob dogodkih na Bližnjem vzhodu, uspešno vodila zveza komunistov skupaj z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in da se je v tej akciji pokazala zrelost, treznost in predanost velike večine naših delovnih ljudi našim družbenopolitičnim ciljem. Delovni ljudje so ponovno podprli politično usmeritev in akcije neuvrščene Jugoslavije in dejavnost drugih neuvrščenih dežel. Simpatije do Arabcev so v primerjavi z letom 1967 večje, saj so ljudje v šestih letih dodobra spoznali, kdo vodi pravično vojno in kdo je agresor. Sami so prišli tudi do neizogibnega sklepa o tem, da je sedanji spopad na Bližnjem vzhodu realna posledica večletne izraelske okupacije arabskih ozemelj, nenehne izraelske agresije in pritiska na arabske dežele in naraščajoče imperialistične agresivnosti.
Iz takšnih spoznanj in ugotovitev je izhajal tudi celotni odnos naših državljanov do dogodkov na Bližnjem vzhodu, do naše politične usmerjenosti in naših stališč in do nalog v naši deželi, ki so izhajale iz izredno kritičnega svetovnega položaja.
Toda ob vsem tem moramo spregovoriti tudi o nekaterih pomanjkljivostih, ki so se pokazale. Predvsem zato, ker smo še enkrat prišli do spoznanja, da sta svetovni mir in ozemeljska nedotakljivost majhnih dežel stalno ogrožena in da moramo nenehno odpravljati napake v svojem delu, predvsem tiste, ki se kažejo v tako kritičnih trenutkih. Prav z odpravljanjem napak bomo krepili celotno našo pripravljenost za obrambo dežele. 2e s tem bomo tudi preventivno odvračali agresorja od nas.
Ugotoviti moramo predvsem, da sredstva javnega obveščanja niso delovala hitro in da občanom tudi niso posredovala vedno najpopolnejših podatkov o dogodkih na Bližnjem vzhodu.
Nadalje pa moramo ugotoviti, da niti obveščanje v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ni teklo vedno tako, kot bi bilo potrebno, in da so na oceno dogodkov čakali predolgo. Čakali smo namreč, da ta ocena pride »od zgoraj«, da ob tem ne bi delali napak ipd. Osnova za ocenjevanje takšnih dogodkov in njeno izhodišče pa mora biti vedno naša notranjaun zunanja politika. Potemtakem bi lahko tudi občane v krajevnih skupnostih hitreje obveščali in bi tako hitreje prihajali do naših stališč. Na ta način ne bi ostalo veliko maneverskega prostora za delovanje tujega aparata, ki vodi psihološko vojno.
Zaradi tega, ker naši občani niso bili pravočasno in popolno obveščeni o poteku dogodkov in položaju pri nas, pa še zato, ker so nekateri bili pod vplivom psihološkega delovanja, je prišlo tudi do nakupovalne mrzlice, pri čemer so se pokazale neaktivno nekatere družbenopolitične organizacije na terenu in gospodarstvo, predvsem pa trgovina. Trgovina pravzaprav ni reagirala 'samoiniciativno, ni znala preprečiti te mrzlice oziroma organizirati nakupe tako, da bi se vedelo, kdo je kaj kupil in kam je odšlo nakupljeno blago. Ce trdimo, da se trgovine v takšnih primerih morajo izprazniti, predvsem zaradi tega, da ne bi v primeru napada na našo deželo materialne dobrine padle v roko sovražnika, potem moramo- znati organizirati prodajo- tako, da ustvarimo v krajevni skupnosti popoln pregled nad prodanim blagom. To je bila naloga trgovine in tudi posameznih komisij ter odborov za splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti. Očitno — le v nekaterih krajih je to nakupovanje potekalo pravilno usmerjeno, drugje pa je bilo prepuščeno stihiji in nakupovalni mrzlici.
Ko pa že govorimo o tej mrzlici, naj spomnimo na to, da je pri nas že začela teči akcija za to, da bi vsako gospodinjstvo imelo nekajteden-ske zaloge hrane. Ce bi storili več na tem, da bi to akcijo izpeljali tudi v praksi, potem ne bi prihajalo do nakupovalne mrzlice, pa bi tudi nasprotnikovo psihološko delovanje bilo brez haska.
O odborih za splošni ljudski odpor smo že spregovorili. Naj ob tem zapišem samo še to, da se je dober del teh odborov v krajevnih skupnostih aktiviral in da je preučeval položaj in naloge, ki so se zastavljale pred te odbore ob dopolnjevanju in delni mobilizaciji nekaterih enot in služb, z druge strani pa so nekateri odbori za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih reagirali prepočasi, bilo pa je celo nekaj takšnih, ki se niso aktivirali. Sedaj je čas za to, da vsak odbor za splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti in delovni organizaciji do podrobnosti preuči lastno delovanje, da ga kritično oceni in da energično in dosledno odpravi pomanjkljivosti v svojem delu. Pri tem ocenjevanju je nujno, da so ocene stroge, realne in da pomagajo v nadaljnjem delu teh odborov.
Bilo pa je seveda še nekaj drugih pomanjkljivosti, takšnih, ki niso imele pomembnejšega vpliva na celoten položaj družbe, na celotne obrambne priprave, moramo pa jih temeljito preučiti in energično in dosledno odpraviti. Prav iz vsega tega izhaja dober del nalog tudi za člane tako pomembne organizacije kot je zveza rezervnih vojaških starešin. Ce ob tem ponovim znano dejstvo, da smo člani ZRVS in ZZB NOV navzoči domala v vseh odborih, komisijah in drugih organih, ki imajo na skrbi splošni ljudski odpor, potem lahko ugotovimo tudi to, da imajo prav rezervni starešine in bor.ci pomemben vpliv na delovanje vseh teh teles. Zato je sedaj pravi trenutek za to, da kritično ocenimo celoten položaj in celotno delovanje v naših delovnih organizacijah, ustanovah, šolah, krajevnih skupnostih in občinah, in da energično odpravimo vse pomanjkljivosti, ki so prišle na površje v teh kritičnih dneh za nas in za ves svet, s tem bomo pravzaprav naredili odločen korak k nadaljnji krepitvi obrambne moči dežele, pa tudi k nadaljnjemu utrjevanju organizacije rezervnih vojaških starešin in borcev NOB.
Janko Urbane
L	'
Mesec keramike in sanitarne keramike
prodaja s popustom od 5—15 % pri Slovenijalesu
Vižmarje, Plemljeva ulica, telefon: 51-566, 51-881
Domžale, Antona Skoka 20 a,
telefon: 72-397
od 10.12. 1973 do 10. 1. 1974
vsak dan v Vižmarjih od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure,
v Domžalah od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
H®mm
vALCRUA
/Jnt* i*
Ponedeljek ©
10	MESEC KERAMIKE IN s«.^ S4NIT4RNE KER4/14IKE
Torek
11
DANIEL
Sred«
sumu
V Pozirnu se koparijo
_ Velike spremembe v kmetijstvu so ^izogibno potisnile v pozabo števil-e dejavnosti in opravila, ki so bila stoletja nerazdružljivo povez a-s kmetovanjem. Vzrok za njihov £°nec je bil skoraj v vseh primerih pdo prozaičen: delo, ki ga je bilo 'eba vanje vložiti, je bilo v nesoraz-j ®rju s skromnim plačilom. Ce pa so ,e zanimive dejavnosti le ohranile v J^ašnji čas, gre to predvsem na a£un naključja in ne nuje. j Ker tudi oglarstvo sodi med tiste ^Javnosti, ki jim je čas že pisal °dbo, mora Srečanju z oglarji botro-®ti srečno naključje. Zato se nisem °botavljal, ko sem pred tedni zvedel *a priložnost, da si lahko od blizu
I ^ -—^	—
I	~ TOVARNA OBUTVE TRŽIČ
W ✓ ^Vo^	1
I *°°*ZIMA	1
L 73	J
ogledam koparjenje. Povrh vsega je šlo še za posebno ugodno priložnost, saj mi kope ni bilo treba iskati v gozdu. Mujovi iz Pozirna so namreč svojo kopo postavili kar na planem, nedaleč od vasi.
Koparje, Mirka Pogačnika, njegovega očeta in soseda Jožeta, sem našel pri delu, če že ne pri najtežjem, pa vsaj pri najbolj umazanem koparskem delu — pri »metanju« kope. Kopa je bila že kuhana in zdaj so previdno odgrebali razžarjeno prst in iz nje pobirali oglje. Opravilo ni bilo preprosto: skrbno so morali paziti, da se oglje, bodisi tisto, ki so ga zlagali okrog kope ali pa tisto, ki je ostalo še v njej, ni vnelo. Ce še povem, da tako delo spremlja vsiljiv prah, dim in vročina, je slika popolna.
Delo jim je šlo tako urno od rok, da se nisem čudil, ko sem izvedel, da je to že njihova šesta (in hkrati zadnja) letošnja kopa. Bolj sem bil presenečen, ko so mi povedali, koliko dela je z eno kopo. Celih štirideset kubičnih metrov drv dolgih pet palcev (približno meter) je potrebno za srednje veliko kopo, ki meri v obsegu osem do devet sežnjev. (Ko-parji si še vedno pomagajo z merami, ki so stare že par stoletij.) Potem ko je kopa pripravljena, to je, drva lepo zložena in prekrita s smrečjem in prstjo, se glavne skrbi šele začnejo. Tudi do štirinajst dni je včasih treba bdeti nad kopo. Vendar bdenje samo ni dovolj, potrebna je velika mera znanja in izkušenosti, da se oglje
skuha tako kot je treba. Tri do štiri tone oglja potemtakem le težko poplačajo vse napore in skrbi, ki jih je treba vložiti v kopo.
Seveda si pri teh težkih delih uspešno pomagajo z mehanizacijo. Motorna žaga je nepogrešljiva, v posebno pomoč pa jim je traktor, s katerim zvozijo drva na priročno ko-pišče poleg vasi. Ker torej koparijo vedno na istem prostoru, so lahko »modernizirali« celo koparsko kolibo — poleg stare, ki je pokrita z lubjem, so zgradili novo, ki nudi »dežurnemu« kar dobro zavetje. Kljub temu pa koparjenje ostaja tisto, kar je bilo že od nekdaj — trdo delo, pravzaprav garanje.
Ne glede na to pa je Mirko Pogačnik zatrdil, da bo še koparil. Na eni strani zaradi tradicije, saj ni minilo leto — tako je povedal njegov oče — ko pri hiši ne bi skuhali vsaj ene kope, na drugi pa zaradi povpraševanja, ki ni majhno. Za vsa kovaštva je oglje nepogrešljiva surovina, precej pa ga stli tudi pod ražnji. Za te namene so na letošnjem Izseljenskem pikniku porabili skoraj celo tono Mujovega oglja.
Kot posebno zanimivost velja omeniti še to, da se v Pozirnu razen Mujovih še na eni domačiji vneto ukvarjajo z oglarstvom. Torej se more s Pozirnom, vasico pod Mohorjem, glede tega meriti le malokatera vas ali pa sploh nobena. Se zlasti, če dodamo trdno odločenost, da oglar-stva tudi v bodoče ne bodo opustili.
I. Bernik
S
Zavarovalnica Sava PE Kranj
proda najboljšemu ponudniku osnovna sredstva:
1.	telefonsko centralo 5 ATC 74/30
izklicna cena 6000 din
2.	knjižni stroj remington
izklicna cena 300 din
Ogled je možen vsak dan od 6.30 do 14.30 razen ob sobotah v sobi št. 5 v pritličju Zavarovalnice Sava PE Kranj, Kranj, Oldhamska cesta 2. Licitacija bo 4. januarja 1974 ob 13. uri.
Premiera kriminalke na jeseniškem odru
V nedeljo, 23. decembra, se je amatersko gledališče Tone Cufar predstavilo z novo premiero v letošnji sezoni. Uprizorili so kriminalko Agathe Christie Deset zamorčkov, delo, ki ga ni naštudiralo še nobeno gledališče pri nas.
Kriminalka Deset zamorčkov je minulo nedeljo napolnila dvorano gledališča, saj je privabljalo predvsem delo samo, po predstavi pa je bilo očitno, da so se v množici spletov in zapletov dobro znašli tudi jeseniški igralci. Predvsem dolgoletni člani gledališča so odlično obvladali svoje vloge, med njimi Slava Maro-ševičeva kot sodnica, Stanka Gerša-
kova kot zdravnica, Tatjana Koširjeva, Nace Smolej, Vera Staretova. Deset zamorčkov je režijsko in scensko pripravil Bojan Cebulj.
Nova predstava v jeseniškem gledališču bo prav gotovo v svojih prihodnjih ponovitvah polnila dvorano saj je delo tako po svoji zvrsti kot upodobitvi zelo zanimivo. D. S.
kamniški
@ gorčica
Prireditve ob novoletni jelki
Tako kot vsa leta doslej tako bodo tudi letos v krajih jeseniške občine pripravili več prireditev ob novoletni jelki, v katerih bo ^sodeloval dedek Mraz s spremstvom, mladi pa bodo uprizorili tudi več pravljic. Praznovanja so v sodelovanju z občinsko zvezo društev prijateljev mladine organizirale krajevne organizacije in šole.
Jeseniško gledališče bo za- najmlajše pripravilo igrico Užaljeni medvedek. V krajevni skupnosti Ja-vornik — Koroška Bela bo domača dramska skupina pripravila igrico Mezinček, na Hrušici bodo najmlajše razveselili z lutkovno igrico Janko in Metka ter pravljično uprizoritvijo Alenčica Desetnica. V delavskem domu na Javorniku bodo poleg Me-zinčka pripravili tudi glasbeno revijo z naslovom S pesmijo in glasbo v novo leto.
Povsod pa bodo pripravili obda-
ritve. Dedek Mraz bo obiskal s spremstvom tudi mlade v Planini pod Golico, ostarele v domu dr. Franceta Berglja, bolne otroke v Splošni bolnici na Jesenicah ter vzgojno-varstvene ustanove. ^ ^
Jeseniški želez ar ji
np vtv
v Trzicu
V nedeljo, 23. decembra, dopoldne je bila v okviru praznovanja dneva JLA v tržiški kino dvorani zanimiva prireditev. Občinska konferenca ZMS Tržič je povabila v goste kulturno skupino jeseniških železarjev, ki jo sestavljajo predvsem delavci iz sosednjih republik. Prireditev je obiskalo lepo število Tržičanov, med katerimi so bili tudi delavci iz sosednjih republik, zaposleni v Tržiču, in vojaki.	-jk
Hlače za 2 milijona
V Škof ji Loki, v galeriji na gradu, so prejšnji teden odprli prodajno razstavo del deseterice domačih likovnikov, ki naj bi ljubiteljem umetnosti omogočila, da svoje zbirke popestrijo z določenimi novostmi iz loških ateljejev. A žal je doslej zašlo v galerijo presenetljivo malo ljudi. Organizator namreč ni pripravil nobene uradne otvoritve, kar sicer ni v njegovi navadi. Tudi v tisku in v radiu nismo zasledili napovedi, ki bi javnost vsaj bežno seznanila z najnovejšim dogodkom. Temu primeren je bil seveda dosedanji obisk. Avtorji Peter Adamič, Dora Ples te-njak-Slana, France Slana, Boris Je-sih, Ivan Gluhodedov, Franci Tavčar, Herman Gvardjančič, Milan Bozovičar, Franc Berčič, Pavle Florjančič, Janez Hafner in Marija Kajzer so bržkone razočarani, ker ničesar ne prodajo. Za povrh posamezne slike sploh niso dostopne priložnostnim prišlekom, saj sredi prostora stoji obsežen oder, na katerem člani eksperimentalnega gledališča pilijo napovedano predstavo o dobrem vojaku Švejku. Kdor si, recimo, želi pobliže ogledati tri platna Dore Plestenjak, je prisiljen zlesti čez pravi, pravcati tobogan ter nato v čepečem položaju opazovati napol skrite umetnine.
