Inserati se sprejemajo in vi>lja tristopna vrsta
8 kr., če se tiska lkrat,
,, t, .j j* - i. ,i n « n	'
P,-i večkratnem tiskanji so «ena primerno zmanjša.
A ok opiti
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemnjo.
Naročnino prejema opravniStvo -(administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Meilija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi n slorasti narod.
Po oošti	preieman	velj« :
Za ceio ieto	. m	gi, — kr.
la poiieta	o	., _ ,,
ta četrt ieta	. . 2	„ 50 „
V administraciji veli«:
Za ceio ieto . . S 40 kr
za poi ieta . ... 20 „ za četrt ieta	: iO ,.
V Ljubljani na uom ootiiliali velia 60 kr. več na ieto.
Vredništvo > Florijanske nlice št. 44.
izhaja po trikra na teiien in »icer v torek, četrtek in »»Doto.
Sunt cerfi denique fines!
(Vsako rtCi je enkrat konec.)
V časnikih se je mnogo že pisarilo o gnjilih in neprenesljivih razmerah ljudske šole na Kranjskem pod nadzorstvom ultraliberal-nega deželnega nadzornika; ime njegove je vsacemu kakor slab denar že znano, posebno po kočevskih škandalih. Mi ne bodemo o teh žalostnih razmerah daneB govorili, samo kon-štatirati hočemo, da pod vodstvi m tacih nad zornikov ue more šola napredovati; ljudje nemško-liberaine baže ne gledajo niti na -znanstveni, še menj pa na nravni napredek otrok; „kajti oni hočejo prosto šolo v prosti državi, to je: brezverno šolo;" — le taisti uč telj, ki je največi odpadn.k in nasprotnik svojemu lastnemu narodu, ki najbolj nasprotuje duhovščini in po njej možato udriha, ta je „e:ne luchtige Lehrkrafr," vsaj po mnenju famoznega pedagoga ,,Pirkerja"!I Vsi drugi učitelji, naj bodo še tako izvrstni, če niso na srcu tega nadzornika zrastli, nič ne veljajo, in se od njega nimajo nadejati nobene take podpore, kakor njegovi privrženci. —
Med te reveže šteje t.a učiteljski velikan tudi učitelje častite očete frančiškane v Kamniku in Novem imestu, nad njimi hoče vso svojo mogočnost in veljavo pokazati, in posebno jih na vsaki način , naj velja kar hoče, odstraniti od šolstva. Kaj bo mu pa storili ubogi očetje, bi marsikdo vprašal, kdor ne pozna tega zagrizenega nasprotnika natoia slovenskega in njegove vrle in ftiarl|ive duhovščine, od katere je, kakor sam pravi, najraje ne ,,zehn Scbritt" — deset korakov proč,
—	ampak ,,tausend Schritt vom Leibe". Po" seben vzrok boš težko našel, ker ti gospodje vestno in izvrstno spolnujejo svoje učiteljske dolžnosti iu to za kaj mastno plačo. In kaj mislite, za koliko ? — Človeka bi mrtud zadel
—	za 50 ali 30 gld. na letol in še teh jim kakor se kaže, ne privošči ta —II
Ali mar ljudstvo ne mara za frančiškane? To nikakor ne, ljudstvo hoče frančiškane in bode o svojem času, kakor tudi mestjanje v Kamniku in v Novemmestu, protestiralo zoper Pirkerja in njegovo liberalno gardo, ter ga, če drugače ue bode mogoče, s kontropezo spravilo iz naše poštene kranjske dežele. To naj Blavna vlada dobro zapomni, ako ona k temu nič ne stori. — Vix populi, vex Dei! —-
Ali pa namerava kaj druzega posebnega s temi šolami ? Skoraj bi človek mislil, da je za Kamniško in Novomeško šolo meuda že odločil svoje ljubljence, kateri bi pa seveda službe učiteljske ne opravljali tako ceno, kakor očetje frančiškani, ampak bi dobivali še več ko desetkrat toliko plačo. Da ne mora šola pod vodstvom tacega autokrata napredovati, ki se ne boji še namestnika presvitiega cesarja c. kr. deželnega predsednika, in ne čisla nobenega kakor samega sebe, to priča njegovo nedavno obnašanje v Kočevji in pričajo še drugi dogodki, katerih si pa še učitelji ne upajo objaviti, in slednjič to pričajo tudi škandali, ki jih delajo njegovi privrženci, ki s svojimi pohujšljivimi izgledi pohujšujejo šolsko mladino iu ljudstvo samo, katero se je že sto in stokrat pritožilo zoper te ljudi, ki se po ogledu svojega načelnika nikogar ne boje. Tako
se je nedavno izrazil neki učitelj gospodu župniku, ko je nastopil svojo novo službo, da se ne boji ne njega, ne nobenega druzega duhovna, še škofa ne. Gospod župnik ga je sicer dobro zavrnil, rekši, da se tudi 011 ne boji ne njega, ne njegovega Pirkerja, pa vendar je zelo žalostno, da si upa tako govoriti taka sirota, kakor je ta učitelj, ki so ga bili že povsod izbacnili zaradi škandalov, od kterih pa Blavna vlada, kakor nam je znano, nič ne ve; to ve menda samo g. Pirker in taisti okr. šolski svet, kateri mu je bil svetoval, kakor hitro mogoče odriniti iz taistega okraja. Nemčurska gospoda drži se namreč tega načela, da svoje privržence, če kje že prehudo škandale uganjajo, na tihem transportira ali prestavi ln to kugo v drug kraj zanese zoper voljo taistih prebivalcev, ki imajo šolo izdrža-vati, da okužijo tudi še ta kraj, svojim to-varšem pa delajo sramoto. Oni gledajo, da vse potentljajo, kar je taki učitelj učinil, „um uur, kakor sami pravijo, .,das Decorum der liberalen E nrichtung zu \vahren nud ja keine Škandale durch unsere Gesinnungsgenossen unter der Lehrerschaft zu provicireu" — da varujejo le vnanjo spodobnost liberalne naprave 111 ne vzbudi med učiteljstvom nobenih škandalov po svojih lastnih privržencih". —
Ali sedaj bodo odprti vsi grehi te kiike. Nam se le čudno zdi, da je visoka vlada k vsemu temu dosedaj molčala. Sedaj pa je skrajni čas, da se odstrani največja kuga na šolskem polji, glasoviti deželni nadzornik — „sunt certi den que fines" — vsake reči je enkrat konec!
