Štev. 80. Sobota 28. septembra 1929. Leto IV. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava; Maribor, Ruška cesta 5, poštni pradal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za ino zemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavsitva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne fraakirajo. Avstrijska vlada je odstopila. Schober sestavil novo vlado. — Nova vlada bo baje vlada močne roke. Državna kriza v Avstriji je z dnem 25. sept. prišla do vrhunca in moralo se je nekaj zgoditi. Državniki, ki so bili do včeraj na krmilu vlade, niso več mogli niti naprej niti nazaj, ker so se preveč zavezaii terorističnemu fašizmu, ki jim je zra-stel čez glavo. Včeraj bi se moral sestati parlament, kateremu bi se naj predložil načrt novele o spremembi ustave. Večinske stranke pa same niso bile edine, kaj naj se vse spremeni, medtem so pa na uprav vsiljiv način nastopali vodje Heim-werovcev, katerim se je pridružila vsa reakcija, preostala iz stare Avstrije in ki jo zastopajo skrahirani generali in plemiči. Vsi ti so kričali, da je sedaj ugoden čas, kakršen morda nikoli več ne bo in da ga je treba izkoristiti. Del krščanskih socijalcev je pa čutilo, da so pravzaprav ujetniki fašistov, katere so sami pomagali vzgajati. A najbolj so cincali predstavniki vlade in pred vsem kancler Streeruwitz. Začeli so se bati trenutka, ko bi imeli odločilno nastopiti v parlamentu, zavedajoč se dobro, kakšno odgovornost prevzamejo. In glej, večinske stranke, ki so do trenutka kazale »korajžo«, so vrgle puško v koruzo in so se so- lidarno Natekle pred heimwehrov-skim terorjem pod okrilje policijskega predsednika Schoberja, ki je pred kratkim izjavil, da je odločno proti vsakršnemu puču, da so mu zakoni sveti in da je proti vsakemu nasilju od zunaj. S tem je povedal vse. Meščanske stranke so šle do skrajnosti in so dovolile novemu kanclerskemu kandidatu, da sme sestaviti vlado, kakršno on sam hoče; lahko sestavi parlamentarno ali pol-parlamentarno ali pa čisto neparlamentarno vlado. Tudi glede načrta izpremenjene ustave si je pridržal Schober proste roke. Kratkomalo: i Kričači so kapitulirali ter padli na i kolena pred možem pravice in redu, ki naj sedaj popravi to, kar so oni i tekom nekaterih tednov pokvarili. In Schober je že sestavil vlado, j Od bivše vlade je obdržal samo tri | ministre in sicer justičnega ministra ; Velenemca dr. Slamo, vojnega rnini-j stra kršč. socijalca Vagoina in Schu-| mi ja: — Vlada Schoberja bo vlada | »močne roke«, toda v prvi vrsti bo morala izvesti notranjo razorožitev, na katero so socijalisti vedno pripravljeni. Schober velja trenutno kot rešitelj Avstrije. Za pomirjenje Balkana. Ob jugoslovansko-bolgarskem sporu Uradni dopisni urad je poročal o pismu, ki ga je pisal dr. Živko Topalovič tajniku socijalistične delavske internacijonale dr. Fr. Adlerju, ki je bilo objavljeno tudi v »Radničkih Novinah« z dne 20. sept. t. 1. V tem pismu z dne 7. sept. 1929 opozarja dr. Topalovič, da je meščansko časopisje poročalo o neki komisiji bolgarskih socijalističnih poslancev, ki je preiskovala na jugo-slovansko-bolgarski meji dogodke ter je v sporazumu z bolgarsko vlado drug Pastuhov poslal internacijo-nali memorandum in rezultate o preiskavi. Vrhutega vedo ta poročila, da namerava internacijonala sklicati balkansko konferenco, dočim je drug Jacoby iz Nemčije v tej zadevi poslal Pastuhovu protestno pismo. V sedanjem: stanju delavstvo Jugoslavije ne more vzdtževati rednih mednarodnih zvez, da bi bilo o dogodkih obveščano. Zaraditega se o-brača pisec na tajnika internacijonale osebno, da mu pošlje tozadevni materijal v svrho informacije. V podrobnosti aktualnega vprašanja se ne more spuščati, vsekakor pa je potrebno, da povdari nekaj načelnega. Neglede na to, kako se razvijejo razmere med Jugoslavijo in Bolgarijo, se ne more trditi, da bi jugoslovanska vlada vodila vojno politiko že z ozirom na stabilnost položaja v Evropi. Jugoslavija mora voditi miroljubno politiko ter je izključena nevarnost vojnih zapletijajev. Kljub temu je pa treba urediti ju-Koslovansko-bolgarske odnošaje v interesu nadaljnjega mirnega razvoja. Gre tu za pot in način, kako naj se odnošaji urede in o tem ni edinstvenega naziranja med socijalisti v Bolgariji in delavstvom v Jugoslaviji. Stališče jugoslovanskega delavstva je: jugoslovansko narodno edin-stvo, kamor spadajo tudi Bolgari, in federacija balkanskih narodov. Ni točno znano sedanje stališče bolgarskih socijalistov, toda, če odobravajo delo macedonske revolucionarne organizacije v Bolgariji in nje tero-! ristično taktiko, ali zahtevajo osvo-j jitev Macedonije, ali streme po u-! ustanovitvi izvestne macedonske na-j cije iz Srbov, Bolgarov, Grkov in i Arnavtov, ki vse imajo svoje lastne | države, tedaj ni verjetno, da pride : po tej poti do pametnega izhoda. Teroristične metode bolgarsko-; macedonskih organizacij in emigran-I tov morejo le stalno ostriti odnošaje j med obema državama in ovirati razvoj k popolnemu jugoslovanskemu zedinjenju in k federiranju Balkana. Te metode pospešujejo tuje imperijalistično prodiranje na Balkan in silijo to vprašanje k rešitvi, ki bo Bolgarom največ škodovalo. Pri reševanju problema med Jugoslavijo in Bolgarijo moramo slediti v demokratsko politiko v okviru socijalistične politike pri Društvu narodov, stremeč obenem po edinstveni jugoslovanski državi in balkanski federaciji. Trditev, da so macedonski Slovani pravi Bolgari, je trda neresnica. Nacijonalna zavest tega slovanskega ljudstva sploh do zadnjega ni bila zbujena. Zanj vodijo propagando Srbi in Bolgari, ki so ji po rodu ! enako daleč in enako blizu. Vse šo-| le, ki so bile osnovane v drugi polo-! vici minulega stoletja po bolgarski i ali jugoslovanski vladi, ko je bila j Macedonija še pod turško oblastjo, I so imele cilj, da vrše nacijonalno I propagando in da vplivajo na zbuje-nje macedonskih Slovanov. Toda šole in cerkve so mogle le malo storiti. Resnica je, da je bilo s tem delom ustvarjene v Macedoniji nekaj bolgarske kulture, iz katere je nastalo v Bolgariji macedonstvo kot velika sila v državi, dočim je oni del, ki je ostal v