Ne bi hoteli biti zajedljivi, vendar smo prisiljeni ugotoviti, da leseni podij jemlje zadevi potrebno resnost ter paviljonu daje videz skladišča tretjerazredne likovniške krame, hkrati pa v očeh gosta izpade kot nezaželen tujek. Igralci in razstavljavci so lahko upravičeno nejevoljni, kajti nemogoč vtis škodi njihovemu ugledu, njihovim prizadevanjem. Je torej čudno, če so nekateri
svojim izdelkom iz protesta določili nenormalno visoke cene in če je Boris Jesih v enega izmed okvirjev razpel poltretje leto stare, ponošene in popackane hlače, jim obrnil pre-perela žepa ter zraven napisal: 1,950.000 S din? Upravičeno domnevamo, da se kupci zanje ne bodo ravno sfepli, a konec koncev so tam predvsem zaradi »štosa«: skrajno neresno, klovnovsko vzdušje ustvarjajo, vzdušje, kije v danih razmerah še najboljši zunanji odsev raz-plamtelih nasprotij v kulturniško-jernejevskih krogih »malega mista Konkretnejšo razlago meditacij okrog cvetočih Jesihovih hlač pa prepuščamo bolj poklicanim glavam.	I. Guzelj
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ
Jožetove prostovoljne dolžnosti
Žrebanje Gehe na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju. — Foto: F. Perdan
50 GEHA koledarjev za ...
Podjetje Hermes iz Ljubljane, kije generalni zastopnik zahodnonemške firme GEHA za Jugoslavijo, tega svetovno znanega proizvajalca pisarniških potrebščin, razmnoževalnih strojev, priznanih GEHA nalivnih peres in flomastrov, nam je poslalo naslove iz obljubljenega naknadnega žrebanja. Pri nagradnem žrebanju na poletnem sejmu v Kranju, so srečni dobitniki prejeli komplete GEHA flomastrov, eden pa nalivno GEHA pero. Tokrat je žreb razdelil 50 ličnih GEHA koledarjev naslednjim:
Liliana Maksimović, Beograd, Sitnička 37; Pogačnik Anica, Podblica 11, 64201 Zg. Besnica; Vidic Majda, Podblica 6, Zg. Besnica; Darko Eržen, Rib-no 96, Bled; Tanja Zupančič, Bohinjska Bela 105, Bled; Žemva Mojca, Zasip 33, Bled; Vovk Alojzij, Savska c. 5, Bled; Mojca Jemec, Zasip 11, Bled; Filip Jazbec, Hudi graben 4, Brezje; Tone Pogačnik, 64246 Kamna Gorica 12; Helena Kisovec, 64283 Rateče, Planica 113/A; Alojzija Košir, Belca 8, 64281 Mojstrana; Janez Tavčar, Poljane 6, 64223 Poljane nad Škofjo Loko; Janez Rihtaršič, Begunje 97, 64275 Begunje na Gorenjskem; Danica Resman, Begunje 112, 64275 Begunje na Gorenjskem; Zdenka Pagon, Ribčev laz 64, 64265 Bohinjsko jezero; Marjeta Markelj, Ribčev laz 3, 64265 Bohinjsko jezero; Milena Baselj, Vasca 5, 64207 Cerklje; Stane Jerič, Štefanja gora 28, 64207 Cerklje; Rudi Martinjak, Grad 50, 64207 Cerklje; Roman Skrjanc, Trstenik 43, 64204 Golnik; Anica Srna, Zg. Gorje 74, 64247 Zg. Gorje; Frančiška Novak, Mohaber 14, 68000 Novo mesto; Jože Slak, Foersterjeva 1, 68000 Novo mesto; Dušica Obid, Cesta revolucije 1, 64270 Jesenice; Tatjana Eržen, C. Maršala Tita 70, 64270 Jesenice; Lučka Sodja, Blejska Dobrava 87, 64270 Jesenice; Mojca Noč, Tomšičeva ul, 64270 Jesenice; Andrej Pečevnik, Neveljska 19, 61240 Kamnik; Janez Jazbec, Križe 22, 64294 Križe; Jelka Pire, Trboje 100, 61216 Smlednik; Ana Fortuna, 64224 Gorenja vas 76; Zoran Jelovčan, 64224 Gorenja vas 184; Olga Jerala, Pivka 16, 64202 Naklo; Janez Kristan, Pivka 30, 64202 Naklo; Anka Rezman, Kokra 19, 64206 Zg. Jezersko; Karla Dolenc, Lakotence 12, 61000 Ljubljana; Rudi Antolin, Finžgarjeva 12, 64248 Lesce; Ludvik Bešter, Sr. Dobrava la, 64245 Kropa; Anica Konc, Cankarjeva 10, 64240 Radovljica; Saša Pretnar, Podbrezje 67, 64203 Podbrezje; Franci Pogačnik, Otoče 21, 64244 Podnart; Lada Umnik, Partizanska 1, 64208 Šenčur; Anica Dolenc, Sopotnica št. 6, 64220 Škofja Loka; Franc Podnar, Sorška 27, 64220 Škofja Loka; Tatjana Drmota, Stara vas 76, 64226 Žiri; Krista Lotrič, Dražgoše 48, 64228 Železniki; Brigita Kern, Kovor 6, 64290 Tržič; Regina Meterc, Zabreznica 22, 64274 Žirovnica in Janez Zima, 64281 Mojstrana 171.
Navedeni prejmejo GEHA koledarje po pošti priporočeno. Ob tej priložnosti še nekaj besed o GEHA nalivnih peresih in flomastrih. Raznolikost GEHA nalivnih peres je prikrojena za vsako roko in vsakogar po zmernih cenah. Šolska nalivna peresa so prilagojena za učence nižjih razredov šol in posebno za višje razrede, so nadvse praktična, ker se polnijo z vlpžki, ki se lahko enostavno in hitro menjajo. So dobro prilagojena pritisku roke, pero teče gladko, ne pušča večjih količin črnila ter zaradi tega ne dela pack.
Barvni GEHA flomastri pa so zelo primerni za šolsko risanje, ker so prilagojeni tako, da se barve nanašajo na papir kakor s čopičem za risanje. Posebnost teh flomastrov pa je patentna konica, ki jo je moč ošiliti, da piše tanko ali^lebelo. Barve so pa pestre in živahne.
GEHA nalivna peresa in flomastre prodajajo v kranjskem Globusu, v trgovini Zarja Jesenice in v ljubljanskih trgovinah s pisarniškimi potrebščinami.
Na spomladanskem sejmu prihodnje leto bo podjetje Hermes zopet razstavljalo in prodajalo "izdelke firme GEHA iz Hannovra. Sodelovalo bo tudi na poletnem sejmu v Kranju. Takrat bodo zopet priredili nagradno žrebanje z večjim številom nagrad. Za enega srečnega dobitnika bodo pripravili presenečenje, ki ga doslej na Gorenjskih sejmih v Kranju še ni bilo.
Zastopnik podjetja Hermes iz Ljubljane tov. Pangos nam je naročil, naj v imenu podjetja želimo srečno in uspešno novo leto 1974 vsem, ki že uporabljajo Geha izdelke, prav tako pa tudi drugim prebivalcem Gorenjske.
Cenjeni potrošniki!
Veletrgovina Mercator vam sporoča, da ima v svojih prodajalnah v Tržiču od 15. do 31. decembra 1973 pri gotovinskem nakupu posebni novoletni popust, in to:
pri nakupu konfekcije 5 %
pri nakupu preprog 5 %
pri nakupu pohištva 5 %
pri nakupu izdelkov Gorenje (razen
akustike) 5 %
pri nakupu smuči in smučarske opreme (razen smučarskih čevljev) 5 %
pri nakupu električnega orodja, stroj-čkov na električni pogon ter mešalcev "za beton 5 % pri nakupu cementa 5 %
Potrošniki, to so ugodnosti, ki vam jih nudi Mercator Tržič v svojih dobro založenih prodajalnah.
Obiščite Tržič in Mercatorjeve prodajalne!
HM
I Mercator
f % CHi
Sreda, 26. decembra 1973
Če aktivno delate v dveh treh društvih in ne sedite zdolgočaseno le na sestankih, potem vam vaša aktivnost vzame precej prostega časa. Če pa sami komajda morete našteti vse delovne obveznosti po vašem rednem delovnem času, potem ste zagotovo ob marsikatero prosto urico, od jutra do večera v nenehnem gibanju, razmišljanju, dilemah ob raznih odločitvah itd.
Jože Vindišar zagotovo ni eden izmed tistih, ki si domišljajo, da je aktivno družbenopolitično delo le sestanek, seja, domenek in kakor hitro je tudi seja pri kraju, tako hitro so odpadle tudi vse obveznosti.
Jeseničan Jože Vindišar je pravzaprav pravo nasprotje takih, ki so prepričani, da sO z besedo ali dvema, z dvigom roke ali odklonilnim mišljenjem na sestankih pač opravili svoje. Jožetu nasprotno sploh ni do sestankovanja, takega, ki se vleče brez konca in ki ne da nič konkretnega. Njegov značaj in prepričanje velevata, da se morajo vedno sprejemati le konkretni sklepi in stališča. In tedaj šele se začenja njegovo delo,
Kobla do naslednje zime?
V četrtek so v Radovljici podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi konzorcija za izgradnjo smučarskega središča na Kobli nad Bohinjsko Bistrico. Trenutno je v konzorciju 10 organizacij, ki so vložile 2,5 milijona dinarjev, pričakujejo pa, da se bodo pridružile še druge organizacije. Smučarsko središče nameravajo začeti graditi prihodnje leto spomladi. Najprej naj bi zgradili dve sedež-nici in vlečnico ter uredili nekaj smučišč, kar bi veljalo okrog 15 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bo ta del programa končan do prihodnje zime.	A. Z.
Park na Koroški Beli
Že dalj časa si krajevna organizacija ZB NOV na Javorniku in druge krajevne organizacije prizadevajo, da bi končno uredili na Beli park, in sicer z ureditvijo starega pokopališča. Načrti so že izdelani. Na starem pqkopališču bodo postavili spomenik petim talcem, ki so tu pokopani. Spomenik, v simbolu petih talcev, bo izdelal kipar Jaka Torkar. D.S.
Lastnikom psov čuvajev
i
Društvo za varstvo živali SR Slovenije obvešča, da se je preimenovalo v Društvo proti mučenju živali SR Slovenije, Ljubljana, Trubarjeva 16. Vse lastnike psov čuvajev v mestih in na deželi prosi, da pravočasno poskrbijo, da bodo živali imele v zimskih mesecih vse potrebno za življenje (toplo in suho zavetje pred vremenskimi neprilikami, vsaj enkrat na dan izdaten obrok tople hrane in pitno vodo in verigo, dolgo najmanj tri metre).
Delavci društva bodo pozimi ugotavljali pomanjkljivosti pri oskrbi psov čuvajev. Lastnike, ki ne bodo poskrbeli za osnovne življenjske pogoje živali, bodo obravnavali. Takšne primere bodo imeli za mučenje živali in jih obravnavali kot prekršek zoper javni red in mir. Društvo prosi vse člane in druge, naj opozarjajo brezvestne lastnike psov na ta navodila.
Društvo priporoča za omejitev nezaželenega prirastka psov in mačk kontracepcijske tablete niagestin.
Zakaj brez dekagramov ?
Lani je bil odkup svinjskih kož v Gorjah pri Bledu precej pozno organiziran. No, letos poteka ie nekaj časa, vendar živinorejce moti nekaj drugega. V zbiralnici kož ne upoštevajo dekagramov. Če koža na primer tehta 8,40 kilograma, upoštevajo le 8 kilogramov. Kože prve kvalitete so po 6,40 dinarja za kilogram. Razlika za tistih 40 dekagramov v tem primeru sicer ni velika, toda "če takšne in podobne razlike nastanejo pri sto in več kožah, izkupiček ni tako majhen?!
Sicer pa živinorejce tudi moti, da se odkupna cena kožam že več let ni premaknila. Včasih si za kožo dobil toliko, da si lahko pokril stroške za krvavice (čreva, ješpren, kaša) in še klavca si lahko plačal, zdaj pa s prodajo kože ne pokriješ niti četrtino stroškov. In če jo moraš nesti še uro ali več peš do zbiralnice, se takšnale trgovina za živinorejce najbrž res ne izplača.
J. Ambrožič
tisto in tako, ki zadovolji njegovo željo in potrebo, da bo resnično napravil nekaj koristnega, nekaj uspešnega, v svoje zadovoljstvo in v zadovoljstvo drugih.
Sploh ga sicer drugače ne bi mogli predstaviti, če bi naštevali vse organizacije in društva, katerih član je in za katere je opravil že mnogo koristnega. Tudi priznanji — republiško za mentorstvo pri mladini in nedavno visoko odlikovanje predsednika republike, ki ga je dobil kot najmlajši nagrajenec — sta le dve izmed mnogih.
Pa vendar. Jože je kot vzgojitelj v domu učencev Železarsko izobraževalnega centra najbližji mladini in njenim problemom, zato naj ga predstavimo kot odličnega tovariša, dobrega organizatorja številnih mladinskih akcij, predvsem pa izredno priljubljenega med mladimi.
»Leta 1955 sem začel pri mladinski organizaciji na Jesenicah in delal tudi v drugih organizacijah. Spodbujali so me tovariši kot Jože Mur, Lado Stenovec, Marjan Kampič, Bine Kobentar, Ivko Saksida in drugi in na podlagi svojega dela sem bil pozneje sprejet v partijo. Zdaj delam na svojem rednem delovnem mestu z mladimi, poskušam pa po svojih močeh pomagati predvsem delu občinske konference ZM.«
Jožetu njegove naloge vedno uspejo tudi zaradi tega, ker jih vestno opravlja. Ena njegovih velikih prednosti je predvsem v tem, da se z mladimi pogovarja zelo konkretno, pravočasno, brez odlašanja in omahovanja. Lahko je ponosen ne le na svoja priznanja in odlikovanja, temveč predvsem na brezhibno izvedbo
Telesnokulturna skupnost bo upravljala žičnico
V Tržiču se je pred nedavnim sestal poslovni odbor žičnic v turistično-rekreacijskem središču Hraste nad Tržičem, Odbor sestavljata dva predstavnika Gozdnega gospodarstva Kranj, 2 predstavnika temeljne telesnokulturne skupnosti občine Tržič in predstavnik skupščine občine. Odbor je na zadnji seji sklenil, da bo žičnice v Hrastah upravljala tržiška temeljna telesnokulturna skupnost.	-jk
■'X
nadvse uspešnih zadnjih mladinskih akcij, ki so, izključno plod njegovega dela: razna praznovanja, mesec m 1»' dosti, parade, baklade in druge.
D. S.
Dedek Mraz v Žireh
Dedek Mraz bo tudi letos obiska' žirovske otroke. ,27. decembra oX) 18. uri se bo udeležil novoletne*?3 praznovanja učencev osmih razr®' dov v osnovni šoli. Naslednji dan P^ bo ob 8. uri zjutraj začel pot skoz Žiri. Spremljale ga bodo osebe živali iz pravljic. To dopoldne obiskal tudi otroke v vrtcu in učene osnovne šole.