Flavija.
Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja.
A. Hurel. Pred. Vilinski. (Dalje.) XXI.
Ilospitio proliibcmur areno.
Toda spomini pa izročila o mestih, ravanib, ktere so prešli, jih niso zavzemali tako, da ne bi bili kazali eden drugemu svojo skrb-Ijivost. Na onih prahovitih, krivih in neravnih potih, na onih rimljanskih cestah, kojih sledi so ga domišljale daljne domovine, kolikrat je Eusebij Flavijo vprašal; o zadnjih dogodkih, kterih priča ali žrtva je bila sama. Naj so bili javni ali zasebni , vselej bo bili taki , da bo ga močno potresli, kajti It m je ljubil, kakor svojo mater in Flavijo, kakor svojo hčer.
Ona mu je pravila a tisto prosto velikostjo, ki je lastna istinitim občutkom, odkritosrčnim spominom, kar je videla s svojimi očmi, tipala s svojima rokama v tisti strašni nesreči, ki je pogubila državo in pogoltnila nje blagostan. A ni pravila golih dogodkov, ampak kazala je
na njih božje previdnosti namene iu to s to-ilko bistroumnostjo in globoko presodnostjo, da je bilo stermeti. Eusebij jo je kar molče poslušal 111 se čudil. Postavši osnovo svoji po-vedbi, morala je preiti na njo podrobnosti, posebno kar je njo zadevalo. Nje skušnje, nevarnosti tuge, nje smrtni strah, na kopnem in na vodi, v Sirakusah in Kartagi, zarad nje rodu, nje premoženja in nje mladosti, vse to se je vrstilo eno za drugim v nje živahnem in zvestem pripovedovanju. Eusebij je bil globoko ginjen, celo do solz.
Ali ko je Flavija govorila o trpljenju, od očituih znamenj božje dobrote, o nepričakovani pomoči, ktera ji je od njega došla, o neomejeni udanosti in brezprimerni velikosrčnosti, ki se je njej skazovala in pri tem šepnila Pretek-statovo ime, to ji je srce silno bilo in glas na ustnih si ji je spreminjal. Od časa do časa otrla se je, pogled na pot, uprt imaje, skrivaj kako solzo z očmi , prizadevajo si, da glasu da krepkosti, ktere ji je vedto bolj manjkalo.
Tudi Eusebija se je lastila nemirnost. Tudi on si je prizadjal , da bo upre sili občutka, ki mu je dušo razganjal.
Flavijo bi bil gotovo pokaral, ako ne bi
se bila hvaležne skazavala do Bvojega dobrotnika, pa 011 se je nad njim skoro serdil, spo-znavši, da je bil hvaležuost zaslužil. Zna! je, da ta hvaležnost po eni strani in ta udauost po drugi, da je naredila med dušama težko rešljivo vez, ki bode zadržavala milosti na-membe.
Eusebij je še zmerom gojil to pretežno misel, da Flavijo pridobi za uzor, ki ga je za-njo izumil in toliko da se ni jezil, ker mu je namera spodletela baš takrat, ko jej je iztrgati hčer svoje duše ? Ali mu je doživet), da se uda zemski ljubavi, nizkemu odmenu, postavši soproga moža in naj bi si bil uajpie-menitiši, najblajši? Ali naj zametava obleko duhovito? On pa, ou naj ostane osamljen s svoj>mi uničenimi molitvami, s svojimi za-prefienimi željami, nem gledalec veselja, ktero zavidati mu je vest prepovedovala , ktero pa vendar ni bilo, kakor se je bal, dovolj plemenito, da bi ga on blsgoslovljal. Zakaj bi pa bil Flavijo zopet našel. Misel, da je zgubljena, bila mu je trpljenje, to pa da jo reB zgubi bila mu je muka.
To ga je peklo in ta pekočina mu je pojila dušo. Upal ai pa vendar ni, da bi -ta čut
Politični pregled.
V Ljubljani 9. novembra,
Avstrijske des«!«*.
Hliib dcsiicffii Mrciliiča, čigar predsednik je grof IIohenwart, ima v ue-deijo 13. t. m. zvečer ob 6. uri sejo, da se razgovori o političnih razmerah.
V avtsrijski delegaciji je znani dr. llua (slovenskega pnkolenja) napadal avstrijskega finančnega ministra Dunajevskega, zakaj še ni primanjkljeja odstranil, kakor je bilo obljubljeno v prestolnem govoru. Grof Hohen-wart mu je dobro odgovoril, da ta reč ne spada v delegacije, ker je preBtolni govor bil namenjen na državni zbor, ne pa za delegacije. Na ta način bi se smelo v delegacijah kritizirati tudi gospodarstvo ogersko. Sicer pa ni lepo, ministra napadati v skupščini, kjer se zagovarjati nema pravice. Najmeu) pa imajo UBtavoverci uzroka za to, ker v dvajsetih letih niBO mogli odstraniti deficita, ampak le množili dolg na dolg. Plener pa je svojemu to-varšu na pomoč priskočil in tako se je sklenila nezaupuica avstrijskemu miniBterstvu. TaaiTeju se že prav godi; zakaj ni gosjioske zbornice pn ustrojil, da bi imeli avtonomisti v njej večino, potem bi ustavoverci ne imeli večine v avstrijski delegaciji. Še ogerski listi se čudijo, kako to pride, da je v avstrijski delegaciji drugačna večina, ko v državnem zboru.