Macedoniji, stalno umirja. S tem pa nikakor ne (trdim, da se množica macedonskih Slovanov nacijonalno zaveda bolgarstva. Istina je, da se Macedonci v Bolgariji razvijajo v Bolgare, v Jugoslaviji pa v Srbe. Ostala ureditev je pa mogoča le na potu notranjega sporazuma med' jugoslovanskimi plemeni v o-kviru jugoslovanske države, ki bi se ji pridružili tudi Bolgari. Kakor je mogoče, kljub nasprotstvom med Srbi in Hrvati v političnem življenju, da vlada med njimi absolutni mir glede kulturnega življenja, je mogoče doseči sličen sporazum med srbsko in bolgarsko kulturo v okviru jugoslovanske federacije. Na žalost smo danes še daleč od tega, ker momentano zabija kratkovidna macedonska plemenska politika klin nesporazuma globoko med Srbe in Bolgare, namesto da bi dopuščala pravim nosilcem jugoslovanske kulture v notranjem Balkanu, da prouče, kaj bi največ koristilo življenskim interesom tudi macedonskih Slovanov. Te misli je razvil dr. Topalovič osebno, želeč, da jih internacijonala vzame na znanje ter priobči vsem eksekutivam, katerim je Pastuhov poslal bolgarski memorandum. Sporazum na Balkanu, zlasti med Jugoslavijo in Bolgarijo je med najnujnejšimi vprašanji, toda trajno se da rešiti to vprašanje s sporazumom. Balkan bi potem ne razburjal j več inozemstva in za kulturni in go-j spodarski razvoj bi se s tem ustva-i rila trdnejša podlaga. Vsi še ne mislijo resno na razorožitev. Med Francijo in Italijo je trajal že več let spor. Dve stvari sta boleli Italijo. Francija in Italija sta najmočnejši državi ob Sredozemskem morju. Vrhutega je Francija dobila več kolonij v severni Afriki kakor Italija ob sklepanju miru. Iz teh razlogov je zahtevala Italija enako močno vejno mornarico, kakor jo ima Francija in severni Afriki pa svoboden razmah italijanskega življa tudi v francoskih 'kolonijah. V Ženevi pa so se francoski in italijanski diplomati pogajali iznova o teh perečih vprašanjih in se zedinili. S tem bi prenehala politična napetost med obema državama, ki jo tako radi poudarjajo Italijani kakor Francozi. Kakor poroča »Intransingeant« iz Pariza, sta se Briand in Mussolini zedinila glede pomorskega vprašanja. Državama se 'prizna pariteto v pomorskem oboroževanju, kar je Francija doslej vedno odklanjala, češ, da potrebuje zaradi obrambe kolonialnih interesov močno vojno mornarico. Seveda je moral tudi Mussolini Briandu nekaj obljubiti. Obljubil je Briandu, da bo Francijo podpiral v vseh vprašanjih na bodoči pomorski razorožitveni konferenci, da s tem podpre nje pozicijo proti angleško-ameriškemu 'bloku. Ta dogodek, dasi je z ozirom na poravnavo spora uigoden, (kaže vendar, da se snujejo nove koalicije — proti pomorski razorožitvi. Zlasti po- trjuje to domnevo tudi dejstvo, da novi proračun Francije zahteva za prihodnje leto 600 milijonov frankov za vojno mornarico, dasi se zviša celotni proračun za tri milijarde frankov. Razumljivo je, da se vsaka država takega značaja, kakor je Francija, boji, da izgubi v svetovni politiki vpliv, ali s tem, da se že vnaprej sklepajo dogovori, ki nasprotujejo misli razorožitve, se uspeh vsake take konference otežkoči, če že ne onemogoči, 'ker ubija vsakršno mednarodno zaupanje. Briand govori o svetovnem miru, o Panevropi itd., na drugi strani ije pa sklepal lani s konservativno Anglijo enako pogodbo kakor sedaj z Italijo. Mednarodna politika in mir se pa morata graditi absolutno na mednarodnem zaupanju. Pač vemo, da je Briand sam rekel: »Si vis ipacem, para bellum«, to je, če hočeš imeti mir, pripravljaj vojno, ali, bodi oborožen, da se te bodo bali. Toda po tem geslu se tudi ne pride do iskrenega medsebojnega zaupanja, ker strah, bojazen ni zaupanje, ni ljubezen. Taki dogodki v svetovni politiki nam le prejasno kažejo, da v Društvu narodov in na raznih konferencah še ni zmagal duh miru, še ni dozorela ideja svetovnega solidarizma, ne v mednarodnih ustanovah in konferencah in tudi ne v državah, ki na mednarodnih konferencah tako lepo govore o miru in razorožitvi. Glas proti Had2arski. Lord Rothermere se kaj rad bavi z madžarsko politiko in spada med zagovornike Madžarske. Zlasti je zagovarjal lord madžarsko politiko za revizijo mirovnih pogodb. Te dni pa objavljajo madžarski listi lordovo pismo, v katerem izjavlja, da se sicer bavi s starim interesom z ogrskimi vprašanji, da pa je njegovo zaupanje do ogrskih zahtev bistveno oslabelo. Ogrsika politika ga je hudo razočarala. K reviziji more voditi le pot miru in zaupanja. Ta pot vodi le po osebah Macdonaldu, Hendersonu, Briandu, Stresemannu in Hooverju. Brez podpore evrops/ke demokracije danes v Evropi ni mogoče delati politike. Jako težko bi bilo doseči podporo kake demokratične države za Ogrsko, dokler se ne posreči Ogrski z iskreno izpremembo politike, od- straniti atmosfero nezaupanja in sovražnega razpoloženja, ki vlada v najširših plasteh inozemstva zaradi današnjega sistema na Ogrkem, Zakaj, ni važno, da Ogrska smatra svoj vladni sistem za nereakcijonaren in nefevdalen, važno je, da ves svet smatra Ogrsko za reakcijonarno in fevdalnol Ogrska torej ne more nastopiti borbe za revizijo, dokler 'bo z ozirom na svoje reakcijonarne uredbe na slabem glasu. Naravno je ta izjava Rothermere-ja napravila v madžarskih političnih kroigih silno velik in mučen vtis; tembolj mučen, ker jo je (podal eden prvih madžarskih zaigovornikov, česar madžarski vodilni politiki, ne Be-thlen ne Horthy nikdar ne bi bili pričakovali. Naročajte in Sirite »Delavsko Politiko". Kaj pravi Leon Bium k dogodkom m Dunaju. V francoskem listu »Populaire« je priobčil Leon Blumi članek, v katerem pravi: »Medtem, ko razpravljajo v Ženevi o miru, se pripravlja na Dunaju meščanska vojna. Kdo more jamčiti za to, da ne bo fašistični puč na Dunaju signal za nacionalistično imperialističen sunek naprej v Monako-vem in Berlinu? Usoda nemške republike je z usodo avstrijske republike tesno spojena. Za Brianda je sedaj prišel trenutek, da dokaže, da je mož miru. Zagotavljalo se je, da je v Ženevi in na Dunaju avstrijskemu vladnemu šefu priporočal umirjenje. To pa daleko ne zadošča. Francija in Anglija morata danes uveljaviti svojo voljo. Sklicevati se morata, če potrebno, na veljavne pogodbe in zahtevati notranjo razorožitev Avstrije. Avstrijski »Heimwehr« se bo pokoril zvezni vladi samo tedaj, če bo vlada pokazala potrebno odločnost in energijo. Avstrijska zvezna vlada bo pa pokazala to energijo samo takrat, če ji to potrebo dopovedo ali nalože velesile.