Ob 16. uri pa se bo začelo n°vT letno praznovanje za šolske in Vre šolske otroke v dvorani Svobode Žireh. Prireditev so pripravile Žirov* ske družbenopolitične organizaciji darila pa bodo prispevala žirovsk® podjetja.	-I"
Mastitis-bolezen dobrih molznic
2. nadaljevanje
Vsak živinorejec mora dobro poznati vse spremembe, ki nastanejo pri vnetju vimena. Te znake bi lahko razdelili v tri skupine, ki včasih nastopajo tudi hkrati:
1.	spremembe na mleku
2.	spremembe na vimenu in
3.	splošne spremembe organizma (krave).
Če hočemo pravočasno ugotoviti spremembe na mleku, moramo redno pred vsako molžo kontrolirati prve curke mleka. Kontrolirati moramo vse štiri četrti. Samo na ta način bomo pravočasno odkritili spremembe na vimenu in jih tudi pravočasno zdravili. Človek se.vpraša, zakaj se vidijo spremembe ravno na prvih curkih mleka, saj vemo, da krava neprestano proizvaja mleko. Vedeti pa moramo, da se tvorjenje mleka preneha, ko mleko doseže določeni pritisk — tlak v vimenu. Zasirki mleka in levkociti, ker so težji od mleka, se sesedejo na dno. (Podobno je, ko kuhamo kavo in jo pustimo določen čas stati.). Za kontroliranje prvih curkov mleka danes obstajajo posebne posode, k* imajo črne vložke in so postavljeni poševno. Na najnižjem delu je odprtina v vložku, skozi katero odteka mleko v posodo. Curek mleka pustimo teči po vložku in pri tem dobro opazujemo mleko. Posebno gledamo mleko, ki ima spremenjeno barvo, kosmiče — strdke ali gnoj-Mleko je lahko rdečkasto, rjavo, rumeno in včasih postane tudi vodeno. Če je mleko močno spremenjeno, izcedka pa malo, to govori za vnetje. Zdrave četrti pa imajo običajno tudi manj mleka.
Najčešče ljudje opazijo, ko je obolela četrt več ali manj povečana, zatečena, vroča, trda in boleča.
Večkrat nastopijo tudi splošne spremembe pri kravi, ki se kažejo v slabi ješčnosti. So pa tudi primeri, da žival preneha jesti in prežvekovati. Žival je otožna, žalostna, težko diha, bolijo jo noge, posebno tista zadnja noga, na katere strani je obolela četrt. Ko molzemo žival, zaradi bolečin na vimenu dviguje nogo. Včasih se žival tudi trese. Tu pa tam se zgodi, da žival obleži. Ko opazimo katerega od teh znakov, je treba obvezno bolni živali zmeriti vročino. Zato uporabljamo termometer. Normalno ima krava 38—38,5 stopin Celzija. Pri nekaterih bolnih kravah se vročina zelo naglo dvigne do 40 stopinj in še več.
Žival z naštetimi znaki je najverjetneje obolela za vnetjem vimena. Zato moramo čimprej poklicati veterinarja, da dd živali injekcije. Ne poskušajte sami zdraviti, ker vas to lahko drago stane. Prav tako ne odlašajte ne glede na uro ali dan poklicati veterinarja.
Za vnetjem vimena lahko zbolijo krave z mlekom, lahko pa tudi presušene. Najčešče pa krave v največji proizvodnji. Tu in tam pa obolijo že telice. Važno je, da ljudje ločijo porodne otekline vimena, ki nastopajo že pred telitvijo in po njej. Bilo je že dosti primerov zamenjave porodne otekline vimena (volčič) z oteklinami, ki nastanejo pri vnetju vimena. Najbolj boste sami lahko razlikovali drugo od drugega, če prekontrolirate prve curke mleka oziroma mleziva (skute). Pri vnetju je mleko oz. skuta spremenjena, pri porodnih oteklinah vimena pa je normalna. Tudi otekline pri porodnem edemu se prestavljajo, zdaj vidimo, da je bolj zatečena ena stran vimena, drugič pa druga. Pri vnetju je zatečena šamo obolela četrt in se ne prestavlja. V obeh primerih lahko nastopajo tudi,otekline pred vimenom.
(Se bo nadaljevalo)
Živinorejsko veterinarski zavod Kranj
Kmetijska pospeševalna služba: Anton Rudež, dipl. vet.
DANES VAM PREDSTAVLJAMO ENO NAŠIH UNIVERZALNIH SPALNIC. ANKA Z NIZKO ALI VISOKO IZVEDBO OMAR IN Z DVOJNIM ALI ENOJNIM LEŽIŠČEM SE LAHKO UPORABLJA KOT DRUŽINSKA ALI KOT SAMSKA SPALNICA.
V naših prodajalnah si oglejte še veliko izbiro vsakovrstnega pohištva; dnevne, samske in otroške sobe, spalnice, kuhinje ter sedežno in kosovno pohištvo.
SEM TER T1A PO CERKLJANSKEM

Kranj, Ljubljana, Celje, Maribor, Koper, Murska Sobota,
Nova Gorica
Praznovanje dedka Mraza je prav gotovo lepa reč. Za tiste najmlajše, ki še verjamejo v dobrega dedka, ki prisluškuje pod oknom in vse vidi, ki ve za vsako njihovo nagajivost in spremlja njihovo pridnost, 7h za tiste večje otroke, katerim se je le spremenil v atka in mamico. Ponekod je že najavil svoj obisk drugod pa ga še bo.
Dedek Mraz, ali jaz nisem bil dovolj priden
Vsak dan popoldne pride tudi na Gorenjski novoletni sejem v Kranju. Otrokom podari pravljico o Rdeči kapici in jih obdari. Razdeli darila, ki so jih kupili starši in jih vtaknili v njegov koš. Matjažku smučke, Polonci punčko, ki zna zapirati očke in kliče mama, Barbki kolo, Boštjanu lego kocke... Paketi večji in manjši izginjajo v množici in vesele otroške oči jih spremljajo. Vesele in žalostne s solzicami, ki drsijo po ličkih: Dedek Mraz, kaj pa zame? Tudi jaz sem bil priden! Mamica, zakaj meni ni prinesel smučk? Zakaj prav meni ne? Veselje in žalost in spoznanje, da tudi dedek Mraz zna biti krivičen.
Primer, ki smo ga omenili, je le eden od mnogih, ki smo jim in jim bomo še priča v dneh pred novim letom. Le eden od spodrsljajev organizatorjev. Na to
že opozarjajo plakati, ki vabijo starše in otroke na praznovanje dedka Mraza in hkrati pozivajo starše, ki žele, da bodo njihovi otroci še posebej obdarjeni, da prinesejo darila uro ali dve predpričetkom.
Vsi starši, ki žele, da bodo njihovi otroci še posebej obdarjeni? Zakaj posebej? Samo zato, da bodo naredili sinu in hčerki veselje? To lahko naredijo tudi doma. Saj dedek Mraz pušča darila tudi pod jelko, ki jo postavimo v stanovanju. Najbrž bolj zato, da bomo pokazali vsem, »kako imamo potomce radi« in kaj vse damo zanje. Se bolj pa zato, da bomo pokazali, kako debele so naše denarnice.
Ob tem pa organizatorjem še vprašanje oziroma kratek šepet na uho. So popolnoma pozabili na tolikokrat premlevano temo o socialnem razlikovanju in o predlogih za njihovo zmanjšanje, katerih imamo polna usta. Da se to začne že pri otrocih in da jih ti tudi najbolj občutijo. Kaj vse smo že predlagali, da bi jih zmanjšali. Vsaj na zunaj. Šolske halje, ki naj bi skrile drago oziroma ponošeno obleko dveh sošolk, večji otroški dodatek, in še bi lahko naštevali. Napak bi bilo, če bi trdili, da nismo prav nič naredili. Vendar še tisto zbledi ob solznih otroških očkah, ki ne morejo razumeti, zakaj je sosedov, tetin ali čisto tuj deček boljši, bolj priden, zakaj ga ima dedek Mraz rajši. Se je čas, da o tem razmislijo krajevne organizacije v krajevnih skupnostih in organizacije v podjetjih, ki obdarovanja še pripravljajo. Da ne bo vprašanj in solz, ki padajo na dušo. Dedek Mraz, ali jaz nisem bil dovolj priden?	-Ib
(48. zapis)
Ne moremo in ne moremo se še spustiti v dolino, kajti obiskati moramo še Štefanjo goro, 746 m nad morjem ležečo vasico, ki tudi še sodi — geografsko in upravno — v cerkljansko deželico, četudi prav na robu njenega severnega višavja.
ŠTEFANJA GORA
Ze ime pove, čla je to gora sv. Štefana, vaškega zavetnika še izza mnogih stoletij — prvič omenjajo listine njegovo cerkvico tu gori 1. 1228.
Potem še enkrat, v 13. stoletju, zasledimo ime zaselka na gori sv. Štefana v zvezi s kaj nenavadnim darom: stara listina pravi, da je 22. maja 1296 ministerial Wulfing iz Podkrnosa (Gurniz na Koroškem) »podaril« Marjeto, soprogo Valjhu-na s Štefanje gore, gornjegrajskemu benediktinskemu samostanu. Ta samostan, ki je imel velika svetna posestva, je že 1. 1228 kupil od bavarskega samostana sv. Marije v Delssenu pri Landsbergu 12 bivših andeških kmetij na Štefanji gori in dve na Olševku.
Tisti »dar« (Marjeta, žena Valj-hunova ali že njegova vdova?) pa je bil vezan še na klavzulo, da tudi njeni nasledniki pripadajo gornjegrajskemu samostanu.
No, to so res čudne srednjeveške fevdalne kupčije z ljudmi (če so bili nesvobodni tlačani v onem času sploh ljudje?); zato preskočimo nekaj stoletij te žalostne teme!
STRAH PRED STROŠKI
Najprej so Štefanjci obnovili svojo cerkvico, ki pa stoji nekoliko proč od Štefanje vasi, 1. 1653. Leta 1804 je vanjo treščilo tako močno, da je pretežno lesena zgradba skoro do tal pogorela. Cerkljanski župnik Mihael Grošelj je sedaj zahteval, naj novo cerkev postavijo bolj v bližino vasi, če že ne v sredino zaselka. No, sprva so Štefanjci ubogali svojega hudega fajmoštra (z njim so imeli svoje prič-karji že Šmartinci in Besničani!) in navozili kupe kamenja za novogradnjo. Potem pa so se iznenada premislili. In trme trmaste (to pa kaže na trden značaj!) so Grošlju navkljub postavili novo cerkvico na starem mestu, prav na pogorišču stare! Zidali pa so tako naglo, da je
[živila.
že 1. 1805 stala nova cerkev na gori sv. Štefana!
Stranska oltarja (sv. Jedert in sv. Florijan) sta starejša (iz 1. 1847) kot glavni oltar, ki ga je iz lipovine izrezljal podobar France Osole iz Kamnika 1. 1880. Štefanjska soseska — ime že to pove — časti v svoji gorski cerkvici prvega mučenca sv. Štefana. Judje so ga v prvi polovici prvega stoletja naše ere še mladega fanta kamenjali do smrti — da ne bi oskrunili svojega »svetega« mesta Jeruzalema, so to storili zunaj mestnega obzidja ...
Morali pa so biti predniki tukajšnjih gorjancev tudi presneto zagnani verniki. Josip Lavtižar piše o tem: »Izza časa verskih homatij so si pridobili Štefanjci dobro ime vnetih katoličanov. Šli so menda v Ljubljano iz raz lečo vrgli luteranskega predikanta Jurija Kobilo.«
Torej tudi stari Štefanjci so napravili to »pogumno« dejanje. Ko se vendar taisto trdi tudi za prebivalce Šmartnega pri Cerkljah, za Primskovljane in morda še za kako versko bolj vneto srenjo. Napisal pa je povest o nesrečnem protestantskem pridigarju in pisatelju Juriju Kobili tudi Josip Jurčič.
Morda je prav zato ljubljanski škof Anton Alojzij VVolf ponudil Štefanjcem, da jim je pripravljen njihovo dotlej le podružnično cerkev povzdigniti v župnijo, ki bi ji pripadale gorske vasice:, Štefan j a gora, Možjanca, Stiška vas in sv. Ambrož. Bila bi to res lepa hribovska fara.
Ivan Lavrenčič pravi o tej nameri: »Štefanjci, dasi viškemu pastirju za naklonjenost hvaležni, niso bili s tem zadovoljni, češ, cerkljanski gospodje so nam dovolj skrbni dušni pastirji.«
V resnici pa takratni Štefanjci le poguma niso imeli, da bi skupaj zbrali potrebno vsoto za ustanovitev samostojne duhovnije!
GORA, GOZD, VODA
Kar to so tri bistvene značilnosti gorske vasice, obdane z gozdom, ležeče tik nad izrvi-rom in sotesko šumeče Reke, hudourniške vode.
Že tako majcena vas je še razdeljena na Zgornjo Štefanjo vas in na Spodnjo Štefanjo vas, ki leži 20 m niže od Zgornje. Obe sta pa po legi znatno više od cerkvice sv. Štefana, 687 m, skoro 60 m. Nadmorska višina vasi je kar 746 m! Prebivalcev pa je v tem gorskem in gozdnatem zatišju čedalje manj. Se 1. 1869 so jih našteli 205,1. 1966 pa le še 116!
K Štefanji gori sodi tudi samotna kmetija na Davovcu, prevalu med Slemenom in Kopo. Belišče so okupatorji 17. aprila 1944 požgali. Tu je padlo v bitkah s sovražnikom tudi mnogo partizanov iz II. grupe odredov, ko so tu prek šli z Dolenjskega na Štajersko.
Eno od najbolj pretresljivih spominskih obeležij iz bojev za svobodo na krvavškem območju je postavljeno na Davovcu in ima vklesan tale napis: Matere, žene in dekleta, ne sprašujte po grobovih svojih dragih! Pokopali smo jih v gorah ...
C. Z.
IVO ZORMAN
72
Draga moja Iza
»Beli...«
»... ali plavi...«
»... ali črnorokci.«
Noč ni bila več samo partizanska, noč je skrivala marsikaj. »Dobili so svoje, ti ne bodo več silili na Dobravo,« je rekel Gašper.
»Mi tudi...«
To je bil Gabrov glas. Tih, skoraj šepetajoč se je pretrgal sredi misli, da nazadnje nismo vedeli, kaj je hotel povedati. I)a bomo hodili na Dobravo ... ali da smo tudi mi dobili svoje. Oboje je veljalo zanj. Zanj so veljale tudi Gašperjeve besede, ki Pa niso bile resnične, ponujale so samo prazno upanje. »Takole rano hitro pokrpajo.« »Misliš, da ni...« • »Ni. Več ti bo povedal zdravnik.«
Prenašali smo ga na nosilih, ki smo jih na hitro napravili iz dveh suknjičev in iz dveh debelih, grčastih palic, ki sta nas rezali v ramena. Bolj ko je bila pot ozka in bolj ko je bila strma, teže je bilo. Za nas in za Gabra. Morali smo stopati v korak, in Če se je kaka noga na korenini ali na kamnu zmedla, se je že ^ašel kdo, da je zaklel.
»Vsaj pod noge glej, hudič!«	,
Skozi napeti suknjič na nosilih so pronicale kaplje in se strinjale. Ves čas sem se jim izmikal, a sem jih vendarle ves čas lovil na konice čevljev". Čutil sem jih na dlaneh, ko so pripolzele Po lesu, bile so lepke, in Čutil sem jih v nosnicah, imele so sladkoben, neprijeten, skoraj neznosen vonj.
Z vsakim korakom mi je bil ranjenec bolj tuj, z vsakim korakom je bil manj tisti Gaber, ki je rad z roko segal med klasje, ki je poslušal švistenje osle na kosi, ki je Andrejčkovi Marici obljubljal, da bo prišel pod okno.