CcNarMki namestnik na JHo-ravskciu postal je ud gospodske zbornice grof S c bon boru. „Vat,erland" piše, da si smejo Moravci k tej izvolitvi Brečo vošiti.
Ogerska delegacija je marsikaj zanimivega na dan spravila. Ogri so rekli, da ne potrebujejo zveze z Italijo, kar je v ustih Madjarov nekaj iznenadnega, in so toraj za laško zvezo edino le dunajski judi. Grof Andrassy pa je potrdil, kar smo mi nedavno pisali, da zveza z Italijo koristi le laškemu kralju osebno, kajti če pride do vojake z Italijo, in če bi Italija zmagala, po tem bi vlado prevzeli republikanci in irreden-tarji, ki ao to vojsko hoteli, ako bi bila pa Italija tepena, bi Lahi svojega kralja še bolj gotovo spodili in republiko proglasili. Toraj mora Bam laški kralj naše meje čuvati, da ne pride v vojsko z Avstrijo, katera vojska bila
V?--. -----MM...... ... - .'"'ii
bi le njemu pogubna, naj zmaga ali ne. Te izjave imajo nekaj žalivnega v sebi za laškega kralja, zato vladni listi akušajo pomen An-drassyevih besedi zmanjšati in zaviti.
O Nemčiji je rekel sekcijski predstojnik Kallay, da živimo ž njo v prav prijateljskih razmerah, Lažnjivo so toraj iznnšljave nemških listov, kakor bi Taaifejeva vlada kriva bila, da ae razmere med Avstrijo in Nemčijo bolj in bolj hlad<5 Zuradi Rusije pa je Kallay povedal, da se nikdar ni mislilo na shod avstrijskega in ruskega cesarja, da so si vse to le časniki izmislili. Iz kakošnjih namenov ao se potem poslale to laži med svet? Rumumjo je Andrassy pohvalil, Serbijo pa Kallay. Samo o naših razmerah z Rusijo nič ne zvemo, kako stojd.
Iz tega, kakor se je Atidras>-y v delegaciji izjavil o laškem kralju, smemo pač sklepati, da on ne bo naš prihodnji minister zunajnih zadev, Bicer ne bi bil tako odkritosrčno govoril.
Vnanje države.
Pri drugih volitvah v Mamcu in v Vrati-slavi bo zmagali povsodi socijalni demokrati, in aicer bo voljeni Liebknecht, Ilasenclever in Ktilcker. To pa je bilo mogoče le zato, ker so konservativni in katoliški volilci rajši dali socialdemokratom svoje glasove, kakor judovskim naprednjakom, katerih trpeti ne morejo. V Monakovem pa je zmagal pri drugi volitvi Ruppert od katoliškega središča proti liberalcu Schloeru.
■Bavarski katoliki si mnogo prizadevajo, da bi odstranili liberalnega ministra Lutza, pa kralj Ljudcvit ga ne odpusti.
IBcInhoii, novi predsednik francozke narodne skupščine, je bojda Bovražnik Gam-bettov in ga bo spodkopati skušal. Vsi Gam-bettovi aovražniki, posebno neapravljivci ( n-trausingeanti) se zbirajo okoli Brissona. Gam betta sam pa se hoče tuniške sitnosti b tem znebiti, da bo beya v prejšno oblast nazaj postavil in vojake nazai poki cal. Ali ne bo to veliko ponižanje za Francijo? Tako zastopajo liberalci državno časti
Izvirni dopisi.
'Mi Dunaju, 7. novembra. (Večina
zbor se ima že prihodnji pondeljek pričeti; ni toraj čuda, da so začeli skoraj vsi listi nanj obračati svojo pozornost. Vendar pa nihče ne more povedati, kako se bodo zasukale razmere zlasti med avtonomistično večino in Bedanjo vlado. Večina je sedanje ministervo podpirala odkritosrčno in zdatno ter je v marBičem vladi nasproti odjenjala, ker je le predobro sprevidela težave?, s kterimi be ima vojskovati grof TaailV. Prepričani smo, da bo tudi v prihodnjem zborovanji z dosedanjo previdnostjo ravnala, ter vse svoje moči napela, da še bolj vtrdi vez med tremi avtonomističmmi klubi. Grof Hohenvvdrt, ki je prav za prav duša sedanji večini, je res že povabil ude eksekutiv-uega odbora k posvetovanju na Dunaj, in ravno tako je za 13. t. m. skl cal ude desnega sre-d.šča, da se že pred shodom zborovim dogovori o potrebnih korakih. V tem oziru ima toraj pražka „Politik" prav, ako je te dni pisala, da klub desnega središča zvezi treh av-tonomističnih klubov ne bode delal nobenih sitnost, ako gospodska zbornica zavržd Lien-bacherjev predlog o skrčenju 81etnega obiskovanja ljudakih šol na Gletno. Klub desnega središča v6, da bo pri tem vprašanji njegovi poljski in češki zavezniki že dvakrat pokazali svojo tesno zvezo in podporo konservativnim Nemcem, in zato gotovo ne bo na nje zavračal nobene krivde, ako ta tolikanj važni in potrebni sklep v gospodski zbornici ne obvelja. Prijateljstvo treh avionomističnih klubov toraj zarad tega res ne bode trpelo nobene škode.