« Leon Blum ni mož, ki bi se bal boja, ali v sedanjem položaju pa uvi-deva, da morajo v avstrijskem sporu posredovati velesile, če vlada nima dovolj odločnosti, Leon Blum zvrača indirektno odgovornost za eventualno meščansko vojno velesilam. Stara antanta je mrtva« Razgovor angleškega premirja Macdonalda, ki ga je imel z dopisnikom »Petit Parisien« je zbudil v Parizu veliko pozornost, ker razgovor vsebuje jasno odpoved politiki antante, ki je bila v Haagu pokopana. Macdonald je rekel, da je prej ko slej cilij angleško-francosko sodelovanje ter da Anglija ne ibo nikdar vodila protifrancciske politike. Toda pod konservativno angleško vlado je obstojala med Francijo in Anglijo stara zveza iz predvojnih časov, ki ni bila politična kolaboracija (sodelovanje), marveč subordinacija (podrejenost) Angleške napram Franciji. Proti temu domnevanju se je pojavila med večino angleškega javnega mnenja reakcija. Predvojna antanta je bila naperjena proti drugim silam; angleška delavska stranka pa misli, da prijateljstvo dveh narodov ne sme biti naperjeno proti tretjemu narodu. Mi smo, je rekel Macdonald, proti preživelim predvojnim zvezam medi pojedinimi državami in moramo cb novih razmerah misliti spričo no-vega duha v povojni dobi na sodelovanje vseh združenih in enakih narodov. Ta izprememiba odnošajev ne pomeni sovražnosti napram Franciji, nego samo prilagodenje novemu času. O haaški konferenci je rekel Macdonald: Postavite se v naš položaj. Mi smo prišli do skrajne meje naših žrtev za mir. Spominjajte se naših ogromnih bremen, našega dolga Ameriki, naših težkih gospodar-1 skih problemov, bede naših nezaposlenih in naše davčne obremenitve. Mi nismo mogli pretrpeti še novo škodo, ki nam jo je nalagal Youngov načrt, Ali mi bomo vse storili, da prenehajo nesoglasja, ki so nastala. »Petit Parisien« dostavlja k tem izjavam, da se z nekdanjo antanto ravna tako, kakor z »dosluženim psom«, ki se ga pobije, ko je doslužil. »Radničke Novine«. Pred gibanjem v revirjih IPD. Gospodarski in socijalni položaj rudarskega delavstva zaposlenega v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe je postal takšen, da so se čutile vse obstoječe strokovne organizacije rudarjev in zaupniki II. skupine rudarske zadruge dolžne, na prošnjo prizadetih započeti gibanje potom katerega naj se končno veljavno uredi mezdne in delovne odnoša-ije v obliki kolektivne pogodbe med prizadetim delavstvom in družbo. Kakor bo javnosti znano, je to delavstvo že imelo urejeno svoje delavske mezde in delovne odnošaje, po svojih kolektivnih pogodbah in marsikatera dobra pridobitev za rudarje je bila v njih zapopadena. Ali ko je delavstvo leta 1923 započelo mezdno gibanje, kateremu je sledila ogromna dvomesečna stavka, pri kateri je delavstvo popolnoma podleglo, se je družba smatrala kot zmagovalec in začela izvajati konsekvence. Najprvo je bila ureditev kazni in za tem so začele padati točke za točko od ugodnosti, ki jih je imelo delavstvo v prejšnjih pogodbah. Na pritožbe delavstva je družba istemu izjavljala, da njo ne veže nobena kolektivna pogodba več. Tako je nastalo brezpogodbeno stanje. S 1. aprilom 1926 je družba tudi znižala takrat obstoječe plače povprečno za 21%. Družba se je sklicevala na slabo konjunkturo. Izvedla je v tem letu racijonalizacijo obratov, pri čemur je odpustila iz službe 3600 delavcev, a še z ostalimi se je delalo z reduciranimi šihti. Gibanje v letu 1927 zia zboljšanje tega položaja je ostalo brezuspešno, prvič zbog razcepljenosti rudarjev samih, drugič zaradi nepopustljivosti družbe, ki se je še pri tem izgovarjala, da ima še osemsto ljudi preveč. V tem položaju se to delavstvo nahaja še danes. Izvzeto je samo to, da je letos vsaj polno zaposleno. Ali rane, zadejane v letih 1925 do 1928 vsled zmanjšanih delovnih dni in prenizkih plač, so na sedanji način nezaceljive in nujna potreba je, ne samo prizadetega delavstva, tem- več tudi iz državnega gospodar, stališča in socijalno kulturnega sploh, da se to krivično stanje popravi. Primer navajamo, da znaša današnja temeljna plača kopača 40 Din, učnega kopača 35 Din, starejšega vozača 30 Din, mlajši vozači in starejše ženske 25 Din, a mladoletni delavci in ženske 20 Din dnevno na šiht. Ako sedaj odbijemo odi 26 krat 40 je 1040 še 110 Din odbitke za razno socijalno zavarovanje in drugo, potem ostane še 930 Din mesečno za preživljanje in obleko. Povdarjamo pa, da jih je zelo mnogo, kateri so poročeni a spadajo v kategorijo učnih kopačev, ter zaslužijo dnevno samo 35 Din. Zadnji čas se pa sprejemajo v delo tudi novinci, posebno na zunanjih obratih, ne glede na njih starost ali stan po 25 Din dnevno. • Kako se more delavec pri tako težkem delu, kjer porabi še poleg tega veliko obleke in čevljev, preživljati z družino, to mislimo, da ni potrebno posebne razlage. O tem najbolje pričajo izkazi poročil Glavne bratovske skladnice v Ljubljani in pa izjave zdravnikov napram pacijentom, češ, za vas je najboljše zdravilo dobra in zadostna hrana. Res je, da bo družba trdila in res je, da je povprečni zaslužek delavstva večji. Ali to nanese akordno delo, nadure in nedeljski šihti. To povprečje pa se ne sme računati z delavcem, ki tega povprečja ne doseže, z onim, ki ga doseže in ki to povprečje za oba na odgovarja. Pa ne samo da doprinaša to delavstvo ogromne žrtve na pomanjkanju, ono prinaša tudi ogromne krvne žrtve na žrtvenik dela in blagostanja družbe. Tako je bilo v letu 1926 9 smrtnih in 1325 težjih in lažjih nezgod; v letu 1927 7 smrtnih in 1119 težjih in lažjih nezgod; v letu 1928 9 smrtnih in 1247 težjih in lažjih nezgod. Poleg tega je družba uvedla tudi denarne kazni, katerih so plačali rudarji v letu 1926 pri 7627 zaposlenih oseb 236.590 Din; v letu 1927 pri 7262 zaposlenih oseb 213 tisoč 416 Din; a v letu 1928 pri 7834 zaposlenih oseb 248.364 Din. Vzlic vsemu