Tale že ne. Ta ne bo kmalu trkal na okna... če bo še kdaj. Više ko smo se vzpenjali, bliže ko smo bili njegovim hribom, bolj se mi je odmikal. Sam s svojo bolečino, če je tisto, kar je Čutil v telesu, še bila bolečina, sam s seboj in z večnimi vprašanji: Od kod? Kam?
Cemu?
Ali pa sem se mu izmikal sam. Morebiti nas je v mislih iskal. Čutil nas je, za vsak naš gib je vedel, za vsak premik živih teles pod seboj, kakor smo mi čutili njegovo mrtvo težo.
Najbrž sem se mu res sam izmikal. Bežal sem pred njegovo bolečino, pred njegovimi vprašanji, pred njegovo resnico. Ko smo se po slemenu bližali kmetiji, sem nosil tujca. Ko smo pri Devici odložili breme, je bil Gaber že mrtev.
Po Gabrovi smrti smo se vrnili k Fleku. Nismo se dosti pogovarjali, kot bi bili že domenjeni, smo pospravili svoje stvari, brž ko smo pokopali Gabra.
Grob smo mu izkopali nad hišo, pod leskovim grmom. Device nismo vprašali za svet. Cemu naj bi jo?
Ženska nas je čakala na pragu, očitno nas je morala videti že od daleč, ko smo se vzpenjali na sleme... je le gledala za nami, ko smo bili prepričani, da ji nič na svetu ni mar ... sprejela nas je pred hišo, sklenila roke in zaječala.
»Kristus se nas usmili!«
»Beli so ga ...« je rekel Olga.
»Ja, ja.«	v
»... na Dobravi.«
»Ja, ja.«
Zmedeno je tekala okoli nosil kakor pes, ki ga vleče k mrtvemu gospodarju in ga je hkrati smrti strah.
»Smrt jo je prizadela,« je rekel Ogla. »Saj sta si bila nekaj v rodu.«
»Oh, ja!« je vzkliknila Devica.
In je sklepala roke kakor k molitvi, pritekla je na vzpetino, kjer je Gaber z mrtvimi očmi strmel v opoldansko sonce, ga v loku obšla, pa spet oddrobencljala k hiši.
»Oh, ja!«
»Po vojni bo treba domačim povedati zanj, če bodo spraševali,« ji je naročal Tinko.
Sklonil se je k njenemu obrazu, a ga Devica očitno ni prav slišala. Samo z Gabrom se je lahko sporazumela brez težav.
»Ja, ja,« je rekla. »Bil je vaš ...«
»Naš.«
»... pa ga pokopljete kar ...«
»Taki časi so,« je fekel Tinko.
»... za gmajno kakor žival.«
»Na pokopališče ne moremo. Tam so tisti, ki so ga ubili.«
Kakor da govori v veter.
»Kar za gmajno ... Oh, ja!«
»Ko bo vojske konec ...«
»... pa brez molitve. Oh, ja!*
Tinko ji je zaman skušal dopovedati, Devica ni poslušala, ni slišala in ni hotela slišati. Prav po nepotrebnem si je popravila ruto in spet oddrobila, potlej pa nas je gledala s praga, dokler nismo opravili, dokler ni Olga zagozdil dveh leskovih palic v križ in ga zasadil v kup razrahljane, grudaste prsti. Skromno znamenje, ki so ga zahtevale navadtT, a mu je bilo bržkone sojeno, da se bo ob prvem nalivu povesilo in obležalo na ugrez njen i gomili.
»Ta nam bo pripeljala še koga na vrat... sedaj ko ni več Gabra,« je rekel Gašper.
In Devica je prikimala:
»Ja, ja.«
»Cas je, da se odpravimo.«
»Ja, ja.«
Preletela je naše obraze pa se ozrla k leskovemu grmu pa spet v nas in spet h grmu ... »Oh, ja!«
»Strah jo je,« je rekla Jelka.
Seveda jo je bilo strah. Devica se je bolj bala mrtvega Gabra kakor nas, ki smo bili živi. Tinko ji je pripovedoval o koncu vojske, o Gabrovih domačih, ona pa je bržkone mislila na dolge dni, ko bo imela njegov grob pred očmi, in na še daljše noči, ko se bo prebujala ob nenadnem šumu, se strahoma ozirala skozi okno k leskovemu grmu in se križala. Morebiti bo molila ... morebiti bo prižigala sveče ...
Odhajali smo, Devico pa smo puščali z mrtvim Gabrom samo.
»Se bo že navadila,« je rekel Gašper.
Odmikali smo se po kolovozu, ki se je kačasto vil po pobočju, in ko sem se na ovinku zadnjikrat ozrl, je ženska še zmeraj stala pred hišo in gledala za nami. Drobna, z rokami sklenjenimi kakor pri molitvi in z izgubljenim pogledom, ki ni mogel razumeti.
Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda.
g\ i m ic
Sreda, 26. decembra 1973
STE ŽE KUPILI SREČKO IZREDNE NOVOLETNE LOTERIJE, KI JO LETOS SPET PRIREJA JUGOSLOVANSKA LOTERIJA?
GOTOVO STE OPAZILI POSEBNOST: SREČKE SO CELE, POLOVIČNE IN ČETRTINSKE. GLAVNA PREMIJA JE 400.000 DIN — ŽREBANJE BO 1. JANUARJA 1974.
vam nudi 5 % popust pri nakupu za devize in 3 % novoletni popust od 20. do 31. 12. za vse vrste pohištva in bele tehnike.
Obiščite nas v specializiranem salonu kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in novem salonu na Primskovem, kjer boste na 1200 kv. metrih razstavne površine našli raznovrstno pohištvo za vsak žep.
Posojilo brez porokov, dostava brezplačna.
SE PRIPOROČA
lesziizia.
KRANJ

modna hiša
Ko boste kupovali primerno garderobo za praznovanje novega leta, ne pozabite obiskati Modno hišo, kjer boste lahko izbirali med drznejšimi in umirjenimi modeli, primernimi za vesele in svečane večere.
Poleg tega pa lahko v Modni hiši kupite tudi več praktičnih daril za vso družino.
Nakup v Modni hiši vas ne bo razočaral
SV TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
za jesensko-zimske dni nudimo t r i g I a v toplo posteljnino in žepne robce
- v prodajalnah Kranj, Kamnik
in Tržič.
rozinček iurko tonka NOVO
mehko pecivo iz družin
Praktično pakirani kolački so primerm za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu .otroško varstve nih ustanovah m šolah
ŽITO LKJBUANA TOZD GORENJSKA
Tovarna gospodinjske opreme
j rm p n i n
Velenje
bo sprejela več sodelavcev različnih poklicev:
ekonomiste, inženirje gozdarstva — lesno industrijske smeri, inženirje za cestni promet, elektro inženirje jakega toka, strojne inženirje, ekonomske tehnike, elektro tehnike jakega in šibkega toka, strojne tehnike, kvalificirane orodjarje, kvalificirane rezkalce, kvalificirane strugarje, kvalificirane ključavničarje, kvalificirane kleparje, kvalificirane avtokleparje
Novi sodelavci bodo delali na področju konstrukcij, inženiringa, tehnologije, finančnega poslovanja, kontrole servisnih storitev, izdelave strojev, orodij in naprav ter vzdrževanja.
Člani Gorenja so si omogočili delo v ugodnih delovnih pogojih, solidni osebni dohodek, možnosti hitrega reševanja stanovanjskih vprašanj, plačila prevozov na delo in drugih oblik standarda.
Če želite postati član Gorenja, sporočite to kadrovsko socialni službi podjetja pismeno ali pa se oglasite v podjetju osebno.
lesnina
Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
.Prodam TELICO — simentalko, bo sredi januarja telila. Brezje 8
7399
h Prodam dva PRAŠIĆA za zakol, ^edoslje 58 a, Kranj	7400
Poceni prodam TV »Rudi Gajete«, PRALNI STROJ s centrifugo, °9ličen za kraje brez vodovoda, kolsko SAMOKOLNICO ter omarico s trofaznim ŠTEVCEM, prilagojeno gradbeništvu. Naslov v oglasim oddelku. ^ ^	7401 Prodam PRAŠIĆA, 150 kg težke-Zadraga 8, Duplje 7402 ..Prodam PRAŠIČA za zakol, "oglje 44, Šenčur 7403 h Prodam 3 kub. m suhih borovih fLOHOV. Jenko Angela, Koroška 20, Kranj 7404 .Prodam PRAŠIĆA za zakol. Srednja vas 36, Šenčur 7405 Prodam TELEVIZOR »PANOGAMA« (2 programa, 2 anteni) v ;°brem stanju. Pipan Viktor, Stru-*evp 2 d, Kranj 7406 . Prodam suha bukova DRVA. Ca-dovlje 8, Golnik 7407 Prodam STATVE, uporabne za ^mače platno, umetno kovana dvojna VRATA, široka 3,60 m (dva Jfila) in balkonsko OGRAJO, OK-približno 1 kv. m — barvasto »teklo v svincu. Ponudbe pod »Sta-r°« 7408 Prodam PRAŠIĆA, 150 kg težke-Omers Jernej, Hrastje 196, Kranj
7409
Občane na območju občine Kranj obveščamo, da se je Postaja milice Kranj dne 24. decembra 1973 preselila v nove prostore na Stritarjevi ulici št. 6, in naj se v vseh zadevah s področja javne varnosti obračajo na stalno dežurno službo pri PM, telefon 92.
Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: ČP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, urednifttvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniiki oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 Številko 70 par. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
posesti
Prodam do 1 ha GOZDA ob cesti Kokrica—Naklo. Ponudbe poslati pod »Gozd«	7427
Prodam prostorno HIŠO v centru mesta Kranja, ugodno za poslovne prostore ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku	7428
Prodam zazidljivo PARCELO v Naklem. Reginčeva 3, Kranj 7429
. Prodam KRAVO po izbiri. Preglje 98, Kranj	7410 , Prodam PRAŠIĆA za zakol, 140 k8 težkega. Zalog 48, Cerklje 7411 ^Prodam 6 tednov stare PRASKE in vprežni OKOPALNIK.
Brnik 46, Cerklje	7412
„ Prodam dve OVCI in KRAVO, vse ** zakol. Zg. Brnik 32, Cerklje 7413 l>Poceni prodam POMIVALNO JORiTO 100 x 55 x 85, OMARICO S* 55 x 85 in 80-litrski HLADIL-blK »HIMO«. Kokrica, Cesta na ^Po 20	7433
vozila
7 Prodam dobro ohranjen FIAT Jy> registriran do 31. 12. 74, za 8000 Bitežnik, Proletarska 23, Tržič Uel- od 8. do 12. ure, Tržič 50-280)
7385
, Prodam ŠKODO 110 L, letnik tf(0, 40.000 km, po delih. Prusnik, °*tof 21, Kranj	7414
.Ugodno prodam ZASTAVO 750, ®tnik 1965. Kalan, Kutinova 2 a, te-lefon 21-411	7415
rhjMizarji, pozor! Zamenjam KA-.VJCO, letnik 1971 za stavbno po-"stvo (vrata, okna) ali prodam. Na-«iov v oglasnem oddelku	7416
•	Prodam STROJ, MENJALNIK g razno od ZASTAVE 750. Pavlič, ^ariČeva 26, Kranj	7418 , Prodam 5 zimskih GUM 6,40 x 13
*	°broči. Vombergar, Britof 180 7419 I Prodam OPEL KADETT 1000 L, £tnik 1963. Božič Polde, Kamna go-nca60 •	7420 jvVW 1300, letnik 1965, prodam. D,ugon Miroslav, Kokrica, Golniška
izgled Smledniška 64, Kranj 7421 , Prodam avto FIAT 750, letnik iyol. Mavčiče 3, tel. 40-003 7422 rt Prodam AVTORADIO, rezervne za OPEL REKORD in letne •Njne. Britof 190	7423
, Prodam avto FIAT 750, letnik . Mavčiče 3, tel. 40-003 7422 ri Prodam AVTORADIO, rezervne ;®le za OPEL REKORD in letne ^He. Britof 190	7423
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO »STORŽIČ« KOKRICA vas vabi na prijetno SILVESTROVANJE v domu kulture na Kokrici Začetek 31. decembra 1973 ob 19. uri
ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL »TURISTI« Vstopnina 30 din PRIDITE —
SILVESTRUJTE Z NAMI!
zaposlitve
Iščem mlajšo upokojenko za VARSTVO od 1. marca 1974 dalje. Možnost stanovanja in prehrane. Prusnik Jože, Britof 21, Kranj 7430
obvestila
ZAĆETNI PLESNI TEČAJI v Delavskem domu Kranj se začnejo 23. in 26. decembra 1973	7283
EXPRES POPRAVLJALNICA
Čevljev za trgovino globus v
Kranju, vam opravi popravilo pet takoj, zamenjavo podplatov in lepljenje pa približno v 20 minutah. Se priporočamo.	7431
OBVEŠČAMO vse stranke, da so vsa prinesena okna že zasteklena. Hlebš Rudolf, steklarstvo Kranj
7432
Namesto venca ob smrti očeta naše sodelavke Ljudmile Fišer, iz Radovljice, Žale 2, poklanjamo (Onkološkemu inštitutu 500 din. Člani sindikalne podružnice SDK 51500 Kranj
prireditve
Gostinsko podjetje »ZELENICA« Tržič sprejema rezervacije za SILVESTROVANJE v restavraciji »POŠTA« v zgornjih in spodnjih prostorih po 140 din in v gostišču »APOLO« po 50 din. Vabljeni. 7197
izgubljeno
Izgubila se je SIAMSKA MAČKA. Kdor jo je našel, naj jo vrne proti visoki nagradi na naslov: Henrik Marchel, Tomšičeva 19, Kranj, tel. 23-654	7434
f-^
V okviru praznovanja novoletne jelke vabimo delavce in zadružnike — kooperante Kmetijske zadruge Škofja Loka, da v petek, 28. decembra 1973, ob 15. uri pripeljejo svoje otroke do 10. leta starosti v Loško gledališče na Spodnjem trgu v Škofji Loki, kjer jih bo obdaroval dedek Mraz.
Sindikalna podružnica KZ Škofja Loka
stanovanja
. STANOVANJE nudim dvema jekletoma. Naslov v oglasnem odmiku	7424 Zakonski par išče eno- ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali Golici. Ponudbe pod »Nujno« 7425 Miren fant, nekadilec, išče v Kra-JJU SOBO s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Lahko brez komforta«
7426
Namesto osebnih novoletnih voščil svojim znancem, poslovnim sodelavcem in vsem ostalim so darovali za »boj proti raku«:
Elan, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem;
Gorenjska lekarna, Kranj;
Siovenijašport export-i m po rt, LJubljana, Dalmatinova 1;
Uranič Viktor, fotograf, Cerklje na Gorenjskem;
Unija papir servis, Ljubljana, Pod ježami.
Sklad za gradnjo onkološkega inštituta in društvo SRS za boj proti raku s svojimi soustanovitelji se vsem darovalcem iskreno zahvaljujejo in žele zdravo 1974. leto!
■ ■ ■ ■ ■
kino
mu
Kranj CENTER
26.	decembra amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRU ob 16., 18. in 20. uri
27.	decembra amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRU ob 16., 18. in 20. uri
28.	decembra amer. barv. film LEV MED GANGSTERJI ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORZlC
28. decembra amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRU ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
26.	decembra amer. barv. CS film DEMONI (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20. uri
27.	decembra amer. barv. CS film DEMONI (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
26.	decembra nem. barv. film NAPAČEN STREL ob 18. uri
27.	decembra nem. barv. film NAPAČEN STREL ob 18. in 20. uri
SkoQa Loka SORA
26.	decembra špan. barv. film EL SANTO ob 18. in 20. uri
27.	decembra amer. film SINOVI PUŠČAVE ob 20. uri
28.	decembra amer. film SINOVI PUŠČAVE ob 18. in 20. uri
2elezniki OBZORJE
26. decembra amer. barv. film PRAVI KAVBOJI ob 20. uri
28. decembra amer. barv. film PRAVI KAVBOJI ob 20. uri
Radovljica
26.	decembra angl. barv. film KRALJICA ZA TISOČ DNI ob 17.30, franc. barv. film SOLO ob 20. uri
27.	decembra amer. barv. film TOM SAWER IN HUCK FINN ob 20. uri
28.	decembra franc- barv. film SOLO ob 20.