Drugo vprašanje pa je, kako se bode omenjeni klub zadržal proti vladi, ako Lienbacher-jev predlog ne obvelja. Gled6 tega vprašanja pa si nikakor ne upamo trditi, da bi nasproti ministerstvu OBtalo pri dosedanjih prijaznih razmerah. Komur so znane dotične klubove obravnave, bo marveč prišel do prepričanja, da bode klub desnega središča v tem oziru vendar le hotel vedeti, ka) Be ima nadejati za podporo, ktero je zveato iu odkritosrčno Bka-zeval vladi, in kako ae mu bode poplačala njegova dosedanja potrpežljivost. Klub desnega aredišča ve in je prepričan, da bi ministerstvo željam konservativnih Nemcev glede šolstva I prav lahko'vstreglo, ako bi le resno voljo
državnega zbora pa vlada.) Državni | »melo; on vč, da vlada brez posebnih ovir go-
izdal. Ali je mogel kaj drugega želeti, ko Fla-vije srečo? Pa če jo je Pretekstat ljubil, kakor je ona ujega, če jo je mamila aveta vez dostojnega zakona, če se jo imela ozirati na želje Bvoje rodovine, če bi pod soproge oha-Ijem zaBlužneje živela, kakor pod zagrinjalom device, če ni imela veselja in moči do aamo-vanja, če ni imela zvanja od Roga do takega Btanu.... b kako pravico bi smel ugovarjati nje Bklepom? Kaj ae ni bil Bam obotavljal s Bvojim požrtovanjem ? Saj se je šo Bpominjal onih ur, ki bo mu princBle toliko vzdihljejev in boIz. Spominjajo ae vžitja, ki si ga je bil v Rimu dovolil, trkal se je na prsi s kameni iz potoka do krvi, ali so spodobi, da še druge priveda k takim žrtvam, kakor bi ae jih morebiti kdaj keBal ? In ko bi se sam motil, Fla-viji osodo predpisovaje, ktera ji ue gre, kolik vir britkosti bi ga potem oblivali
Dolgi in zamišljeni Bamogovori, ktere je EuBebij na dolgočasni poti do hv. mesta imel, Flaviji niso odšl>. Tudi ona je bila neodločena, nepodprta, plaha. To Be ve , da tudi ona ni poznala drugega, ki bi bil njene plemenitosti bolj vreden, ko Pretekstat. Ko bi bila odločena izvoliti Bi soproga, njemu bi bila podarila s svojo roko tudi svoje srce. Kaj ni bil naj-
pleraenitiši, najbogoljubniši, najgorečniši, naj-(»ametniši izmed vseh, ki so se ji bili ponujali ?
Njegova blagodušnost bila je priproBta, naravna, istinita, delavna, resnična. Po eni strani se je prašala, če ji Bog zato ponuja toliko darov, da je zametuje ; po drugi pa je bila nje stalna misel, neut.emljiv uzor odmreti svetu in njega radovanju, svoje živetje v de-vištvo zakopati, da ae nje duša zedini s tistim ženinom , čegar rod je božji, čegar bo gastvo neizmerno, čegar ljubezen vekovita.
Ali če je bil nje sklep poprej odvisen samo od njo, pa aedaj ni bil. Od katerekoli strani je stvar ogledovala, nikjer ni videla izhoda. Da bi bil saj Pretekstat kako besedo izprego-voril ali dal kako znamenje. Pa ne. Ni si upal reči sprožiti, ker Be je bal, da ne.bi neugoden utia naredila na-njo in na njega.
Rešitve ni bilo pričakovati v kratkem. Fiavija je bila tiha, Eusebij se je zatajeval, Emilija je opazovala, Pretekstat pa bo mj odkril ne Flaviji, da ne bi bil zavernjen, ue Eusebiju, ker e domneval, da mu je nasprotnik, no Emiliji, da ne bi jc v zadrego spravil, Če se stvari po njegovi želji razmotajo, je on
mislil, t,o bo kmnli zvedel; če pa ne, pa še prekmaii.
Tako in posebno to položje ne gre presojati po vsakdanjih navadah. Vsak je stal pred dvojnim rešenjem, ugodnim in neugodnim, zatorej je vsak pogovor o tem zatezal in odlagal, da ne bi se mu upanje razbilo. Od okol-nosti so pričakovali razvoj in rešitev tega vprašanja. NaBtala je nekaka utihnjenost med potniki, ktero so eden drugemu opravičevali iz počasnosti hoje.
Jeruzelem, konec njihovega romanja, budil jim je veselje in bojazen ob enem; želeli ho ga in bali ao Be ga. Vendar je pa hrepenenje po sv. mestu, da najdejo ondi Bvoje drage, vse drugo premagalo.
XXII.
„Si non meminoro tui, .Tcrunalom."