pa se je delavstvo v polni meri odzvalo zahtevani storitvi. Tako je znašala letna produkcija na moža v letu 1914 186 ton, v letu 1928 pa 218.5 ton, kar bo v letu 1929 še prekoračeno. To smo smatrali za potrebno povedati, v nadi, da bodo merodajni krogi to razumeli, ter da nam pojdejo na roko, da nam omogo- čijo zboljšati obstoječe stanje v prid prizadetega delavstva. Zakaj zavedati se moramo vsi, ki nam je na srcu dobrobit vseh, da le v zdravem in zadovoljnem narodu je zdrav temelj države. Izjavljamo pa, da delavstvo pri tem gibanju jako trezno misli, in da hoče zahtevati samo najminimalnejše za vzdržbo sebe in svoje družine. Dnevne novice. Politična kriza v Čehoslovaški. V vladi so se izvršile nekatere izpre-membe, ki so povzročile spor med največjima koalicijskima strankama, republikansko in ljudsko stranko. Pričakovati je, da bo parlament razpuščen in da bodo nove valitve 10. novembra t. 1. V Bulgariji so politične razmere jako zmedene. V Pirotu se sicer vrše pogajanja med Jugoslavijo in Bul-garijo glede obmejnih razmer. Dokler bulgarska vlada ne bo imela potrebne avtoritete, da prepreči šovinistično propagando raznih bolgarskih korporacij, je tudi pomirjenje Bullgarske še nedefinitivna stvar. Tudi v Bulgariji je potrebna politika, ki bo z vsem povdarkom propagirala mirni sporazum z Jugoslavijo in Balkanu sploh. Gospodarski kongres v Moskvi. Na kongresu v Moskvi, ki se je vršil te dhi in razpravljal o petletnem gospodarskem načrtu, poročajo o dobrem uspehu prvo 'leto. Sicer še niso dosežene predvidene mezde in ne predvidena produkcija, vendar se pa kaže znatno izboljšanje. Značilno pri tem načrtu je, da hočejo uvesti v vseh obratih sedemurni delavnik, ki se že izvaja v 40 odstotkih vseh obratov. Gospodarski napredek v primeri z lanskim letom 'znaša 16 odstotkov. — Tako pravijo poročila po enem letu, vsekakor pa je treba počakati na razvoj, preden je mogoče dati pravo sodbo. Rusija in Kitajska. V Društvu narodov so hoteli predlagati posredovanje med Rusijo in Kitajsko. Ker pa nekaj pomembnejših držav tega ne mara, kitajski delegat ne bo stavil predloga. Spor med obema državama traja dalje. Rusija je celo preklicala svoj pristanek na pogoje, po katerih naj bi se vršila pogajanja za sporazum. V zadnjem času se pa vr-hutega pojavljajo v Kitajski nesoglasja, ki utegnejo razvneti, če ne prej, na spomlad novo meščansko vojno. Nepretrgan delovni teden hočejo baje uvesti v sovjetski Rusiji. Radi tega se vrše na delavskih shodih živahne diskusije. Nedeljo hočejo na vsak način odpraviti. Mesto nje hočejo ponekod uvesti ponedeljnik kot dela prosti dan. Moskovski centralni odbor strokovnih organizacij se je pa sporazumno s svojimi edinicami izrekel za petdnevni teden, to je štiri dni dela, peti dan počitek. Ne ve se še Ikako ibo zadeva izpadla. Z novo reformo hočejo sovjetske oblasti dvigniti gospodarsko produktivnost za 20 odstotkov. Nemški kancler Miiller je ozdravel ter bo konec meseca septembra prevzel posle. Udeležil se bo tudi seje državnega zbora, ki bo dne 30. septembra t. 1. — 'Posle prezvame 26. t. m. tudi zunanji minister dr. , Stresemann, ki se je nahajal na od-počitku. Italijani bi radi dvignili Reko, Reka po vojni kot italijansko prista-j nišče ne more prospevati, zato se i bavijo v Italiji z vprašanjem, če ne i bi 'kazalo, proglasiti Reko in nekaj ‘ nje okolice za svobodno cono. Mussolini bo o zadevi že te dni odločal. Tudi v Rumuniji poznajo korup-i cijo, V rumunskem vojnem ministrstvu so kupovali staro municijo od vojne uprave in jo zopet prodajali tej upravi. Pri tem so oškodovali dr- 1 žavo za 100 milijonov lejev. Zgodila se je na še v gospodarskem ministrstvu. Tam gre za okoli dve milijardi lejev, ki so jo poneverili razni uradniki. Naročili so večje število traktorjev, ki jih; država ni prejela. Preiskava se vrši. Internacionale, socijalnih zavodov je prošli teden zborovala v Ziirichu. Zastopanih je bilo 16 držav z 29 milijoni v raznih bolniških blagajnah in društvih zavarovanih članov. Predsedoval je predsednik avstrijskega državnega zbora Eldersch. Svoje delegate je poslal tudi Mednarodni u-rad dela. Delegati Male antante pri Društvu narodov so imeli pred svojim odhodom iz Ženeve konferenco, na kateri so razpravljali predvsem o potrebnih ukrepih z ozirom na grozeče razmere v Avstriji, Ceolidgejevi pisateljski honorarju Goolidge je bil do 4. marca t. 1. predsednik Zedinjenih držav. jSedaj pa piše svoje dogodke iz življenja in dobe predsedništva. S pisanjem je zaslužil v par mesecih 100.000 dolarjev, to je pet in pol milijonov dinarjev. Kot predsednik je prejemal za celo leto 150.000 dolarjev plače. Bolniška blagajna in pomlajevanje. V Berlinu se je nek 601etni mož dal» operativnim potom pomladiti. Račun za to operacijo je predložil bolniški blagajni, katere član je bil. Bolniška blagajna je poravnavo stroškov odklonila z utemeljitvijo, da starost ni nobena bolezen. Mož je pa bolniško blagajno tožil in sedaj napeto pričakujejo sodnijske razsodbe. Zanimivo, v primeri z tozadevnimi ramerami pri nas, je dejlstvo, da se je pri dunajski bolniški blagajni že lansko leto ustanovil poseben odsek kosme-tične pomanjkljivosti; zlasti prihajajo v ta odsek ženske. Tu se popravljajo deformirani nosovi, ušesa, odpravljajo se solnčne pege in bradavice, škilavost in jecljanje itd. V bolniške blagajne je namreč prodrlo na-ziranje, da so tudi take napake, ki sicer same na sebi niso bolezen, dostikrat ovirajo pridobitnost nastav-ljencev. Škilave in bradavičaste kon-toristke in prodajalke ne bo nihče hotel sprejeti v službo, tudi ne natakarja, ki jeclja ali ki nima zob. In dosti je še takih nadostatkov, ki se na en ali drug način zamorejo odpraviti in s tem zvišati pridobitno zmožnost ali olajšati eksistenco članov. Pri nas smo žal še daleč od tega; še to 'borno pomoč v slučaju resne bolezni bi radi odpravili. Panika na Dunaju. 