Jesenice RADIO
26.	decembra ital. barv. film KAVBOJ KING 28. decembra nem. barv. film KLIC CRNIH
VOLKOV
Jesenice PLAV2
27.	decembra ital. barv. film CRNI DAN ZA STRELCE
28.	decembra ital. barv. film KAVBOJ KING Kranjska gora
26.	decembra amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO?
27.	decembra ital. barv. film KAVBOJ KING
Lev med gangsterji
Režija: Michael Ritchie
Gl. vloge: Lee Marvin, Gene
Hackman
Prime cut, spremenjen v Leva med gangsterji, je primer precejšnjega razkoraka med željami in njihovo realizacijo. Poskus stvaritve nekega razpleta, ki izpostavlja svojsko obračunavanje med gangsterji, je imel v zasnovi velike pretenzije, a se le-te razblinijo že po uvodnih kadrih.
Dogajanje, katerega zaplet je samo nakazan v začetku, se razpleta v okolju ameriške mesne industrije. Vse se odvija po zakonu močnejšega in spretnejšega, slabo opredeljene osebe, siromašen dialog, ustaljeni zunanji efekti in pretirano nasilje pa so začinjeni ' še s humano noto, z ljubeznijo do ubogih sirot ženskega spola, kar malce podaljša sicer kratko in ne preveč domiselno zgodbo.	'
Osrednja privlačnost filma sta vsekakor glavna igralca. Medtem ko je Lee Marvin že »star maček« tega filmskega žanra, pa se Gene Hackman uveljavlja v tej zvrsti šele v zadnjem času. Vloga Popaja v Francoski zvezi mu je lani prinesla oskarja za najboljšo moško vlogo.	M. G.
* presernovo | gledališče
Te vrstice so namenjene vam, btroci. Dedek Mraz tudi letos ni pozabil na vas. Vsi, ki ga želite videti, pridite v petek, 28. decembra, ob 17. uri v veliko telovadnico osnovne šole Lucijan Seljak, kjer vas bo obdaroval. — MA Stražišče
Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo vse naše prodajalne 31. decembra 1973 odprte samo do 17. ure.
VELETRGOVINA
jfej|žlVIL-A
mmm	^siii^^^HiHiiBpBHHj
Prosimo za razumevanje in se priporočamo za nakup
SL0VENIJAŠP0RT
Prodajalna Jesenice
je pripravila za zimsko sezono za športe na snegu in ledu veliko izbiro smuči, smučarskih vezi, palic, očal, čelad, rokavic in konfekcije.	Prodaja tudi na Šestmesečni kredit
ObiSčite nas
Konkurenčne cene, solidna postrežba
Šahovske novice
SREDA, 26. decembra — Zmavc: DOMAČA NALOGA NA POTEPU, ob 15. uri za otroke članov Zdravstvenega doma, ob 17. uri za učence OS Franceta Prešerna;
ob 15.30 v Voklem in ob 17. uri v Trbojah — lutkovna igrica Lutowskega: TRIJE SnEZA-
ĆETRTEK, 27. decembra — Zmavc:
domača naloga na potepu; ob 15. uri
za učence OŠ Staneta Žagarja, ob 17. uri za otroke članov kolektiva Iskra;
obl5.30 na Visokem in ob 17. uri v Šenčurju — lutkovna igrica Lutowskega: TRIJE
snezaki-
PETEK,' 28. decembra — Zmavc: DOMAČA NALOGA NA POTEPU; ob 15. uri za otroke članov kolektiva Planika, ob 17. uri za otroke Planike;
ob 15.30 v Preddvoru, ob 17. uri v Goričah — lutkovna igrica Lutowskega: TRIJE SNE-ZAKI;
Vse predstave bo obiskal dedek Mraz.
\
KRANJ : KOPER 4:6
Šahisti ŠD Borec Kranj se tudi v zadnjem kolu prve slovenske šahovske lige — zahod niso izkazali. V odločilnem srečanju za obstanek v ligi so jih premagali šahisti Kopra z dvema točkama razlike. Članici sta igrali preveč površno, člani so bili premalo borbeni, le mladinca sta tokrat igrala nekoliko bolje in popravila slab vtis iz prejšnjih kol. Seveda pa je treba še enkrat pohvaliti odličnega Nagliča, ki je igral tokrat na četrti deski. S črnimi figurami je premagal Šeblja in ostal tako edini

Nov uspeh mladega Peternela
Kranjski strelci so imeli prejšnji teden prvo občinsko prvenstvo v tekmovalni sezoni 1973/74. Najboljši rezultat prvenstva je dosegel mladinec Franci Peternel in bil z rezultatom 364 krogov od 400 možnih za dva kroga boljši od svojega očeta, večkratnega državnega prvaka v streljanju s pištolo.
Rezultati — standardna zračna puška — ekipno: člani: 1. SD Iskra 1411, 2. SD »Stane Kovačič« 1396, 3. SD »Tone Nadižar« 1281; posamezno: 1. Rozman (Iskra) 363, 2. Žagar (»S. Kovačič«) 361, 3. Malovrh (Iskra) 357; mladinci: 1. Rogelja (»I S.-Jokl«) 344, 2. Poljanec (»I. S. • Jokl«) 340, 3. Plestenjak (»T. Berčič«) 338; mladinke: 1. Szabo (»T. Nadižar«) 235; pištola — posamezno: člani: 1. F. Peternel st. (Sava) 362, 2. Prestor (»S. Kavčič«) 359, 3. Poženel (Sava) 354; mladinci: 1. F. Peternel ml. (Sava) 364.
Na republiškem prvenstvu, ki bo še ta mesec v Trbovljah, ima mladi Peternel vse možnosti, da se uvrsti med najboljše strelce tudi v republiškem merilu.	B. Malovrh
Za dan JLA najboljša Iskra
Strelci iz tovarne Sava so ob dnevu JLA spet pripravili ekipno tek- \ movanje v streljanju z zračno puško. To tekmovanje je postalo že tradicionalno, saj so prvo prireditev organizirali že leta 1956. V tem času so zmagovalne ekipe osvojile že tri pokale v trajno last. Lani so četrtega prvič dobili strelci iz Iskre, ki so tudi letos dosegli najboljši rezultat Med posamezniki pa se je najbolj odlikoval Franc Naglič (SD »Stane Kovačič«), ki je dosegel izrednih 186 krogov od 200 možnih.
Rezultati: 1. SD »Iskra« 700, 2. SD »Stane Kovačič« 679, 3. SD »Tone Nadižar« 670, 4. SD »Bratstvo-Edinstvo« 634,5. Sava 488. B. M.
neporaženi igralec v ligi. Z domiselno in nešablonsko igro je prisilil na predajo vseh sedem nasprotnikov in osvojil za ekipo več kot četrtino vseh točk.
Rezultati: Paunov : Brečevič 0:1, MatjašiČ : Milinkovič 0:1, Bukovac : Vulič 0:1, Naglič : Šebalj 1:0, Vojičič : Urek 1:0, Lazar : Horvatič 0:1, Pire : Kamenšek 0:1, Božičevič : Golob 0:1, Deželak : Cibelj 1:0, Mazi : Petrinja 1:0.
Tako se tudi letošnja ligaška pot kranjskih šahistov ni končala nič bolje kot lani, ko so pristali na predzadnjem mestu. Vzrokov za slabo uvrstitev je več. Nekaj je bilo tudi športne smole, toda zdi se, da je prevelik razkorak med tistimi, ki se trudijo in igrajo za ekipo, in tistimi, ki jim ni mar za ugled kranjskega šaha.
OB DNEVU JLA
Ob dnevu JLA je bil v prostorih ŠD Borec tradicionalni ekipni brzopotezni turnir, ki se ga je tokrat udeležilo pet ekip. Najboljši so bili rezervni oficirji, ki so zasluženo osvojili prvo mesto s prednostjo treh točk. Za njimi se je uvrstila ekipa borcev NOB, potem mladina ter prva in druga ekipa JLA.
NOVOLETNI TURNIR
V	nedeljo, 30. 12., bo v delavskem domu nagradni brzopotezni turnir. Udeležijo se ga lahko šahisti kranjske občine. Pričetek ob 9. uri.
M. G.
Zmaga Leščanov
V	zadnjem kolu I. slovenske šahovske lige — zahod sta se v Lescah srečali ekipi šahovskega društva Lesce in šahovskega društva iz Cerknice. Za vsako ekipo je nastopilo 6 članov, dve ženski in dva mladinca. Zmagali so Leščani s 6:4.
REZULTATI: člani: (prvoime-novani so igralci Lesc) Roblek : Plavčak 1:0, Sterle : Novak 1:0, Harinski : Miletič remi, Mali : Štefan remi, Kaše : Simičak 1:0, Pre-sterl : Mlinar 1:0; ženske: Žuljan : Nared 1:0, Horvat : Modic remi; mladinci: Hrovat : Bevk 0:1, Mencinger : Šemrl 0:1.
V	okviru praznovanja dneva JLA so se šahisti iz Lesc srečali z vojaki. Rezultat dvoboja je bil neodločen 5:5. -jk
£
Več pozornosti skakalnemu športu
V okviru skakalne sekcije jeseniškega smučarskega društva deluje povsem zadovoljivo le skupina na področju Žirovnice, v drugih krajih ia skakalni šport zamira, tako v valiteti kot tudi v množičnosti. Nekaj nadarjenih smučarskih skakalcev je še na Koroški Beli in na Hrušici, v Mojstrani, zibelki skakalnega športa, pa je z odhodom Jožeta Dovžana pravzaprav konec skakalne tradicije.
Povsod se trenerji trudijo, da bi skakalni šport spet zaživel, vendar brez širše pomoči — z nujnimi plastičnimi skakalnicami, na primer — ne bodo mogli nadaljevati dolgoletne skakalne tradicije v tem koncu Gorenjske.	D. S.
%M k«« 17
s sodišča
fađekiCćbM
kamniška
@ gorčico
Kmetovalci in rejci prašičev!
Tudi letos odkupuje Koteks Tobus svinjske kože.
Pri vzreji prašičev pazite, da se njihova koža ne poškoduje. Nepoškodovane in nerazrezane kože imajo pri odkupu večjo vrednost.
Svinjske kože oddajte najbližji zbiralnici Koteks Tobus ali kmetijski zadrugi, kjer odkupujejo tudi kože drugih živali.
Vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom želimo mnogo uspehov v novem letu 1974.
# M^Of t/V/t/
Nenadoma na cesto
V	soboto, 22. decembra, popoldne se je na cesti prvega reda na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Pred stavbo Železarne je nenadoma stopil na cesto 16-letni Milodrag Ergarec z Jesenic, prav ko je mimo vozil v osebnem avtomobilu Milan Magazin (roj. 1935) z Jesenic. Kljub zaviranju voznik nesreče ni mogel preprečiti in je pešca zadel. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Zadel pešca
Na Cesti JLA v Tržiču se je v ponedeljek, 24. decembra, ob 18.25 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Šega '(roj. 1952) iz Tržiča je vozil proti Bistrici. Ko je pripeljal s kratkimi lučmi po skrajni desni strani ceste, takrat je tudi rahlo deževalo, je s prednjim delom vozila zadel Jožeta Blažnika (roj. 1894) iz Tržiča, ki je hodil po desni strani. Pešec je bil v nesreči hudo ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Neprevidno čez cesto
V	petek, 21. decembra, dopoldne se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Cvetka Cvelban (roj. 1955) z Jesenic je nenadoma zunaj prehocja za pešce prečkala cesto, po kateri je tedaj pripeljal v osebnem avtomobilu Andrej Briški (roj. 1943) z Jesenic. Kljub zaviranju in izogibanju je avtomobil Cvelbanovo zadel, tako da so huje ranjeno prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Nezgoda v križišču
V	križišču na Kidričevi cesti pri bencinski črpalki v Škofji Loki sta v petek, 21. decembra, opoldne trčila osebni avtomobil, ki ga je voznik Alojz Sink (roj. 1926) iz Škofje Loke pripeljal s Titovega trga, in kolesar Franc Logonder (roj. 1904), ki je pripeljal s Sp. trga. Pri trčenju je kolesarja vrglo na avtomobil, tako da se je lažje ranil. Zdravniško pomoč so mu nudili v zdravstvenem domu.
Hotela žez cesto
V	soboto, 22. decembra, popoldne je na Ljubljanski cesti v Kranju voznik osebnega avtomobila nemške registracije Jožo Ciglič (roj. 1945) iz Vinkovcev vozil proti Orehku. Ko je že prevozil križišče s škofjeloško cesto, je dohitel Angelo Sekne (roj. 1925) iz Vogelj, ki je hotela čez cesto, pri tem pa jo je avtomobil oplazil, da je padla in z glavo udarila v rob betonske bankine. Ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Po nesreči odpeljal
V	nedeljo, 23. decembra, ob 1.30 je v vasi Studeno pri Cešnjici voznik osebnega avtomobila Drago Kodrič z Jesenic v ovinku najprej zadel ograjo ob cesti, nato pa je še oplazil avtomobil Franca Cafute iz Ptuja, kije pripeljal iz nasprotne smeri. Voznik Kodrič ni počakal, pač pa je odpeljal naprej. Škode je za okoli 3000 din.	L M
STARA NAVADA — ŽELEZNA SRAJCA, DOBRA NAVADA — PAVLIHOVA PRATIKA

^OVAV^
Tapetništvo Radovljica
dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih.
Oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami.
Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov.
Za cenjena naročila se priporočamo •
Komisija za delovna razmerja
Gorenjske
lekarne
Kranj
razpisuje
prosto delovno mesto
čistilke
za nedoločen čas
Nastop službe 1. januarja 1974.
Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini
28., 29. in 30. decembra od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, telefon 68-260. V njegovi odsotnosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka, telefon 60-440. Od 31. decembra do 4.januarja bo dežurni doktor Bernik Karel, tel. 69-298 do Gorenje vasi, za ostali del doline, vključno Gore-njo vas, pa kličite Zdravstveni dom Škofja Loka, telefon 60-440.
Vsem poslovnim sodelavcem sporočamo, da je nenadoma umrl dolgoletni član našega kolektiva
Franc Sovine
trgovski poslovodja v pokoju
Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 26. decembra, ob 15.30 izpred mrliške vežice na pokopališče v Lescah.
Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Kolektiv trgovskega podjetja Murka Lesce
Lesce, 25. decembra 1973
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je nenadoma preminil dobri mož, brat in skrbni oče
Franc Sovine
trgovski poslovodja v pokoju
Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 26. decembra 1973, ob 15.30 izpred mrliške vežice na pokopališče v Lescah.
Žalujoči: žena Rezka, sinova Franci in Darko, brat Jože in ostalo
sorodstvo.