Jeruzalem ni bil takrat ono opustošeno mesto, kakor je dandaues. To je, da je bilo palo in da je bilo enako od Jeremija naslikanemu mestu bolj, kakor pa mestu o Davidovem času. Sledi groznega opustošenja bile so vidne, kajti imeni Tita pa Iladriana bilo je poznati iz plamenuih in krvavih potez. Pod Konstantinom in nasledniki njegovimi zadobil
spodsko zbornico lahko prestroji tako, da v njem doseže veČino za vse tiste predloge, ki jih I oče spravili v veljavo. Ako se toraj to ne bo zgodilo, razmere med njim iu med vlado ne utegnejo ostati tako gladke in prijazne, kakor doslej. Zlasti pa se utegnejo puš ce obrniti ua g. naučnega ministra, čigar oseba je morda bolj kakor vse drugo napoti, da se v šolskih zadevah prav nič ne doseže. Ako so že luni nekteri poslanci desnega središča odločno zahtevuls premembe pri vodstvu naučnega miuislerstvu, se utegnejo te zahteve precej v pričetku državnega zbora še silnejši ponoviti. V tem nas potrjuje dogodek, ki se je te dni tukaj dovršil. Vodja nekošne tukajšuje Šole, F. Bobies, bilje namreč z nekim tovarišem pri g. naučnem ministru ter ga je prosil, naj priporoči v najvišje potrdilo postavo, ktero je sklenil spodnjenvstrijanski deželni zbor gledč vštevanju podučiteljskih službenih let pri dolo-čevanji službenih priklad. G. iiaučni minister je gospodu boje prav prijazno sprejel in jima obljubil ozirati se uu njuno prošnjo, potem pu je neki še pristavil, da naj učitelji ne verjamejo vsega, kur se piše ali govori, in du se zlasti v sistemu ni niče-ar spremenilo, kakor nekteri trdijo. „Saini vidite, je g, minister menda rekel, da se v šolstvu ni nič spremenilo iu se, kakor upam, tudi ne bo." Te besede za uem-ške konservativce niso nič kaj t.olažljive , ker si na vso moč prizadevajo pridobiti nekterih polujšuv , m če so bili že luui tolikanj zoper g. naučnega ministra, se bo ujih nevolja in nezadovoljnost ž njim vsled te izjave še jako pomnožila. Ako vrh vsegu tegu še pomislimo, du tudi Cvhi z ministrom Kourudom niso zadovoljni, m du hočejo odločno tirjuti enakopravnost pri (iraškem vseučilišči , pač za gotovo lahko rečemo, da bode imela vlada na-sproti tem tirjiitvam jako težko stanje, in da bodo razmero med večino in ministerstvom postale drugačne, kakor so b'le dozdaj, ako si grof Taaffe ne vzame poguma ter ne žrtvuje ministra Konrada*).
*) Tudi naši slovenski poslanci bodo iinoli maraiktf.ro pritožbo glede šolskih razmer po deželah slovenskih in pričakujemo od njih , da se bodo v tem oziru pridružili Bvojim češkim in konservativnim nemškim tovarišem. Prepričani smo, da bi Pirker žo zdavnej no bil več šolski nadzornik in bi so Zimovoi in Linhart.ovci ne šopirili voč, ko bi imeli drugoga naučnega ministra. Vred.
O predlogih ki jih bode vlada predložila zboru, Be ne ve dosti, samo to Be čuje, da bodo ti predlogi zlasti zadevali gospodarske razmere. To je gotovo hvalevredno iu sedanja vlada pa tudi večina dižavnega zbora bi se jako vtrdile in okrepčale, ko bi hb jima posrečilo v red spraviti gospodarske zadeve, iu zlasti vravnati državne dohodke in stroške tako, du bi vedni primanjkljej uli deficit zginil •z državnega proračuna. Ako to srečno dože-uete, potem se jima ne bode trebu buti, da bi se mogle tuko hitro umakniti vstavoverni stranki iu novi nemško-liberului vladi.
je bil nekaj poprejšne Bijajnosti. Tujci so vreli va-nj in to občevanje dalo mu je v nuročje nekoliko pristnega bogastva 111 življenja. To je posebno omeniti, da je bilo odmaknjeno poganskim skrunitvam. Jupiter kupitolski se ni več dvigal ua razvalinah Salomouovegu templa, a tudi ne Venus afrodita na kalvarski gori, trikrat sveti. Grob in pa izkopani križ sta bila predmet največje častitve in prav velika od Konštantina zidana basilika hranila je najglavuejo spomine življenja iu smrti rešnikove.
Ginjenost naših potnikov, vprvo zagledav-ših sveto mesto, Sion in Mtirio, Oljsko goro in Golgoto, bila je neopisljiva. Velika, neizrekljiva bila je ujih uteha in bolečina, ko so zrli tiste kraje, kjer se je Btrinjalo toliko ve-ličastva in sramote, toliko radosti in trpljenja, toliko čednosti in hudobij. Flavija stopi s tovorne živali, ker so je nevredno štela, da v Jeruzalem tako prihaja, kakor nje rešitelj šeBt dni pred smrtjo svojo. Eusebij se vrže na zemljo iu goreče poljublja sveta tla. Solze so tekle po licih Emilije. Pretekstat bil je tako zamišljen, da je bilo videti, kako se v njegovi duši bije boj, ki je takrat človeku hasnovit, če je premagan.	(Daljo prih.)
da ljudje živali vidijo. Kaj bi bilo, ko bi bila razkačeua za njim všla iz zveriujaka med obilne gledalce?!
Domače novice.
V Ljubljani, 10. novembra.
(Prvi veliki javni Soltolovski večer) bode prihodnjo nedeljo dud 13. nov. 1.1. v čitalnični restavraciji. Program, katerega priobčimo v prihodnji številki našega listu, obeta biti zanimiv in je želeti, ta dan videti zopet mnogo narodnega občinstva v čitalničnih prostorih.
(Pravila obrtnijsko zadruge ljubljanske) je c. kr. deželna vladu potrdilu. Ustunovni občni zbor b« bo sklical še tu mesec.
(KupČijska zbornica) ima danes sejo, ter se bo posvetovulu, uli se hoče udeležiti raz-stuve v Trstu in razstav v Amsterdamu in v Melbourni; nudalje o tem, uli bi bilo potrebno, ustanoviti telegrafske postaje v Kokri in v Senožečah.
(Generalni konzul v Egiptu) postal je baron Kozjek, Bi;i bvšegu svetovalca deželne sodnije ljubljanske.
(O g, vitezu Schicidu) se uam iz Gorice poroča, da se njegovo zdravje ni še toliko zboljšalo, da bi se zamogel vdeležiti zborovanja državnega zbora. Gotovo pu vsem, ki gu po-znujo osebno in po njegovem izvrstnem delo-vunju, iz srcu govorimo , ako izrečemo željo, da bi mu B.ig skoraj podelil ljubezujivo zdraje ter mu dal nov.h moči, da bi zamogel še ve liko let brun ti jinivice našegu milega naroda.