25. t. m. je zvezni kancler Streeruvvitz podal o-stavko, ker ni užival več zaupanja meščanskih večinskih strank, ki si žele vlade močne roke. Sestava kabineta se je poverila dosedanjemu policijskemu prefektu dr. Schoberju, ki je ponudbo sprejel. Inozemski listi vedo poročati, da se polašča dunajskega prebivalstva panika radi napovedanih velikih zborovanj Heim-webra v nedeljo, dne 29. t. m., ki so jih sklicali na štiri kraje v okolico Dunaja in s katerimi hočejo otvoriti svoječasno napovedan pohod na Dunaj. Tudi Schutzbund ise bo ta dan držal v strogi pripravljenosti. Vlada je za vsak slučaj odredila pripravljenost IV gornjeavstrijske brigade in koncentracijo 7. in 8. alpskega polka na Dunaju. Prebivalstva se polašča panika in mrzlično nakupuje živila in tuje valute. Konferenca svetovne reparacijske banke. Po izadnjih vesteh se bo vršila prva seja nove reparacijske banke (organizacijski odbor) dne 3. oktobra t. 1. Vršila se bo v Wiesbadenu ali Baden-Badnu. Kot amerikanska strokovnjaka se udeležita seje Rey-nold in Taylor. Nemčijo bo zastopal dr. Schacht. Sedež nove banke še ni določen; utegne pa biti Antwer-pcn, Haag, Amsterdam, Basel ali Lausanne. ume ščen, a je nato bežal v inozemstvo, kjer je pričel ostro kampanjo proti fašizmu in dolžil Mussolinija sokrivde umora Matteottija. Ko se je nahajal v južni Švici, sta ga dve prijateljici izvabili na italijansko ozemlje, kjer so že čakali detektivi, da so ga aretirali in odvedli v rimske zapore. Tako plačujejo v Italiji politične zasluge . . . Katoliška cerkev je še vedno med najmočnejšimi organizacijami na svetu. Zato je tudi nje politični vpliv ponekod še jako velik. S pričetkom leta je štela cerkev 19 patriarhatov, 245 nadškofij, 908 škofij, 57 opatij in pre-latur, 321 apostolskih vikarijatov; skupno torej 1555 višjih cerkvenih oblasti. Razentega ima še okoli 600 naslovnih škofov. Vatikan ima tudi diplomatska zastopstva pri posameznih državah, in sicer ima 50 diplomatov (24 papeških nuncijev, 4 inter-nuncije, 1 opravnika poslov in 21 apostolskih delegatov). Moških meniških redov je 62 in 66 kongregacij. To je gotovo jako velik aparat. Kongres miru sklicujejo tudi v Atene. Pričel bo zborovati diie 6. oktobra t. 1. Kongresa se udeleži okoli sto delegatov. Tako obvestilo je dobil pripravljalni odbor v Atenah. Razpravljali bodo na kongresu o razorožitvi. arbitraži, o mirovnem paktu, o narodnih manjšinah in tudi o zedinjenih državah v Evropi in o konfederaciji držav sploh. Kongres ima kot propagandistična akcija pomen, ker bodo na njem govorili o navedenih vprašanjih strokovnjaki, ki se že dalje časa bavijo s takimi problemi. Potresi. V Trapezuntu in okolici ob Črnem morju je bil v nedeljo ponoči zopet močan potres. Vas, ki je štela 50 hiš, se je pogreznila in pokopala prebivalce. — Tudi na otoku Martinique v mestu ISan Piere so imeli silno jak potres. Mesto San Piere, ki šteje 40.000 prebivalcev, so izpraznili. Po potresu je jel bruhati ognjenik Mont Pelee, ki je zadnjič leta 1912 uničil več tisoč ljudi. Internacijonala hišnih posestnikom. Maribor je bil v zastavah in mnogi ne vedo, čemu je bilo mesto slavnostno okrašeno. Prišli so od blizu in daleč, da pregledajo uspehe svojega truda, ne le iz tuzemstva, marveč teudi od zunaj, iz Avstrije. Meje jih ne zadržujejo ... Iz poročil naših meščanskih dnevnikov, ki so zelo obsežna, je razvidno, da so gospodje zadovoljni s svojim delom, da je bilo zelo uspešno. Dosegli so zelo mnogo, kajti na eni strani se jim je to posrečilo, kar se ni še tovarišem naših hišnih posestnikov posrečilo v nobeni drugi državi, to je: da je zaščita najemnikov že skoraj popolnoma odpravljena. Na drugi strani pa so dosegli hišni posestniki, kakor sami povdarjajo, silen uspeh, kar se davkov tiče. Od starih hiš, ki so že neštetokrat preplačane, vlečejo njih lastniki čistih 62 procentov od plačanih najemnin, medtem, ko so nove zgradbe sploh davka proste. Ker pa pri jedi pride šele apetit, zato tudi hišni gospodarji niso taki, da bi rekli: sedaj pa imamo dovolj, saj vidimo, da uboga najemniška para komaj še diha, ne! Oni imajo še velike želje. Avstrijskim delegatom se pač sline cede in silno zavidajo srečo svojih jugoslovanskih kolegov. Končno bi bilo omeniti, da hišni posestniki zelo cenijo svojo organizacijo, ki jim je prinesla toliko uspehov. Skrajni čas bi bil, da bi se tudi najemniki primerno organizirali in sicer vsi ,ne pa samo tisti, ki imajo trenutno potrebo. Samo trdna organizacija rodi uspehe! Privilegirana agrarna banka v Belgradu je pričela poslovati, kakor razglaša. Banka bo dajala poljedelskim organizacijam posojila in kredite po 8 odstotkov, ki smejo ta denar izposojati svojim članom največ po 10 odstotkov. Posameznikom bo banka dajala posojila tudi po 10 od- poslanskega 'kluba Frana Ivkoviča. Obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani prično s poukom mesečo oktobra. Vpisovanje se vrši v nedeljo, dne 29. septembra od 9. do 12. ure, in sicer: na I. deški osnovni šoli (Ledina) za kovinarske stroke; na II. deški osnovni šoli (Cojzov graben) za stavbinske stroke; na III. deški osnovni šoli (Vrtača) za splošno o-brt; na IV. deški onovni šoli (Prule) za umetne in oblačilne obrti; na dekliški osnovni šoli pri sv. Jakobu za ženske oblačilne obrti. Šolnina je 20 Din mesečno, upisnina 3 Din Vsak vajenec je dolžan prinesti zadnje izpričevalo in učno pogodbo. Bolniška blagajne ljubljanskih magistralnih nameščencev je ob desetletnici obstoja bolniške blagajne otvorila v Kamni gorici na Gorenjskem lastno okrevališče. Vremenski preroki so že pričeli razburjati živce časopisnih čitateljev s svojimi prerokcvanjrb-bpdeči Čisto točno-sSdnr namreč, dabtftudi letes fa k od a ,_z i m a:—^a^dalga- b o, im. Mi bomo_pmrajšL.