Lesce, 25. decembra 1973
Zadel kolesarko
Okrožno sodišče v Kranju je spoznalo Franca Kalana, starega 35 let. po poklicu mesarja iz Kranja, za krivega hude prometne nesreče, v kateri Je umrla 7-letna Breda Samardžič, in ga obsodilo na osem mesecev zapora-
Obtoženi Kalan Franc je vozil 25. junija lani popoldne po cesti tretjega reda od Podreče proti Kranju. Ko je pripeljal iz Brega na ravni del ceste, Je nameraval prehiteti kot je to že pred njim napravil neki avtomobil, tri kolesarke, od katerih sta dve, sedemletna Breda Samardžič in 10-letna Breda Intihar vozili po desni strani druga za drugo. Kakih 50 metrov pred Kala-novim BMW 2500 pa se je sedemletna Breda odločila, da bo zavila v levo proti sredini Ceste. Voznik Kalan je mislil, da bo deklica zavila spet nazaj in se j® pomaknil bolj v levo, ni pa zmanjšal hitrosti, zato je kolesarko na levi stran' ceste tudi zadel. Breda Samardžič je dobila v nesreči tako hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrla.
Sodišče se je strinjalo z mnenjem izvedenca, da je bila voznikova hitrost na tako ozki cesti neprimerna. Ce bi bil bolj pozoren, bi tudi pravočasno opazil kolesarke pred seboj in bil še posebej previden, saj temeljni zakon 0 varnosti v cestnem prometu določa, da morajo udeleženci v prometu posebej paziti na varnost otrok v prometu. Kot izkušen voznik bi moral, tako je ocenilo sodišče, vedeti, da otroci lahko nenadoma prečkajo cesto in bi tako lahko pravočasno zaviral in preprečil nesrečo.	.
Med olajševalnimi okoliščinami je sodišče upoštevalo obtoženčevo skrb za svoje mladoletne otroke in pa dejstvo, da je Breda Samardžič s svojo neprevidno vožnjo precej prispevala k nesreči, tako da je sodišče izreki? omiljeno kazen vozniku, ki je bil že sam hudo prizadet zaradi dekličine smrti-Med obtežilnimi okoliščinami pa je sodišče upoštevalo, da je bil Franc Kalan že kaznovan za prometne prekrške pri sodniku za prekrške.
Uvažali avtomobile brez carine
Okrožno sodišče v Kranju je uvedlo preiskavo zoper Jožeta Škulja. starega 27 let, iz Ljubljane, Rolfa Cimermana iz Hamburga, Nikolo Maričiča, starega 37 let, carinika z Jesenic, Bogdana Stojakoviča, starega 29 let, carinika z Jesenic in Leopolda Drmoto, starega 28 let, prav tako carinika z Jesenic, in pa Jankovič Petra, starega 27 let, z Jesenic. Na podlagi dokumentarnega gradiva, ki so ga zbrali kriminalisti UJV Kranj, so osumljeni, d so omogočili uvoz osebnih avtomobilov iz Zahodne Nemčije, in sicer brez carine.
»Posel« naj bi organiziral nekdanji carinik Jankovič. Osumljena Škulj »n Cimerman sta od septembra pa do novembra letos pripeljala čez Korensko sedlo v Jugoslavijo najmanj sedem osebnih avtomobilov, med njimi mercedes 280 S, BMW 520, BMW 2400 in audi 100 LS. Pripeljala sta se kot turista, »»£ ni kazalo, da bi vozila potem pri nas tudi ostala, zato seveda cariniki na mej' niso delali težav. Avtomobili pa pri nas niso ostali le na »dopustu«, ampak s° jih najmanj šest registrirali pri pristojnih organih občin na ta način, da s° priložili lažne uvozne carinske deklaracije na razna imena, pri tem pa so se seveda izognili plačilu uvoznih carinskih davščin. Pot do dokumentov, ki goljufijo omogočili, pa spet ni bila poštena. Škulj je Petru Jankoviću izroči' 3000 mark, s katerimi naj bi ta podkupil carinike, ki bi mu izročili žigosaj uvozne carinske deklaracije. Tako je carinik Carinarnice Jesenice Nikola Marič osumljen, da je prejel najmanj 2600 mark podkupnine, ker je žigosa neizpolnjene carinske deklaracije z žigom Carinarnice Jesenice in jih izroč'1 Petru Jankoviću. Carinik Stojaković pa naj bi prav tako za enako uslug0 prejel 300 mark in 600 din podkupnine od Jankovića. Te dokumente z žig^ Carinarnice Jesenice so nato izpolnili in predložili na občinah, kjer so voz»a registrirali, ter se tako izognili plačilu carine.
Za osumljene je preiskovalni sodnik odredil pripor.
Zlizane gume na mokri cesti
. Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Janeza Jakomina, 23-letnega gra<j: benega tehnika iz Ljubljane, krivega hude prometne nesreče, na dve letl strogega zapora.
Nesreča se je pripetila 22. avgusta pred dvema letoma. Voznik Jakomin j® takrat zgodaj zjutraj okoli pete ure peljal od Ljubljane proti Kranju. Cesta J® bila mokra, saj je bilo po nevihti. V blagem levem ovinku v bližini Meje J® avtomobil zastavo 1300 zaneslo v levo s ceste v drevo. Udarec je bil tak° silovit, da se je avtomobil preklal na dvoje. Na kraju nesreče sta umrl? sopotnika Frane Kaker, star. 53 let, in njegov sin Anton, star 12 let, v bolnišnici pa sta umrla še Marija Pančur, stara 48 let, in njen 17-letni sin Jož®' Voznik Jakomin pa je bil v nesreči hudo ranjen.
Sodni izvedenec je kasneje ugotovil, da je bil avtomobil dotrajan in da b| ga na tehničnem pregledu ne smeli potrditi. Zadnje gume zastave so bile tudi povsem zlizane in neuporabne. Voznik Jakomin je imel ta avtomobil šele dva meseca, vozniško dovoljenje pa le nekaj mesecev.
Sodišče je spoznalo Janeza Jakomina za krivega te hude prometn® nesreče in ga obsodilo na dve leti strogega zapora, odločilo pa se je tudi za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za leto dni po prestani kazn'
Prekratka varnostna razdalja
Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 34-letnega Franca Novaka, strojnega tehnika z Jesenic krivega hude prometne nesreče, na leto dni strogega zapora.
V nesreči, ki se je pripetila letos 13. maja na cesti prvega reda v bližin1 odcepa ceste za Lesce, je umrla Marija Kodrič. Voznik Novak je vozil v koloni proti Jesenicam, pred njim pa je vozil Peter Keše s tremi sopotniki, še pre(1 njim pa voznik Štefan Mlakar. Ko so vozili po ravnem delu ceste mim° letališča, je voznik Mlakar ustavil na znak uslužbenca AMZS Staneta Ancler" leta, da bi se lahko v promet vključila voznica osebnega avtomobila zagrebšk® registracije, ki ji je Anderle popravljal vozilo. Voznik Mlakarje bil prepričan, da se je nekaj zgodilo, zato je ustavil, za njim pa tudi voznik Keše, pri tem Pa je rahlo zadel Mlakarjevo vozilo. Zaradi prekratke varnostne razdalje in Pa ker- hip pred tem ni pazil na promet pred seboj, pa voznik Novak ni mog®1 ustaviti in je od zadaj treščil v že stoječi Kešetov avtomobil. Le-tega je vrg'° v Mlakarjev avtomobil, nato pa se je prevrnil. V nesreči je bila sopotnica v Kešetovem avtomobilu Marija Kodrič tako hudo ranjena, da je kmalu nato v bolnišnici umrla, lažje pa so bili ranjeni še trije sopotniki v obeh avtomobil'*1' huje pa Novakova žena.	,
Voznik Novak je povedal, da je vozil s hitrostjo okoli 80 km-na uro PrI razdalji okoli 30 metrov. Takšna varnostna razdalja pa je vsekakor za tolik" šno hitrost prekratka, obtoženec pa je tudi povedal, da ni dosti pazil na vozi\a pred seboj, ker je za njim vozil neki nestrpni avstrijski voznik, ki bi rad preh'* teval. Obtoženec bi vsekakor moral tako paziti na promet pred seboj, da lahko kot pravi zakon varnosti cestnega prometa, v danih razmerah storil vs®' da bi se izognil nevarnosti. Res pa je, da je na tem delu ceste ustavljanje prf povedano, zato kaj takega voznik ni mogel pričakovati, po drugi strani pa J® znano, da na tem delu ceste zaradi letališča vozila pogosto ustavljajo.	,
Sodišče je Franca Novaka spoznalo za krivega, pri izreku kazni pa je med olajševalne okoliščine štelo, da še ni bil kaznovan, da mora skrbeti za otroka, da je bila njegova žena v nesreči huje ranjena in da je uslužbenec AMZS brez potrebe ustavljal kolono vozil in s tem ustvaril nevarno situacijo na cest'. čeprav nima vzročne zveze z nastalo posledico, saj obtoženi Novak ni vozil v skladu s predpisi.	^
Zlata pravila življenja
Izbor napotkov, modrosti in izrekov velikih mož sveta, prijatelj, ki nikdar ne razočara. Cena 30 din
Naročila sprejema: Kulturni atelje Slovenije, P. P. 179, Ljubljana.
iD * m »
Sreda, decembra 1973
Pogovor tedna
Vesna Sladoje: Zapisala sem se plavanju
Prejšnji mesec smo imeli pogovor z odličnim plavalcem kranjskega Triglava Branetom Milovanovičem, danes pa želimo predstaviti mlado in obetajočo plavalko Triglava Vesno Sladoje. Da je resnično mlada, naj povemo, da je letos še starejša pionirka, torej stara komaj 14 let, da pa je res tudi obetajoča, pove podatek, da je bila lani (1972) slovenska mladinska prvakinja na 400 m kravi. Sploh so kravi discipline njena specialnost. Da bi kaj več zvedeli o njej, sem jo poiskal na zimskem bazenu.
K mizi je pristopilo visoko in čedno, veselo in nasmejano dekle Vesna in se predstavila: »Rojena sem 16. 4. 1959 in hodim v 8. b razred osnovne šole Simon Jenko v Kranju. Moja razredničarka tov. Tehovnikova upam, da je z menoj zadovoljna, saj sem odlična učenka. To govori, da me plavanje nikakor ne ovira pri učenju, prej bi rekla, da se med seboj dopolnjujeta,« mi je dejala Vesna in nadaljevala: »Treniram pri Anki Colnar-Košnikovi in kljub temu, da že treniramo vsak dan razen nedelje (3-krat tedensko v vodi in 3-krat tedensko v telovadnici) in da je kar dosti dela s šolo, še vedno najdem čas za zabavo oz. imam dovolj prostega časa.«
Kateri so bili tvoji letošnji največji uspehi?«
»Lani sem na slovenskem mladinskem prvenstvu osvojila prvo mesto na 400 m kravi. Letos pa sem osvojila pokal najhitrejše mlade plavalke na Lučkinem memorialu na 100 m kravi s časom 1:11.7.«
»Kdo te je navdušil za plavanje in kdaj?«
»Navdušila sem se kar sama, prevzeli pa so me TV prenosi plavalnih tekmovanj, propaganda po časopisih, da je plavanje šport mladih, zdrav za razvoj človeka kot celote, pa tudi vzorniki: kranjske plavalke Lidija Švarc, Breda Pečjak, Nuška Virnik in tako sem leta 1970 stopila v vrste Triglava (stara 11 let) in pričala z rednimi treningi.«
»Kakšne načrte imaš?«
»Kakšne načrte ima z menoj moja trenerka A. Čolnarjeva, Se ne vem, sama pa želim postati najhitrejša Kranjčanka na 100 m kravi in v mojih kravi disciplinah plavati vsako sezono bolje in hitreje. Plavanje mi je v veselje, zato upam, da bom to zmogla!«
»Kako pa tvoji doma gledajo na to tvoje športno udejstvovanje?«
»Mati se z menoj vred veseli mojih uspehov, oče pa me kot bivši aktivni športnik-rokometaš spodbuja, kadar me pred tekmo prevzame trema. To delo ima tudi z mojim mlajšim bratom Mišom (1961), ki seje prav tako kot jaz zapisal plavanju.«
Vesni Sladoje želimo, da ostane odlična učenka in postane odlična plavalka, kar pomeni vrhunski športnik, dober tovariš in discipliniran tekmovalec. Za vse to ima Vesna prave pogoje.	jg0r Slavec
Spartak : Jesenice 1 : 24
Zaradi gostovanja naše državne hokejske reprezentance po Kanadi 8ta zadnji dve koli v prvi zvezni ligi Prestavljeni za konec januarja. Razplet dogodkov v 12. kolu je pokazal, da za favorite ni dosti dela, saj sta oba vodilna Jesenice in Olimpija 8pet zmagala s precejšnjo prednostjo.
Subotica, I. zvezna hokejska liga, Spartak : Jesenice 1:24 (0:9, 0:7, ledena ploskev v dvorani malih športov, gledalcev 1000, sodnika Gerc in Dedič (oba Beograd).
. Strelci za Jesenice: S. Beravs 9, Skrjanc 4, Poljanšek in S. Košir po 3 ter B. Jan, R. Smolej, Eržen, F. 9ttiolej, M. Jan po enega.
Jesenice: Knez, M. Zbontar, S. Košir, Jug, Pipan, B. Jan, R. Razin-ger, S. Beravs, R. Smolej, Poljanšek, Smolej, T. Košir, Škrjanc, M. Jan, Razinger.
Jeseničani spet niso imeli dostojnega nasprotnika, saj so v Subotici zlahka z dvoštevilčnim rezultatom obračunali z domačini.
Izidi: Spartak : Jesenice 1:24 (0:9, 0:7, 1:8), Celje : Olimpija 0:15 (0:6, 0:4, 0:5), Slavija : Crvena zvezda 8:5 (2:1, 1:2, 5:2), Medveščak : Partizan 9:3 (3:0,2:3,4:0)
Lestvica:
Jesenice	12110 1232: 20 22
Olimpija	12110 1202: 19 22
Medveščak	1210 0 2 90: 33 20
Slavija	12 6 0 6 81: 94 12
Partizan	12 50 7 53:10510
Celje	12 2 010 35:157 4
Spartak	12 2 010 24:149 4 Crvena zvezda 12 1 011 34:174 2
Pari prihodnjega kola (19. januar 1974): Partizan : Jesenice, Olimpija : Medveščak, Slavija : Spartak, Crvena zvezda : Celje.
-dh <
Triglav : Tivoli 3 : 7
" LJubljana, II. zvezna hokejska "ga — zahod Triglav : Tivoli 3:7 (2:3, 1:0, 0:4), ledena ploskev v hali Tivoli, gledalcev 300, sodnika Vister in Petrič (oba Jesenice).
Kalan prvi
v drugi preizkušnji
Na Roglji je bil SK Maribor organizator druge tekaške preizkušnje. Nastopilo je 96 tekačev iz desetih slovenskih klubov med njimi tudi vsi najboljši.
. Prvo letošnjo člansko preizkušnjo Je dobil Gorjan Pavel Kalan, ki je obračunal z vsemi nasprotniki. Nasploh pa se lahko reče, da so na dirki Prevladovali Gorenjci, saj so zmagali skoraj v vseh kategorijah.
Rezultati: člani: 1. Kalan (Gorje) 39:45,8 2. Dornik (Olimpija) 41:09,2 3. Jelene (Triglav) 41:29,6, 5. Lotrič, 6. Gorjanc, 7. Gortner, 8. Eržen (vsi Triglav), 9. Cuznar (Jesenice), članice: 1. M. Kordež 29:46,8, 2. Bešter (obe Triglav) 29:53,8, st. mladinci: 1. Kavčič (Triglav) 25: 46,6, 2. Pokljukar (Gorje) 26:06,4, 4. Nastran (Alples), 5. Lotrič (Triglav), **U. mladinci': 1. Cvajnar (Olimpija) 18:57,8, 3. Podlogar (Gorje) 19:53,8, st. pionirji: 1. Mandeljc 13:39,2, 2. Podlogar (oba Gorje) 15:56,4, 3. Eržen (Alples) 14:03,6, 4. Cebulj (Jesenice) 14:03,2.