(Oltarna podoba za cerkev k presv. srcu Jezusovenm,) to je kamnita podoba Odrešenika je že došla v Ljubljano, ter je po sodbi ruznih strokovnjakov umetniško delo, kakorštiih je malo dobiti. Ta podoba je dur nekega zu čast Božjo vnetega moža in je izdelana na Bavur skem, Izpostavljena bode v stolnici nu altarji sv. Dizmu poleg zakristije, dokler jo ue prenesti v novo cerkev,
(Zadnji mesečni soinenj) je bil slabo ob-iskun. Goveje živine so bili prignali okoli 200, in so kupili Tržaški kupci kakih 40 glav, tu-kajšuji mesarji pa 30. Konj se jo od 150 prodalo kakih 50.
(Nesreča v zverinjaku) Sedaj v Ljubljani bivajoči posestnik mencžurije g. Kreutzberg je znan po celem svetu kot predrzen krotilec zverin, ter Be razkazuje pred občinstvom s tem, da stopi k najhujšim zverdm v zverinjak in jih tam kroti. Pa kakor je bil že njegovemu očetu lev glavo odtrgal, tuko jo tudi mludi Kreutzberg ravno v Ljubljani nesrečen postal. Ko je zadnji pondeljek stopil z bičem v zverinjak, Bkočil je tiger v njega, ter ga najprej s taco opruskul po vrutu, potem mu pa skoruj vbo meso odtrgul z leve roke in ga hudo ranil, da so gu moruli tukoj odnesti v njegovo stu-novnnje k ,.Slonu". K Breči je imel še toliko zaventi, da jo razkačeno zver vrgel v kot ter se zverinam umaknil iz zverinjuka, Bicer bi ga bile ruztrgule. Toliku predrznost je nepotrebna iu občinstvo tudi tega ne zahteva, da bi bc gospodar med zverinami Bukal; doBti je,
Razne reči.
—	Slovenski polk št. 47, t. j. mariborski polk baron Litzelhofen pride zdajnaDuuuj. Tumošnji listi ga pozdravljajo, ter naštevajo vse bitke, kterih se je ta polk slavno udeležil n k zmagi pripomogel. Pu v svojih poročilih govore le o hrubrih Štajercih (die tapforen Steirer) ter z besedico ne omenijo , da je ta pdlk čisto slovensk razun nemških oficirjev.
—	Avstrijsko vojaštvo. Med avstrijskimi vojaki je bilo leta 1870 Nemcev 220 000, Čehov 158 000, Hrvatov 90.000, Mad-jarov 144.000, Ruainov 70.000, Poljakov 68 000, Slovencev 60.000, Itumuncev 70.000. Največ za vojake nesposobnih ljudi je med Rumunci. Češka daje največe ljudi, Galicija najmaujše. Tako vsaj poroča ,,Politik", po katerej to posnamemo. Pri ,,geniecorps'' je največ Nemcev in Čehov, ravno tuko pri topničarstvu; Ilrvate jemljejo najbolj k infsnteriji, Madjare in Poljake najbolj k konjištvu, Nemce k lovcem. Več ko polovica avstrijskih vojakov je slovanske krvi, oni toraj reprezeutirajo fizično moč Avstrije.
—	Umrli Bte te dni dve pošten, ženi, ki zaslužite, da se ji spominja tudi , Slovenec". 31. oktobra namreč je umrla v Št. Petru na Notranjskem tuinošnja poštarica in gostilničarca, gospa Eliza Križaj v 55 letu svoje starosti, lu je bila Bvojim otrokom ljubeztijiva mati, in usmiljena dobrotnica revnim. Slovesni pogreb 1. t. m. je pričal, kako spoštovana in priljubljena je bila ranjka pri vseh, ki so jo poznali. — 2. t. m. pa je umrla v Žubini, fure Š". Vidske pri Zatičini, 90 let stara mati znanega narodnega stotnika g. Fr. Kaste lic a, ter je bila 5. t. m. vsled lastne želje pokopana na pokopališči v Št. Vidu. K pogrebu bil je prišel iz Trsta tudi nje sin g. stotnik, ki je svojo mater iskreno ljubil in jo tudi zdatno podpiral. Naj v miru počivate.
—	Pri zadnjem srečka nji zem-ljišno-odveznih obligacij kranjskih bo bile izžrebane te-le obligacije:
S kuponi po 50 g'd. št. 77, 274, 491, 492.
S kuponi po 100 gld. št. 308, 423, 455, 492, 677, 684, 725, 874, 959,963,1055,1150, 1215, 1290, 1311, 1349, 1505, 1G00, 1650, 1815, 1858, 1928, 1944, 2052, 2147, 2200, 2442, 2452, 2629, 2801, 2852, 2802, 2881, 2894, 2956, 3023, 3045, 3047, 3067, 3118, 3119, 3120, 3126, 3182, 3185, 3204.
S kuponi po 500 gld. št. 206, 317, 321, 453, 473, 477, 492, 714 769 773.
S kuponi po 1000 gld. šf. 105, lil, 157, 261, 370, 433, 602, G09, 633 715, 900, 910, 911, 986, 993, 094, 1073, 1087, 1188, 1235, 1359, 1471, 1485, 1486, 1586, 1599, 1637, 1640, 1653, 1674, 1700, 1710, 1764, 1813, 1819, 1872, 1908, 1934, 1858, 1959, 2032, 2034, 2080, 2084, 2182, 2189, 2281, 2283, 2346, 2363, 2438, 2439, 2418, 2473, 2497, 2508, 2521, 2538, 2556, 2585, 2650, 2603, 2686, 2688, 2692, 2727, 2785, 2878, 2899, 2931, 2937, 3950, 2963.