Po tekmi so določili naše repre-zent&nte, ki bodo nastopili v ZRN. To so Kalan, Dornik, Tajnikar, če Pa bodo zbrali še dodatnih 1800 din, Pa bodo odpotovali še Jelene, Dret-nik in Brajnik.	-dh
Strelci za Triglav: Kovač, Gros in Višček vsi po enega.
Triglav: Frfolja, Konc, Koleša, Višček, Adlešič, Stojanovič, Strniša, Sajovic, Nadižar, Gros, Lavrič, Pavlica, Kovač, Grah, Šparovec.
V odločilni tekmi za drugo mesto so Kranjčani letos že drugič morali priznati premoč drugemu ljubljanskemu ligašu. Po obetajočem začetku v prvih dveh tretjinah so Trigla-vani v zadnji močno popustili tako da so hokejisti Tivolija kar štirikrat zatresli mrežo nerazpoloženega Frfolje.
KRANJSKA GORA : MLADOST 10 :2
Jesenice: II. zvezna hokejska liga — zahod Kranjska gora : Mladost 10:2 (4:0, 3:2, 3:0), športna dvorana pod Mežakljo, gledalcev 500, sodnika Belcer in Juršič (oba Celje).
Strelci za Kranjsko goro: Klemene 3, Pirih 2, Brun, Medved, Sma-gin, Tersiglav ter D. Sebenič vsi po enega.
Kranjska gora: Krmelj, Pretnar, D. Sebenič, Sivic, Tersiglav, Pirih, Kunšič, Sčap, M. Šebenič, Smagin, Pristov, Brun, Klemene, Mavčec, Medved, Horvat, Fartek, Šlibar.
Kranjskogorci so brez težav odpravili zagrebškega ligaša. Le-ta se jim je dostojno upiral v drugi tretjini, v tretji pa mu je spet pošla sapa. Lestvica:
Kranjska gora	55 0067: 810
Tivoli	54 0161:20 8
Triglav	53 0 2 47:17 6
Mladost	510425:31 2
INA	4 0 0 4 6:59 0
Gorenje	40 0 4 6:77 0
Pari prihodnjega kola (6. januar 1974): Kranjska gora : Triglav, Tivoli : Gorenje, INA : Mladost.	-dh
Vlečnica pod Mežakljo
Pri jeseniškem smučarskem društvu so že pred časom imenovali poseben gradbeni odbor za postavitev žičnice-vlečnice za strelskim domom na Jesenicah. Urejeno smučišče v tem predelu Jesenic bo vsekakor precejšnja pridobitev ne le za člane smučarskega društva, ampak tudi za vse ljubitelje smučišč.
Teren, na katerem bodo vlečnico postavili, je dolg nad 300 metrov. Teren so že delno uredili, tako da bo pozneje z manjšimi poseki možno smučišče še razširiti in ga podaljšati v smeri kamnoloma.
Zaradi finančnih težav nameravajo pod Mežakljo prenesti staro vlečnico s Črnega vrha, ki že nekaj let ne obratuje. Pri tem jim pomaga jeseniški Sportmetal, pomagalo pa bo tudi GG Bled, Kovinoservis ter Projektivni biro z Jesenic, pričakujejo pa razumevanje tudi od drugih delovnih organizacij.
Vlečnico nameravajo postaviti še v letošnji sezoni.	D. S.
Bilten smučarskega društva
Pri jeseniškem smučarskem društvu so izdali že drugi bilten informacij, komentarjev, koledarjev smučarskih prireditev v letošnji sezoni. Z biltenom, ki ga na Jesenicah med športnimi klubi in društvi izdaja le SD Jesenice, seznanjajo svoje člane tudi z razmerami in stanjem v društvu.	D. S.
V počastitev dneva JLA je plavalni klub Triglav v zimskem bazenu v Kranju organiziral plavalni miting za pionirje in pionirke razredov A in B. Nastopilo je nad 60 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz 6 slovenskih plavalnih kolektivov.
Žetev rekordov je bila spet obilna, saj je bilo doseženih kar 27 novih znamk. V najzanimivejšem nastopu pionirjev na najdaljši progi 1500 m
Smučarski koledar za januar
Zaradi pomanjkanja snega se letošnja smučarska sezona praktično pri nas še ni začela. Decembra so odpadla skoraj Vsa tekmovanja. V alpskih disciplinah bosta najpomembnejši tekmovanji v Sloveniji v Kranjski gori in na Pohorju. V Kranjski gori se bodo pomerili moški za evropski pokal od 10. do 11. januarja, ženske pa bodo tekmovale za' svetovni pokal konec januarja na Pohorju. Najpomembnejša domača tekmovanja v alpskih disciplinah pa bodo v naslednjih dneh: od 1. do 3. februarja bo v Kranjski gori državno prvenstvo za mladince, od 2. do 3. februarja naSljemenudržavno prvenstvo za pionirje, in od 15. do 17. februarja na Jahorini državno prvenstvo za člane in članice.
V skokih bosta na sporedu dve mednarodni prireditvi v Sloveniji: 13. januarja bo v Mariboru zaključek turneje treh dežel, v Planici pa bo od 14. do 17. marca tradicionalno tekmovanje v poletih na 160-metrski skakalnici. Državna prvenstva pa bodo v naslednjih krajih: v Logatcu bo 3. februarja za člane na srednji skakalnici in 12. marca za člane na veliki skakalnici v Planici. V Planici bo še 24. februarja prvenstvo za starejše mladince, v Ljubljani pa 10. februarja za mlajše mladince. Pionirji se bodo pomerili v Poljanah 2. februarja (mlajši) in 3. februarja v Zireh (starejši). Tekači bodo imeli državno prvenstvo od 1. do 3. februarja na Ravnah (člani in mladinci), pionirji pa bodo merili svoje moči za naslov državnega prvaka od 8. do 10. februarja v Ložu.
ALPSKE DISCIPLINE: dat. kraj	organizator naziv tekmovanja kategorija
2. Stari vrh	Transturist	meddr. veleslalom	ml. pionirji
5. Stari vrh	Železniki	meddr. veleslalom	ml. mladinci
5. Stari vrh	Transturist	meddr. slalom	st. pionirji
5. Pohorje	Branik	meddr. veleslalom	ml. pionirji
5.	Tržič	Tržič	meddr. veleslalom	cicibani
6.	Stari vrh	Železniki	meddr. veleslalom	8t. mladinci 6. Lokve	Gorica	meddr. slalom	ml. mladinci 6. Idrija	Rudar	meddr. veleslalom	st. pionirji 6. Pohorje	Branik	meddr. slalom	ml. pionirji 6. Mežica	Partizan	meddr. veleslalom	cicibani
12. Pohorje	Branik	meddr. slalom	člani
12. Kr. gora	Jesenice	meddr. slalom	st. mladinci
12. SI. Gradec	Slovenj Gradec meddr. veleslalom - st. pionirji
12. Mežica	TVD Mežica	meddr. veleslalom	ml. pionirji
12. Idrija	Rudar	meddr. velteslalom	ml. pionirji
12.	Preval je	Korotan	meddr. veleslalom	cicibani
13.	Kr. gora	Jesenice	meddr. slalom	ml. mladinci 13. Kr. gora	Olimpija	meddr. veleslalom	^t. pionirji 13. Crna	SK Crna	meddr. slalom	ml. pionirji 13. Crni vrh	Jesenice	meddr. slalom	ml. pionirji 19. Tržič	Tržič	meddr. slalom	ml. mladinci 19. Osolnik	Medvode	meddr. slalom	st. pionirji 19. Prevalje	Korotan	neddr. slalom	ml. pionirji 19. Crmošnice	Rog	meddr. slalom	ml. pionirji
19.—20.	Krvavec Triglav	prvenstvo SRS v člani
slalomu in velesl.
20.	Tržič	Tržič	meddr. slalom	st. mladinci 20. Crna	SK Črna	meddr. veleslalom	ml. mladinci 20. Boh. Bistrica	SK Bohinj	meddr. veleslalom	st. pionirji 20. Livek	SK Matajur	meddr. veleslalom	pionirji
26. Lokve	Gorica	meddr. veleslalom	ml. mladinci
26. Vrhe	Trbovlje	meddr. slalom	st. pionirji
26. Crna	SK Crna	meddr. slalom	Inl. pionirji
26. Tržič	SK Tržič	meddr. veleslalom	ml. pionirji
26.	Boh. Bistrica	SK Bohinj	meddr. veleslalom	cicibani
27.	Stari vrh	Transturist	meddr. veleslalom	st. mladinci 27. Lokve	gorica	meddr. veleslalom	ml. pionirji
Vsa tekmovanja bodo veljala za kategorizacijo TEKI:
2. Ravne	Fužinar	štafetni teki	črlani, mladinci
5.-6. Dol pri Lj. TVD Dol	prvenstvo SRS	ciani, mladinci
12.—13. Dražgoše Transturist P° stezah parti-	člani, mladinci
zanske Jelovice
19.	Medvode	Olimpija	Isteničev memorial	Vse kategorije
20.	Ihan	SK Ihan	meddr. tekmovanje Vse kategorije
26.	Kranj	SK Triglav	prvenstvo SRS	pionirji
27.	Kamnik SK Kamnik meddr. tekmovanje člani, mladinci 27. Igman	prvenstvo SFRJ	Člani
— biatlon
SKOKI:	y
5.	Logatec	SK Logatec meddruštveno	Slani, mladinci
6.	Kranj SK Triglav pokal Kranja	člani, mladinci 6. Ihan SK Ihan odprto prvenstvo	Vse kategorije
Domžal
12.	Poljane	SK Poljane po stezah parti-	pionirji
zanske Jelovice
13.	Kropa	SK Plamen P« stezah parti-	dani, mladinci
zanske Jelovice
13. Andraž	SK Oljka	meddruštveno	člani, mladinci
19 Kranj	SK Triglav meddruštveno	pionirji
20. Križe	TVD Križe meddruštveno	člani, mladinci
26 Besnica	SK Triglav prvenstvo SRS	ml. pionirji
27. Mislinja	TVD Mislinja prvenstvo SRS	st. pionirji
V	Ljubljani ustanovili
RTKS
V	soboto so delegati občinskih temeljnih telesno-kulturnih skupnosti Slovenije podpisali v Ljubljani samoupravni sporazum o ustanovitvi republiške temeljne telesnokulturne skupnosti. Skupščina šteje 76 delegatov, po enega iz vsake TTKS, tri za obalno TTKS, v kateri so združene tri občine, eno za MTKS Ljubljana ter petnajst za delegacijo republiških te-lesnokulturnih organizacij. Po ustanovitvi občinskih TTKS smo torej dobili Se pred novim letom republiški organ na področju telesne kulture. Skupščino bo vodil Bojan Polak-Sten-ka, podpredsedniki pa so Miha Ravnik, Jože Sater in Stepan Šaubert, sekretar je Raj ko Šugman. Izvršni odbor bo vodil Dagmar Šu-ster. J. J.
Nad 60 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz šestih slovenskih klubov se je v soboto za dan JLA pomerilo v plavanju. — Foto : F. Perdan
B. Petrič in A. Šali šestkratna rekorderja
je domačin Borut Petrič postavil tri državne in republiške rekorde za mlajše pionirje — A, z enakim uspehom pa se ponaša tudi njegov klubski kolega Andrej Šali za pionirje B. Petrič je to progo preplaval s časom 20:42,6, Sali pa s 23:48,7. Oba pa sta rekorderja še v vmesnih disciplinah na 400 in 800 metrov. Izkazal se je tudi Janez Slavec, ki je v kratkem času dosegel že šesti republiški rekord. Zadnjega je dosegel na sobotni prireditvi, ko je na 400 m mešano s časom 5:27,3 postal najhitrejši mlajši mladinec.
Rezultati: 200 m hrbtno pionirji A: 1. Kos (Fužinar) 2:48,3 (rekord SRS za ml. pionirje), 2. Sladoje 3: 02,0, 3. Šali (oba Triglav) 3:03,6 (rekord SFRJ in SRS za ml. pionirje B), 100 m delfin: 1. B. Petrič 1:22,1, 2. Jerman (oba Triglav) 1:29,3, 3. Abram (Celulozar) 1:39,3, lOOm kravi: 1. Lopatič (Ilirija) 1:09,8 (rekord SFRJ in SRS), 2. Golob (Triglav) 1:20,4, 3. Globočnik (Neptun) 1:22,0, 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 3:11,6, 2. Jerman 3:14,1 3. Sladoje (oba Triglav) 3:27,0, 1500 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 20:42,6 (rekord SFRJ in SRS za mlajše pionirje A, na 400 m' 5:29,8 rekord SFRJ in SRS, na 800 m 11:06,8 rekord SFRJ in SRS), 2. Jakhel (Celulozar) 23:48,7, 3. Šali (Triglav) 24:17,2 rekord SFRJ in SRS za ml. pionirje B, 800 m 12:50,7 rekord SFRJ in SRS), 100 m mešano: 1. B. Petrič (Triglav) 1:19,8 (rekord za ml. pionirje A);
Pionirke: 200 m hrbtno A: 1.
Blažič (Rudar) 2:54,8 (rekord SFRJ in SRS za mlajše pionirke A), 50 m delfin: 1. Rodič (Fužinar) 0:41,5 (rekord SRS za ml. pionirke B), 100 m kravi: 1. Klinec (Ilirija) 1:16,2, 200 m prsno: Štemberger 3:15,3, 2. Marjane (obe Triglav) 3:36,6, 3. Meško (Rudar) 3:37,5, 800 m kravi: 1. Klinec (Ilirija) 22:03,5 (rekord SFRJ in SRS za mlajše pionirke A), 2. Rodič (Fužinar) 12:26,2 (rekord SFRJ in SRS za mlajše pionirke B, 200 m 3: 02,7 rekord SFRJ in SRS, 400 m 6: 14,3 rekord SFRJ in SRS), 100 m mešano: 1. Štemberger (Triglav) 1:26,1 (rekord SRS za ml. pionirke A), 2. Sedej (Ilirija) 1:32,5, 3. Marjane (Triglav) 1:46,0. D. Humer
đ\1 ca* iq
Sreda, 26. decembra 1973
V Živilih so v soboto podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela — Foto: F. Perdan
Jubilejno leto
Nadaljevanje s 1. str.
O delu podjetja v 25 letih je na seji spregovoril direktor Ciril An-kerst, ki je poudaril, da je kolektiv v tem času dosegel nekaj lepih uspehov. Podjetje Živila je nastalo konec leta 1953, ko se je odcepilo od Kokre in se osamosvojilo. Do 1961. leta je poslovalo kot grosist, potem pa so se začela priključevati manjša trgovska podjetja v občini in na Gorenjskem. 1966. in 1967. leta sta se podjetju pridružila še Koloniale Bled in i.graria Kranj, letos pa tudi Kavar-na-slaščičarna Kranj. Od 1954. do lani se je blagovni promet povečal za 45-krat, osnovna sredstva^ za 816-krat, osebni dohodki, ki so znašali 1900 dinarjev, za 20-krat in število zaposlenih od 32 na 622.
Za izobraževanje so v podjetju v tem času namenili prek 770.000 di-
narjev, vsako leto štipendirajo delavce, skrbijo pa tudi za stanovanjsko gradnjo. Podjetje ima 18 lastnih stanovanj, 126 članom kolektiva pa so odobrili posojila za zasebno gradnjo.
Tovrstno dosedanjo usmeritev nameravajo v Živilih obdržati tudi v prihodnje. Ena osnovnih nalog, ki so si jih zadali, pa je izgradnja novih skladišč v Naklem. Že prihodnje leto nameravajo zgraditi 6000 kvadratnih metrov pokritih skladiščnih prostorov, pravkar pa pripravljajo idejne projekte tudi za drugo fazo izgradnje sporednih prostorov.
Kolektivu sta na sobotni seji k doseženim uspehom čestitala sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir, v imenu kranjske občinske skupščine pa načelnik oddelka za gospodarstvo Marjan
R°Pret-	A. Zalar
Nizozemski novinarji na Gorenjskem
Pred dnevi so bili na Gorenjskem nizozemski novinarji in se skupaj s predstavniki ene največjih turističnih agencij Hotel—Plan in nizozemskih železnic zanimali za našo turistično ponudbo. Ogledali so si Kranjsko goro, Bled in Bohinj. Obiskali so tudi Elan v Begunjah.
Zanimalo jih je predvsem, kako bi Nizozemci glede na sedanjo naftno krizo lahko letovali pri nas. Z našimi železnicami so se pogovarjali, da bi turiste prevažali z vlaki, na katere bi naložili tudi avtomobile. Prav tako so se zanimali tudi za prevoz z letali. Z Nizozemske pride na leto v našo državo okrog 300.000 gostov.
Preurejen gostinski šolski center
• Na Bledu so včeraj odprli sodobno gostinsko srednjo šolo za 180 učencev in učenk. Po dograditvi nove šole je namreč radovljiška občina staro šolo prepustila gostincem, ti pa so jo preuredili v gostinski šolski center. .Nova šola bo pomembna predvsem za gorenjsko gostinstvo. Trenutno je na šoli okrog 140 učencev, od tega okrog 70 iz radovljiške občine, prek 30 iz jeseniške, ostali pa so iz Prekmurja.
Nov hotel
Bled je dobil 180 novih hotelskih postelj. Pred dnevi je namreč hotel Svoboda sprejel prve goste. Ta turistični objekt je sodobno urejen in bo rabil tudi kot počitniški dom JLA.
Sklepi referenduma naj se spoštujejo
Koordinacijski odbor za gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini je dal pred dnevi v javno razpravo predlog za nekatere spremembe v razporeditvi prostorov za šole in vrtce v severnem delu Kranja. Predvsem
Tesnejša povezava
v turizmu
Strokovni odbor za turizem in gostinstvo Kranj pri republiški gospodarski zbornici je v petek na Bledu razpravljal o gorenjskih turističnih rezultatih v letošnjih devetih mesecih. Ugotovili so, da so do konca septembra na Gorenjskem zabeležili 1,4 milijona prenočitev oziroma za 7 odstotkov več kot lani ta čas. To je sicer nekaj manj kot prejšnja leta in v primerjavi z republiko, vendar je treba vedeti, da se na Gorenjskem v zadnjih letih prenočitvene zmogljivosti niso kaj dosti povečale. Po ^rugi strani pa je zelo ugoden podatek o izkoriščenosti hotelov. Le-ti so namreč dosegli že 58-odstotno izkoriščenost, to pa je precej več od tovrstnega poprečja v svetu.
Najboljše rezultate so letos zabeležili v škofjeloški občini, kjer se je število prenočitev povečalo za 14 odstotkov, najslabše pa v tržiški. Dohodek gostinskih organizacij se bo letos zaradi višjih cen povečal v primerjavi z letom 1972, vendar zaradi povečanih stroškov ostanek dohodna vseeno ne bo tolikšen, da bi z njim prihodnje leto naredili kaj več pri obnovi starrh in gradnji novih objektov.
Na seji so se tudi zavzeli, da bi se gorenjske turistične organizacije v
Rrihodnje bolj poslovno povezale, lenijo, da bi s tem lahko dosegli boljše rezultate. Sklenili so, da bodo pripravili osnutek samoupravnega sporazuma, o katerem bodo razpravljale delovne organizacije. A. Z.
Perspektive gorenjskega kmetijstva
Po dogovoru s sekretarjem medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martinom Koširjem se je ponedeljek dopoldne v Kranju sestal medobčinski odbor sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji za Gorenjsko. Razpravljali so o perspektivah kmetijstva na Gorenjskem in se pogovorili o sklicu regijskega posvetovanja, na katerem bodo razpravljali o problematiki kmetijstva.	A. Ž.
gre za to, da bi rešili prostorsko stisko v ekonomsko administrativnem centru, delavski univerzi in višji šoli za organizacijo dela. To bi dosegli tako, da bi za te namene odstopili šolo Simona Jenka. Učenci in učitelji te šole pa bi se v celoti preselili v novo šolo pri Vodovodnem stolpu.
Prav gotovo ne gre zanikati prizadevanj omenjenega organa, da bi vsaj začasno rešili hude
Brobleme srednjega šolstva v branju, so poudarili stanovalci stolpnice št. 48 v Ulici Moše Pijade v Kranju, ki so se zbrali v nedeljo na sestanku. Vendar pri tem ne gre prezreti nekaterih pomembnih stvari. Osnovna je ta, da bi s preselitvijo šol spremenili program, za katerega so se občani odločili na referendumu in za katerega tudi plačujejo samoprispevek. Če bi bile namesto treh v severnem delu mesta le dve šoli, in če bi za vrtec predvidene prostore namenili za šolsko dejavnost, je to nedvomno tako velika sprememba, da o njej nikakor ne bi smeli odločati brez soglasja občanov. Ne gre prezreti tudi dejstva, da pouk ne bo eno- ali enoinpolizmenski — tudi to je ena od glavnih postavk referenduma — temveč bo tekel v dveh izmenah, prostora pa tudi ne bo za vrtec. Problem varstva
I
predšolskih otrok pa je prav v tem delu Kranja zelo pereč, saj tu bivajo večinoma mlade družine. Prav zato nikakor ne morejo ritrditi koordinacijskemu odoru, ki zagovarja podatek, daje, v kranjski občini za varstvo otrok kar dobro preskrbljeno. Treba je gledati na mesto, ločeno od podeželja. Medtem ko v vrtcih zunaj Kranja redno ostaja kakšno mesto prosto, je v mestu drugače. Že nekaj let komisije za sprejem odklonijo po več kot 500 otrok.
Odločitev občanov na referendumu mora biti zakon, ki ga je treba spoštovati in ga lahko spremenijo občani na novem referendumu. Ker pa zanj ni več časa, naj bi predlagatelji razmislili tudi o drugih rešitvah. Poiskali naj bi jih v okviru sedanjega programa gradnje vrtcev in šol. S preselitvijo učencev iz dveh v tri šole in z uvedbo enoizmen-skega pouka, bi prav gotovo našli tudi toliko prostora, da bi lahko tam imeli pouk vsaj tisti učenci ekonomske šole, ki se sedaj uče v najslabših učilnicah.
Stanovalci stolpnice št. 48 so pozvali tudi druge stanovalce v naselju Vodovodni stolp II, ki bi bili s predlagano rešitvijo najbolj prizadeti, naj aktivno posežejo v javno razpravo.	-Ib
Ekstenzivno zaposlovanje
Rast zaposlenosti je v Sloveniji, pa tudi v vsej državi izredno dinamična, saj je vsa zadnja leta odstotek zaposlenosti prebivalstva rastel veliko hitreje kot prirastek prebivalstva. Še posebno je zaposlenost naraščala v Sloveniji, kjer pa se sedaj srečujemo z vedno večjim pomanjkanjem delavcev. 2e nekaj časa si Slovenija pomaga pri zaposlovanju z delavci iz drugih republik, saj je zadnji dve leti prav s temi delavci pokrita približno četrtina potreb po delavcih v Sloveniji. Lani in letos se je v Sloveniji zaposlilo okoli 17.000 delavcev iz drugih republik, v večini so bili to sezonski delavci. Zadnja leta pa postaja sezonsko delo vedno manj zaželena oblika zaposlitve, tako da število sezonskih delavcev upada, veča pa se število stalno zaposlenih.
Tako veliko povpraševanje po delavcih pa ni — kot bi bilo želeti — posledica velikega gospodarskega razmaha pač pa bolj posledica ekstenzivnega gospodarjenja. Po družbenem razvojnem načrtu Slovenije naj bi namreč zaposlovanje v naši republiki ne presegalo dveh odstotkov na leto. Pred dvema letoma je bila stopnja zaposlovanja v SR Sloveniji 4,8 odstotka na leto, letos pa bo po predvidevanjih letna zaposlenost večja od lanske za 3,3 odstoka. Tolikšna potreba gospodarstva po delavcih, kar je kot že rečeno posledica ekstenzivnega gospodarjenja, pa je še toliko bolj problematična, ker ima Slovenija kakih 70.000 delavcev zaposlenih v tujini. V SR Sloveniji, kjer je praktično že dosežena polna zaposlenost, je tudi kratkoročno gledano ekstenzivno zaposlovanje popolnoma nesprejemljivo. Ne samo, da je tak razvoj v nasprotju s sprejetim konceptom razvoja Slovenije, pač pa to vodi tudi v poslabšanje strukture zaposlenih. Se vedno imamo nad polovico takih delovnih mest, ki terjajo le majhen del intelektualnega dela, le okoli 40 odstotkov je strokovnih delavcev. Nujno je potrebno prestrukturiranje gospodarstva, saj le-to lahko zagotovi intenzivno oziroma produktivno zaposlovanje ter s tem dvig materialnega standarda delavcev in tudi družbenega standarda.	L. M.
Slovenska planinska transverzala ni znana le med slovenskimi planincu temveč jo kot edinstveno planinsko pot občudujejo tudi tuji planinci, predvsem Italijani, Nemci in Avstrijci pa tudi Angleži. Transverzala se začenja v Mariboru in poteka prek Pohorja, Kamniških Alp, Karavank in Julijcev in se konča pri Ankaranu. Ob njej je okrog90 postojank z žigi, s katerimi se mora izkazati vsak planinec, ki želi uveljaviti opravljeno transverzalo. Doseči to,je precejšen podvig, saj bi moral planinec, če bi želel prehoditi transverzalo v eni rundi, hoditi neprekinjeno 20 dni po povprečno 12 ur dnevno! Kdor prehodi transverzalo, prejme častni transverzalni znak planinske zveze Slovenije. V petek zvečer so na planinskem društvu Kranj podelili 6 znakov, in sicer Rudiju Margetiču in sinovoma Andreju (11 let) in Marku (13 let), kar je edinstven primer v zgodovini transverzale, Petru Lebanu, Miodragu Džor-dževiču in Lojzetu Iljašu. Slednji je planinsko pot prehodil že štirikrat. Rudi Margetič (na fotografiji) iz Kranja je prejel tudi pohvalo za lepo urejen transverzalni dnevnik, (jk) — Foto: F. Perdan
Gradbeniki J podpisali sporazum
Med podpisniki sporazuma o združitvi v združeno gradbeno podjetje GIPOSS sta tudi Splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice in Projekt &
Kranja
.Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj. Sava ima 2 TOZD: gradbeno operativo s strojno-inventarnij^ parkom in TOZD proizvodnjo, k'
V četrtek, 20. decembra, so v klubu poslancev v Ljubljani slovesno podpisali samoupravni sporazum o združitvi gradbenih podjetij, članov združenja GIPOSS, v sestavljeno organizacijo združenega dela Združeno gradbeno podjetje GIPOSS. Sporazum so podpisali predstavniki Tehnike iz Ljubljane, Pionirja iz Novega mesta, Obnove iz Ljubljane, Ingrada iz Celja, Stavbarja iz Maribora ter Splošnega gradbenega podjetja Sava z Jesenic Jer Projekta iz Kranja. Pred tem so v vseh omenjenih gradbenih podjetjih podpisali interne samoupravne sporazume o združevanju TOZI) v organizacije združenega dela. V Združenem gradbenem podjetju GIPOSS bo tako 36 temeljnih organizacij združenega dela.
Podpisnika samoupravnega sporazuma sta tudi dve gorenjski gradbeni podjetji, ki sta bili med pobudniki za tako združevanje: Splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice in
združuje proizvodnjo betona, betonske armature, izdelovanje opažev. kamnolome in obrtniške storitve-V samoupravno delovno skupnost pa so združeni uprava, družben' standard in projektivni biro.
Splošno gradbeno podjetje PfO' jekt'Kranj pa ima 8 TOZD: gradbena operativa Kranj, specializiram obrati I, specializirani obrati II, -sPe*_ cializirani obrati III, gradbena operativa Tržič, gradbena operativa Kamnik, gradbena operativa Javor-nik ter TOZD skupne službe podjetja in komunalni obrati.	-jk
Prireditve
Samoupravni spora- na Bledu
zum
v Centralu in Almiri
V ponedeljek so še v dveh delovnih organizacijah na Gorenjskem podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela. Ob 10. uri so v restavraciji Park v Kranju podpisali samoupravni sporazum Gostinskega in trgovskega podjetja Central Kranj. To podjetje bo imelo poslej tri temeljne organizacije združenega dela: Gostinstvo, Vino in Delikatesa. Ob pol dvanajstih pa ko podpisali samoupravni sporazum tudi v Almiri v Radovljici.	A. Z.
tudi to se zgodi
Kranjski občinski sindikalni svet je postal direktorjem kranjskih delovnih organizacij vprašalnik o oblikah vrednotenja minulega dela. Drugo vprašanje se glasi: ali mislite, da naj bi samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnega dohodka Vključevali tudi oblike vrednotenja minulega dela, ki bi bile obvezne za vse podpisnike? Se-stavljavec vprašalnika je želel biti čim bolj popoln in je zato direktorjem omogočil, da obkrožijo enega od petih odgovorov. Le-ti se glasijo: bilo bi zelo potrebno, bilo bi potrebno, bilo bi in ne bi bilo, bilo bi malo potrebno, bilo bi nepotrebno!
Zanima me, kakšna razlika je med »bilo bi zelo potrebno« in »bilo bi potrebno« in kakšna med »bilo bi malo potrebno« in »bilo bi nepotrebno«. Zelo čudno bi bilo, če bi vsi vprašani obkrožili »bilo bi in ne bi bilo«. Odgovora z »da« ali »ne« bi bila primernejša. Če pa to ne, pa predlagam, da sindikalni svet vnese še šesti možni odgovor: da bi le bilo!
Podobno kot prejšnja leta tudi pred letošnjo zimsko turistično sezono na Bledu pripravili koledar različnih prireditev. Januarja in februarja je poprečno vsak drugi dan na programu kakšna prireditev. Koledar 1®" teh je turistično društvo Že objavilo.
Med nekaterimi zanimivim' prireditvami je kar precej takšnih, ki naj bi se odvijale na zale-denelem jezeru. Zato se lahko zgodi, če bo zima precej mila, da bo prenekatera prireditev odpadla. Prva prireditev je na pr°" gramu že 6. januarja, ko naj bi bil koncert godbe na pihala >z Gorij, in kegljanje na ledu. Ra-zen tega v koledarju zasledimo še nekatere folklorne nastope v festivalni dvorani in turistične večere v hotelu Jelovica. Na Za-trniku pa je v obeh mesecih predvidena le ena prireditev, in sicer 26. januarja, ko naj bi bil ski-show — akrobacije na smučeh, kot so zapisali prireditelji.
Kaj pa zadnji dan tega leta? V vseh blejskih hotelih je predvideno silvestrovanje. Cene za sil-vestrovanje (z menijem) so od 100 v kavarni Park hotela, do 350 dinarjev v hotelih Toplice in Golf. Februarja pa naj omenimo pustne zabave. 23. februarja bosta pustni zabavi v hotelih Golf in Park, v nedeljo, 24. februarja, bo na Bledu tradicionalna pustna povorka, v torek 26., pa bo zabava v hotelu Park, kjer bodo najboljše maske tudi nagradili.
Organizatorji ta mesec niso pozabili zapisati v, koledar tudi Prešernove proslave. Ta je predvidena 9. februarja ob 19. uri v festivalni dvorani.