S kuponi po 5000 gld. št. 185, 300, 426, 560, 566, 584, 599.
Lit. A. obligacije št. 801, z 270 gld., št. 1323 z 1000 gld., št. 1489 z 50 gld., št. 1580 z 50 gld., št. 1637 z 4070 gld. št. 1645 z 5000 gld., št. 1653 z 5000 gld., št,. 1666 z 5000 gld., št. 1678 z 400 gld., št. 1714 z 100
gld., St. 1715 z 100 gld., S\ 1726 z 200 gld., št. 1784 z 100 gld., št. 1787 z 50 gl., s kuponi št. 2690 z 1000 gld. z delničuim zneskom 760 gld.
Omenjene obligacije se bodo v izsrečkanih kapitalnih zneskih v avst. velj. po šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjski de želni blagajnici v Ljubljani izplačevale, ktera bo tudi za neizsrečkani znesek 240 gld. obligacije 2690 za 1000 gld. nove obligacije izdala.
Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontira) deželna blagajn ca v Ljubljani izsrečkane obligacije kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odveze proti 4%nemu natančno po dnevih zračunjenemu odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške odveze.
Razun omenjenega Be še to na znanje daje, da se lastniki sledečih že poprej izsreč-kanih obligacij še niso oglasili za plačilo, namreč: s kuponi št. 74, 260, 319, 410, 490 po 50 gld.
S kuponi po 100 gld. št. 29, 137, 208, 413, 494, 623, 734, 843, 1003. 1157, 1335, 1360, 1499, 1543, 1591, 1836, 2057, 2114. 2143, 2194, 2271, 2431, 2579, 2625, 2(390, 2816, 2817, 2837, 2945, 2951, 3199.
S kuponi po 500 gld. št. 218, 409, 434, 655, 753, 803.
S kuponi po 1000 gld. št. 216, 218, 219, 244, 349, 625, 735, 833, 949, 1003, 1025, 1163, 1487, 1501, 1515, 1532, 1533, 2076 2103, 21CO, 2522, 2599, 2G53, 2684.
S kuponi po 1000 gld. št. 52.
Ker po nastopu za izplačanje izsrečkanih obligacij odločenega časa pravica za plačevanje obresti odpade, toraj se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglai-6 za izplačevanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obrest', ako bi jih priviligirana c. kr. avstrijska narodna banka na kupoue iz dobe po nastojju za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačauju kapitalnega zneska obligacij odtegnile.
Kranjski deželni odbor.
Goriške pa so bile 31. oktobra vlečene te le zemljišue obligacije:
S kuponi po gld. 50 s. d. št. 56, 73, 208, 248.
S kuponi po gld. 100 s. d. št. 155, 277, 471, 783, 786, 787, 824, 840, 891, 894, 920, 957, 969, 977, 979, 984, 985, 991, 992, 994, 1007, 1008.
S kuponi po gl. 500 s. d. št. 175, 189, 210, 230, 239.
S kupoui po gld. 1000 e. d. št. 116, 336, 393, 433, 454, 4GG, 478, 480, 504, 527, 556, 557, za delni znesek, gld. 50.
S kupoui po gl. 5000 s. d. št. 78 in 75 za delni znesek gld. 1550. Ostanek gld. 3450 se pokrije z obligacijami t. j. 3 po gld. 1000, 4 po gld. 100 in ena po gld. 50.
Lit. A. po gld. 500 s. d. št. 459.
Te obligacije bode izplačevala denarnici zemljiščno-odveznega zaloga od dne 30. aprila 1882 naprej v zneskih preračunjenih v avstrijski veljavi. Obligacija št. 60 za 50 gid. stare veijave, izsrečkane 30. aprila 1879 še ni izplačena in dotičue obresti so se ustavile od 1. novembra 1879 naprej.
— Prebivalstvo Galicije. Naštelo se je v Galiciji 5,945.507 ljudi, toraj malo menj ko šest miijonov, toraj je Galicija prehitela Češko glede prebivalcev števila. Za Poljake se jih je vpisalo 3,053 000 ljudi (51%), za Rusine pa le 2 550.000, za Nemce pa 318000 Po tem Stenji bi bilo v Galiciji več Poljakov, ko Rusinov. To pa ni istina. Izmed 700000 judov se jih je 310000 zapisalo za Nemce,
vsi drugi (390.000) pa za Poljake. Mnogo „Poljakov" je tudi posiljenih, posebno po mestih. Tako ua pr. v Levovu, ki leži sredi ru-sinske zemlje, pa se je vendar samo 3600 prebivalcev vpisalo za Rusine. To je očitna prevara, kakor na Dunaji, kjer so našteli samo 23.000 čebov, pa je vsak tretji človek Čeh, iu se njih pravo število računa na 150 000. Kaj nam koristi taka statistika? Zamore li služiti učeujakom v resue študije?
Tržno cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 8 gld. 65 kr.; — rež 6 gl. 51 kr.; — ječmen 4 gld. 88 kr.; — oves 2 gld. 93 kr.; — ajda 4 gl. 23 kr.; — proso 4 gl. 71 kr.; — koruza 5 gld. 37 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld. 28 kr.; --fižol hektoliter 8 gld. 50 kr. — masla kilo gram — gld. 93 kr. ; — mast 84 kr.; — špeh frišen 60 kr.; špeh prekajen 80 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletuine 52 kr.; — svinjsko meso 56 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr. slama 1 gld. 78 kr.
Teleicrn ličil* den/irnr een* 9. novembra.
Panirii., renta 76.56 — rtrer.erna rrtu'.k 77.50 — £Uta renta 94 — — lSGOletno državno posojilo 133.—
Rnitkiu« aknije 828 — Kruciitne p-Koim 364 ---Londoi
1 S.— — — Oe». Kr. cnitini o 69. — -U-trnohov 9.37.
Velika razprodaja
50% ceneje, ko navadno. Dober kup
ure
Jaz pošiljam uro proti poštnemu povzetju, in komur ura ni všeč, dam deuar nazaj. Tedaj je
kupčija brez nevarnosti, i cilinder -Ura iz arebernga niklja in z vcrižico
prej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. 1 Ura na svidro iz srebrnega niklja z verižico,
prej 16 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. i srebrna remontoir Washington ura z verižico,
prej 30 gl., z (J ti j 15 gl. 1 srebrna ura na svidro z patentiranim kolesjem
in vcrižico, prej 25 gl. 11 gl. 25 kr, Zlata ura za gospe, prej po 40 gld., zdaj po
20 gl. z veriži okoli vratu.
Zlate remontoir ure prej po lOOgid., zdaj po 40 gl.
Zn 5 let dober h<oJ1iii.
(4)	A. I raiHS,
\Vien, Roth> nihurmstrasse 9,
gegenUbcr dem erzbiscboflicbem Palnis
Vorlag von Ernst Stalil in Miinohon.
A!)Ias«-J!$rev icr
oder
vollstandiges Ablassgebet- und Andachtsbuch.
Ein Vadcmecum fiir eifrige Katholiken.
Zusan.....jngostollt, mit činom Ablasskaloiidor und
andoin Vorzeiclmissen und Elnloitungon vorsohen von
1'. lloniincitiH Schneider, 0. S. B. Mit KrlaubnlsB der Obern nnd (ionohmigung des liocli-Wiirdigston OrdinariatB Munclion-Kreising.
Tasclionformat. Prois 11. 1-80. Na prodaj v	(2)
Katoliški bukvami.
Po coni!
Krasno delo«
S podobami po naravi narejenimi.
Namesto O kIiI. le za !i gld.
V zalogi imamo več eksemplarov naslednje knjige, ki jo dumo le za 2 gld.
Grosses illustrirtea
Krauterbuch.
Ausfiirlichere Beschreibung aller
IMaiizcn miri Kraufcr
in Bezug auf ihreu Nutzen, ihre Wirkung und AtjWendung, ihren Atibsu, ihre Kinsammlung uud Aufbevvahrutig.
UTebst Kinlcitiiiis
zur Bereitung aller n.o®lichen Arzneien, Kriiu-ters-iifte, Syrupe, Const-rven, Latwergen. Essen-zen Wasser , Pulver, Oele , Salben , Ptlaster, Pillen , Pomaden, st wie vieler Geheim- und Hausmittel,	(2)
Nacli den neuesten Uuellen boavbeitet.
Mit colorirt.eu Abb'ldungen "^JHE, 1879. 80". 700 Seiteu. Čisto novo.
I*. Cieslar"« UiichliaiMlIiing.
Graz.
Priporočilo.
Čast. bralce tega lista; opozorujemo na sledečo knjigo, ki je doživela že šesti natis ter je v znanstvenem in d e j a n s k e' m oziru vsega priporočila vretins:
Katechismus der Baustyle
oder Lehre der archytectonischen Styiarten von den iUtesten Zeiten bis auf dieGegenvvart von Dr. Ed. Freyherrn v. Saekeu. Mit, 103 Abbil-dungen , nebst einer alphabetisch georuneten Erk ilrung der gi w6hnlichen Kunstnusdiiicke. Preis mit i-choaem Einbande H. 1*20, per Post 5 kr. mehr.
Knjiga obdeluje prav razumljivo razne stavbene sklade ali načine po nj h posebuostih iu zgodovini.
Knjiga bode toraj dobro služila vsem dotičuim stauovom, n. pr. zidarjem, mizarjem, kamnosekom itd. Posebno se priporoča čast. duh. predstojnikom, ki morajo uavaduo več ali menj prenavljati ali na novo zidati cerkve, duh. stanovanja itd.	(2)
Ker je knjižica že nekaj časa priporočena gg. bogoslovcem v Ljubljanskem semenišču, je njena rabljivost ne-dvomljiva.
V zalogi jo ima ter na vse kraje razpošilja katoliška bukvama v L-ubljani.
1'mctne
zobe in zobovje
postavlja po najnovejšem amerikanskem sostavu
v zlatu, vulkanitu brez bolečin. Plombira z zlatom itd.
Zobne operacijo izvršuje jjojiolno brez bolečin s prijetnim mamilom.	(14)
A. Paichcl,
zobni zdravnik poleg Hradeckcga mosta v I. nadstr.
Po enoglasnih izrekih mnogih švicarskih, nemških in avstrijskih zdravnikov, so BrandOVi Švicarski bobki , ki jih je lekar Rich. B rim clt v Schaffhnusnu iz švicarskih rož umetno sesthvil, izvrstno in vselej neškodljivo zdravilo zoper zaprtje trebuha, za odstra-nenje žolča in pljunka, za očistenje krvi, in za vse take bolezni. Pomaga pa brez vsakih bolečin in gotovo.
Zahtevajo naj bc „Brantl0vi Švicarski bobki", ki se dobivajo v plchastih škatljicah po 50 bobkov za 70 kr., po 15 bobkov za 25 kr. Vsaka škatlja mora imeti na pokrovu zgoraj narisani švicarski beli križ na rudečem jtolji in ime izdelovalen, sicer ni pravu.
Izkazi o učinkih tega zdravila dobe se zastonj v lokarnib, kjer se zdravilo prodajn. Prodaja v Ljubljani A. j?layi> lekar poleg f.aučiškanske cerkve.