-SPO-redali, kakršnif-je hila_zh»ar itoJye^tjg ne moremo trditi 'Mo Md^Tje da bokmia, dasi ^ 'j%no, charbo hSda^vendar ne takd kakW lani. Iz poročila Okr^pega urada zSfŽ; n zavarovanje delavcev -v BhiSsJiani letu je bilo pri uradu 3T^6-e^_ maie*V stajenj* čel^^fadalje namUPSPVa upi originalni pripravi Gogoljevo »Ženitev«, Cerkvenikovo tragikomedijo »Roka pravice«, Maksima Gorkega »Na dnu«, Gclswothyevo »Borbo«. Ako se bo gplasilo dovolj pridnega in vestnega naraščaja, se bo gojil tudi recitacijski zbor. Delavski oder stoji pred temeljito reorganizacijo, zato vabi vse tiste, ki ljubijo gledališko umetnost, vse tiste, ki čutijo zmožnosti v sebi, da mu priskočijo s prijateljsko roko na pomoč. Vodstvo Delavskega odra bo skrbelo za izobrazbo svojih članov in bo prirejalo predavanja iz dramatike, literature, o maskiranju itd. Režisersko vodstvo prevzame spet Bratko Kreft. O dramatični literaturi bo predaval Angelo Cerkvenik. Ostale predavatelje javimo pozneje. Delavski oder »Svobode« v Ljubljani začne spet delovati! Prijavite se v pisarni »JSvobode« v palači Delav-Vc ^ VV^nfj^jek^eb pol 8. juT je pIvCAb^a/Va/K?fstg0vo »Vsta-e«. Pridite}/ Pot^eh^f|&o več so- ^^"Viležiser. zdravih^ pomočke nadTj3,400.000 di narjevj&Bclni člani so uživali hrana-rin0j|pP2.241 dni. V bolnicaj^^jjjjgjm-cah 2s6k£-evališčih m zdraviliscfn «j§ _ f dnevno oskrbnino za ki sluzi ura faca 132 39® dni. Za 4528 članov so se iz- jfcencem, njih šest do deset. — V ta zdravn zdrav mivo sccijal ti ib metruv^visoKe^piramrae. vpia^nja, ^ tbo veljal okoli 100.000 di- leg enostavno ni vpojtev; višku, k SO’ncti, k $irt»hodi! l mestna občina, Glasbena Ma- počne, dovrši zelo zelo p -.eni. snovne šole so" prer^ftn] vodstva ne vedo kam s '^^arji, na ihJ*o'ah manjka p|> Več razre . ešk$ Ifcdski šoli na Ruški cesti 3 ražredif iiSStprav to- Marjhojrske o-■ šolska bclemSj^Jrad je izdal v tem letu za Tiko na dekliški šoli, ki jefipleg tega sp^oh^peprmserna za išolsKe prostore' Vp' 7(j^5trok še tlaču, i^rtiska v en^rTirazredu, kjer ni f^o^jjSra in ne kloptff Prvej^fu-^ poneko&sedelo v kloni, ki služi normalno sfirim u- vršite'/rentgenske preiskave. V diagnostičnem laboratoriju je bilo 1463 nreiakav na KufcerkulczG; samo v Ljubljani^597. Na očeh je bilo bolnih v. Urad ima 13 ed katerimi je 21 cijalistov. Jako zani-o o vsem delovanjVt** arovanja v ?!§ioveniji jasnejšo delav- znafKako velikega pomena staneva že brez starostnega _ anja zanje? Z uvedbo ^a prvo silo bi si bili npg'®*' zavarovanja pa še pridobi. Napoleonov spomea$l?®viLjub5ja-idj^Na Valvazorjevem trgu v Ljubljani postavljajo ^ornenik v obliki 16 metrtS^visok^pmamrde. Sporne narjev 1 jamska tiča in Francoski institut. Obenem se je regulirala Vegova ulica s tem, da se je znižala. Kazen morilca ne poboljša. V Blaci (Srbija?) je bil pred 9 leti neki Radivoje Miletič radi zverinskega umora obsojen na 20 let ječe. Te dni je bil pa pogojno izpuščen na svobodo. In prvo dejanje, ki ga je izvršil na svobodi, je bil nov grozen zločin. Zaklel se je, da bo prvega človeka, ki mu pride pod roko, ubil. Oborožil se je s sekiro in je razklal glavo nekemu 141‘etnemu dečku. Ko so ga kmetje ukrotili, jim je cinično rekel: »Hotel s^m nekoga zopet umoriti. Vem, da me bo topot stalo glavo, pa to nič ne de, svoji želji sem pa le zadostil!« Tudi v tem slučaju se vidi, kako napačno je mnenje, da kazen človeka zboljša. Nasprotno, še bolj ga napolni s sovraštvom in upornostjo. Taki zločinci spadajo v psihiatrične klinike in v posebne izolirnice. seveda ni misliti na pouk, to jg muka za Koltu •»a. kih razmerah^ upešerf^blski v učence, a še večja zar^čitfelja. Menda da ni na vseh^marihorsljdh osnov-nHT šolah ‘razreda, kjer bi'bilo samo normalno število 45 učene«*. Otroška povodenj je preseneti)^|jiige »merodajne faktorje« mestne ojpčine, ki -^bodočnostjo le neradi ravnajo. In vendar stoji kot pribitcK/^Ja orez novih šolskih poslopij v Mariboru ne bo šlo, na tem ,se ne da mč^gSpfemeniti. s lahko pomagali s prostori v hranilnici, k a p r e el l&kjcar delavski zastopniki vobčinskena^jtfetu, ker je^oseini interes ,v39W?jši od šolskega vprašanja, se seveda ta predlog enostavno ni vpcšteval. Ker smo " občina za-pozno, smo si lahko svesti, da se vprašanje zgradbe novega šolskega poslopja, n. pr. v V. okraju, kjer je najbolj potrebno, tudi prihodnje leto ne bo rešilo, kljub temu, da vsakdo ve, da tu ni nobeno odlaganje več namestu. 1229 učencev se gnete v 27 razredih in 9 vzporednicah, v 20 razredih in 7 vzoprediiicah je 1083 deklic, 67 o-trok obiskuje pomožno šolo. — Nabito polna je deška meščanska šola, kjer se umetno preprečuje dotok u-čencev iz okolice, polne pa so tudi srednje šole. — Hočeš, nočeš, tukaj bo treba nekaj ukreniti, ali zidati nova šolska poslopja, ali pa uvesti kontrolo porodov, če je slednje možem Katoliške akcije, ki imajo pri tem glavno besedo, bolj všeč. Da ubrani očeta, je sin zgubil desno roko. V vinotoču iosipa Dama-denka se je lastnik sprl z neko Ano Kovačevičevo, katera je zelo razburljive narave. V prepiru je Kovačevi-čeva zamahnila s koso proti Josipu Damadenku; njegov sin Hinko bi bil rad preprečil nesrečo in je zato skočil vmes prepirajoča, a je postal sam žrtev prepira: kosa mu je namreč odsekala desno roko. Nesrečneža so Uprizoritev Cerkvenikove vojne drame »V kaverni«, ki je edina in in svojstvena v mladi slovenski dramatiki, ni dovoljena. Delavski oder i pripeljali iz Hoč v mariborsko bol-v Ljubljani jo je hotel uprizoriti v S nico, celo zadevo pa bo obravnavalo originalni režiji in inscenaciji Bratko j sodišče. Krefta. \ Na posledicah zastrupljenja z li- Priprave za otvoritev gledališča v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Delavska 'zbornica je zgradila poleg palače prav lep intimen oder, ki še sicer ni opremljen, a se bo to zgodilo tekom leta. Delavski oder zolom je v sredo umrla v tukajšnji bolnici Flora Kupleitner, zasebnica v Melju. Nezgode, Posestnik Bogomir Pečar iz Kamnice je dne 24. t- m. padel iz kolesa in je moral zaradi težke ipo->lo- je-tTEčEircioOT iezK.e poštrctlbe na glavi in levi nogi in so ga morali odpeljati v bolnico. — 16letni vajenec Štelfan Krošel je dobil pri svojem delu težje poškodbe na glavi. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. Ponesrečeni ključavničar v delavnici drž. žel. umrl vsled opeklin. V zadnji številki našega lista smo poročali, da se je v delavnici drž. žel. ponesrečil ključavničar Matija Svenšek in da je dobil težke opekline pri izvrševanju svoje službe. Nesreča se je zgodila v pondeljek, dne 23. t. m., ko so preizkušali v omenjeni delavnici popravljeni stroj štev. 9935. Lokomotiva je starega sistema in nima skoro nobenih varnostnih naprav, kot n. pr. stroji bivše južne železnice. Ko so torej omenjeni stroj preizkušali, je Svenšek opazil, da pod parnim kotlom uhaja para neposredno pri vijaku. Ni dolgo pomišljal, kaj naj napravi, dobro se zavedajoč, da bo radi te napake sledila kazen, ako isto opazi kateri izmed gospodov inženerjev. Kazen je občutna: 25 ali 50 para odtegljaja od urne plače, kar pomeni skozi več mesecev ozir. let veliko izgubo na zaslužku. Zlezel je pod lokomotivo, ki še ni stala nad čistilnim jarkom, kakor je to predpisano, hoteč pritrditi matico vijaka, ki je propuščal paro. Naenkrat pa se je pri natezanju vijak odtrgal in para je s pritiskom 12 atmosfer puhnila v njega. Imel je še toliko zavesti, da je še sam zlezel izpod stroja ter se podal, ves opečen po celem životu, k zdravniku, ki ga je nemudoma odpravil z rešilnim vozom' v bolnico, kjer pa je v torek podlegel poškodbam. Raje kot 25 ozir. 50 para kazni na uro je izvolil ponesrečenec smrt. Prva električna ura v Mariboru. In končno jo imamo. Kot stari očaki pred peklom, ki so čakali obljubljenega mesijo, tako smo čakali mi na obljubljeno električno uro. Sicer nas ni peklo in vendar smo nestrpno čakali, a sedaj jo imamo. Reči pa moramo, da nismo z njo zadovoljni. Prvič je kazalo zelo nerazločno; dvojnih številk ne bi bilo treba, kajti vsakdo bo sam vedel, kako se ure štejejo od 12 do 24. Končno pa čas, ki ga kaže ta ura, ni srednjeevropski, ^ ampak je ista najbrže uravnana po frančiškanski. Bilo bi dobro, da bi si gospodje ogledali tudi ure n. pr. v Ljubljani ali Zagrebu. Vloma osumljeni Cehoslovaki zopet izpuščeni. Pred par dnevi je tukajšnja policija aretirala štiri mladeniče iz Cehoslova-ške vsled suma, da so bilr soudeleženi pri velikem vlomu v Libercu na Čehoslova-škem, kjer so vlomilci odnesli 250.000 Kč. Na_ posredovanje, ozir. obvestilo čehoslo-vaškega konzula pa so bili v četrtek zopet izpuščeni, ker še je izkazalo, da niso zakrivili obdolženega zločina. Pri zastavljalnici v Mariboru se bodo 9. oktobra t. 1. dražbenim potom prodali predfneti in sicer od efektov št. 4211 do 6088, od dragocenosti pa od štev. 14.339 do 16-448, ako se do 5. oktobra ne zglase lastniki in istih ne dvignejo. Borza dela v Mariboru potrebuje nujno: 9 viničarjev, 1 majarja s štirimi delavskimi močmi, 6 mizarjev, 1 žagarja, 3 čevljarje, 4 tesarje, 11 zidarjev, 1 kuharico za Bit olj, 1 pisarniško moč, 2 natakarici, 1 servirko, 2 delavki, 2 kuharici, 6 služkinj, 3 vzgojiteljice, 3 varuške, 1 šiviljsko vaenko, 1 plačilno natakarico za Osjek, 1 dobro natakarico za deželo. Dalje rabi tudi več rudarjev za rudnik Koprivnica bregi, Hrvaška. Interesenti naj se javijo pri Borzi dela v Mariboru, kjer jim' bo vožnja izplačana. Veleposestvo v Sremski Mitroviči rabi očeta in sina za službo. Prvi bo imel letno 1600 kg žita ,1200 kg koruze, 1 in pol litra mleka na dan in 600 Din letne plače; sin pa dobi 900 kg žita in 1200 kg koruze letno, 1 in pol litra mleka dnevno in 400 Din plače letno. Za srnah. Dobro se je odrezal. Nek patrijotičen antisemit se je hotel ponorčevali iz Žida. Pripovedoval mu je o svojem potovanju po Oceaniji in zlasti o rajskem otoku Tahitiju in mu hvalil tamožnje primitivne običaje in cvetlično poezijo domačinov. »In veste, zakaj je tam vse tako lepo? Pomislite; na celem otoku nisem videl niti enega osla, ne Žida.« Žid odgovori: »Kaj mislite, dragi prijatelj, ali bi ne bilo dobro, da se midva tam naseliva in odpomoreva tej pomanjkljivosti?« Profesor: »Moja hčerka mi je včeraj rekla, da se je resno zaljubila v nek avtomobil. To je zopet dokaz, da dandanes stroj človeka v vsem nadomešča.« Samci med seboj: »Tega življenja po gostilnah imam že dovolj. Se bom raje o-ženil.« »Saj res, kar oženi se, boš videl- kako se ti bo potem življenje v gostilnah zopet dopadlo,« Zahvala: »In tale gospod je rešil Vašo taščo iz valov.« »Hvala Vam, mladi mož, ali svetujem Vam, da prihodnjič svojega življenja več ne izpostavljate tako lahkomiselno vsaki nevarnosti.« Mestna modrost. Dve mestni gospodični sta opazovali, kako je kmet s težkim kamenitim valjarjem, ki ga je vleklo par konj, valjal isvojo njivo. »Ti, Hilda, kaj misliš, kaj je kmet vsejal na to njivo?« Odgovor: »Najbrž zmečkan krompir.« Zagovorila se je. Vedeževalka je pre- roikavala mladi ženski srečo iz kart. »Glejte, gospodična, srečni kralj ... Vi se bo- ste kmalu omožila.« »Ali jaz sem že poročena!« »Zakaj pa niste tega takoj povedali.« Osnutek naredbe o odpiralnem in zapiralnem lasu trgovinskih in obrtnih obratovalnic v mariborski oblasti. (Nadaljevanje.) Čl. 12. Kolikor ni to že po gornjih določilih dopustno za posamezne stroke in kraje, smejo obratovati po času, določenem za zapiranje zvečer: 1. do 20. ure: cvetičarske obratovalnice; 2. do 21. ure: a) slaščičarske prodajalnice, če so združene s slaščičarskimi obrtnimi delavnicami. b) prodajalnice časopisov in revij; 3. do 22. ure: čistilnice in likalnice oblek in perila ob sobotah in pred prazniki, ob katerih morajo biti o-bratovalnice ves dan zaprte; 4. največ dve uri preko določenega zapiralnega časa, v nobenem primeru pa ne preko 22. ure: a) trgovinske obratovalnice na dan pred sv. Miklavžem in na božični predvečer, b) z dovoljenjem prvostopnega upravnega oblastva vse trgovinske in obrtne obratovalnice ob dneh pred velikimi narodnimi shodi. Čl. 13. Obrtne obratovalnice po vaseh, izvzemši občine in kraje, naštete v či. 1/B, smejo biti odprte neomejeno in zanje ne veljajo določila te naredbe glede odpiranja in zapiranja obratovalnic ob delavnikih. Čl. 14. Poslovanje v kioskih, barakah in na stojnicah po vežah in hodnikih ni dopustno v času, ko morajo biti tr- govinske obratovalnice za dotično blago zaprte. Čl. 15. Opravljanje obhodnih obrtov (brusaškega, dežnikarskega, steklarskega, vezanja loncev i. dr.), prodajanje in krošnjarenje po ulicah in hišah je po 18. uri prepovedano. Navzlic temu je dopustno, prodajati do 22. ure časopise po ulicah in javnih lokalih, kočevske predmete pa po javnih lokalih. Do istega časa je dovoljena v zimskih mesecih poulična prodaja pečenega kostanja, v poletnem času pa do 21. ure sladoleda in hladilnih brezalkohol. pijač. Kolikor je tako izvrševanje obr-ta vezano na predhodno dovoljenje upravnih oblastev, ostanejo tozadevni predpisi nespremenjeni v veljavi. II. Ob nedeljah. Čl. 16. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo ostati ob nedeljah ves dan zaprte, kolikor niso dovoljene s to naredbo izjeme. Čl. 17. Vkljub predpisu predhodnega člena smejo ob nedeljah biti odprte: A Ves delovni čas: 1. javne kuhinje, 2. prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov, 3. slaščičarske prodajalnice, če so združene s slaščičarskimi obrtnimi delavnicami. Kaj pravi novi kazenski zakon o odpravi nosečnosti? Novi kazenski zakon, ki bo stopil v veljavo 1. januarja 1930, subsunura odpravo telesnega ploda,, oziroma prekinjenja nosečnosti pod kaznjiva dejanja zoper življenje in telo. Dotični paragrafi glase doslovno: § 170. Mati, ki usmrti sivoje otroka za porodia ali neposredno po porodu ali dokler traja ona motnja, ki jo povzroča pri porodnici porod, se kaznuje, če je otrok zakonski, s strogim zaporom, če pa je otrok nezakonski, z zaporom. v posebno lahkih primerih sme sodišče omiliti kazen po svobodni oceni. § 171. Noseča žena, ki sama odpravi svoj plod ali dopusti drugemu, da ji to stori, se kaznuje z zaporom do treh let. V posebno lahkih primerih sme sodišče omiliti kazen po svobodni o-ceni, nezakonsko mater pa, če je sama odpravila plod, tudi oprostiti vsake kazni. § 172. Kdo da noseči ženi na njeno zahtevo ali z njenim pristankom sredstvo ali stori, da plod odpravi, se kaznuje s strogim zaporom. Če to stori zdravnik, leparnar, babica ali kdo, ki vrši to za nagrado, se kaznuje z robijo do petih let. Zdravnik ali balbica se kaznuje z zaporom do enega leta tudi, če že započeto odpravljanje ploda dovrši ter o tem ne obvesti pristojnega oblastva v treh dneh, § 173. Kdor da noseči ženi sredstvo za odpravo ploda ali ga sam uporabi proti njej brez njene volje, in gre plod od nje, se kaznuje z robijo do petih let. Če žena zbog tega umre, se kaznuje storilec z robijo najmanj petih let. (Kaznovati ni zdravnika, ki pravilno povzroči noseči ženi ob prehodni prijavi oblastvu po zdravniškem komisijskem mnenju prekinitev nosečnosti ail odpravi plod', da ji reši življenje ali odvrne neizogibno nevarnost za njeno: zdravje, če to na noben drug način ni mogoče. O ustanovitvi zdravniške komisije izda ministrstvo za narodno zdravje posebno uredbo. § 174. Kdor objavlja javno ali po tisku oglas, s katerim prikrito ali očitno ponuja, javno razlaga ali hvali iz-vestna sredstva ali orodje za odpravo ploda ali ponuja za to svoje ali tuje usluge, se kaznuje s strogim zaporom do enega leta. Po sedaj še vedno veljavnem avstrijskem kazenskem zakonu je bil poskus odprave plodu kaznjiv z ječo od šestih mesecev do enega leta, odprava plodu pa s težko ječo od enega leta do petih let. Ako je oče sokriv, se kaznuje z isto kaznijo, •vendar v vsakem slučaju s poostreno ječo. Kdor brez vednosti in proti volji matere povzroči splav ali samo poskisi povzročiti ga, se kaznuje s teško ječo od enega do pet let; ako pa utrpi mati vsled splava škodo na zdravju, ali pa je ogroženo njeno življenje, se kaznuje krivce s težko ječo od pet do deset let. Primerjava določb starega zakona z določbami nooega zakona nam kaže, da so kazenske določbe novega zakona milejše. Odpravo plodu kaznujejo vse države, razen Sovjeske Rusije, ki kaznuje odpravo plodu samo tedaj, če je ni izvršil zdravnik, ker hoče na ta način preprečiti težke posledice za zdravje matere, ki nastopijo v večini slučajev, kjer se žene zaupajo takozvanim »fušarjem«. Pozor člani Konzumnega društva. Vsi člani Konzumnega društva se o-pozarjajo, da svoje dividendne in članske knjižice v svrho zaračunanja obresti oddajo v podružnicah. Konzumno društvo za Slovenijo. Pevski odsek »Svobode« v Mariboru vabi vse člane in prijatelje društva na vinsko trgatev dne 6. oktobra v priljubljeni dolinici v gostilni »Lovski dom« v Krčevini nad Tremi ribniki. Zabava za stare in mlade preskrbljena! Za tiskovni sklad so darovali: Cerjak (Švica) 25 Din in Greile Kristijan 10 Din. — Iskrena hvala. Posnemajte!, Vabilo na ustanovni oMni zBor podružnice Osrednjega društva strojnikov In kurjačev za Slovenijo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. septembra t. 1. od pol 10. uri dopoldne v prostorih Ljudskega doma v Mariboru, Ruška cesta 7, s sledečim dnevnim redom: 1. Pravila. 2. Otvoritev tečajev, 3. Slučajnosti. Vsi strojniki in kurjači se uljudno vabijo, da se u-deležijo tega občnega zbora. V tečajih se bodo poučevali sledeči predmeti: Eksplozija motorjev, magnetizem in elektrika, moderni parni stroji in kotli visoke napetosti, avtoge-nično varenje s praktični poizkusi na aparatu. Tečaji bodo služili v svr— ho nadaljne naobrazbe, zato prav toplo priporočamo, da se člani društva zanimajo za nje. Prijave se naj pošiljajo na podružnico Osrednjega, društva strojnikov in kurjačev, Maribor, Ruška cesta 7. Vpisnina 25 Din. tlovi vinski mošt beli In Irnl lit. Din 10— Je * ulico Din 9.«—. Dnevno sveie morske ribe. Se priporoča Josip Povodnik gostilničar Maribor, Rotovški trg št. 8 TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN PLETENIN VOLNENI TELOVNIKI, PULOVERJI ITD. NAJVEČJA IZBIRA IZREDNO NIZKE CENE. — SAMOVEZNICE, OBLEKE, ČEVLJI IN KLOBUKI. J. karniCnik, GLAVNI TRG 11 Ali ste že preizkusili .PRflJfl" ječmenovo Im? mnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn r?___ut . ■ l3 3 a a a a a a I I I i S« Dobiva se Jo povsod. Dobiva se ]o povsod. C1 Cf Im r* M ei Im C1 M C C M a a a Zbirajte za tiskovni sklad ElBUortno hiša „LUN A" Maribor, Aleksandrova cesta 19 Najboljša in najcenejša nakupovalnica vseh potrebščin. Otroške nogavice od Din 5’— naprej, moške nogavice od Din 5'— naprej, ženske nogavice od Din 7-— naprej, ženske nogavice s svilenim robom od Din 12’— naprej, prtma flor noi gavice od Din 17'- naprej. Čipke in kleklan-predmeti meter od Din 1'— naprej. Šolarski nahrbtniki od Din 18- naprej, šolarske torbice iz najboljšega povoščenega platna po Din . 35-—, šolske mape iz dobrega usnja po Din 65'—, peresniki od Din 3'fO naprej, jopiči za šolarje iz čiste volne od Din 48 — naprej, pletene oblekce lastnega izdelka od Din 100'- naprej. Telovadni čevljiv v seh velikostih, kakor tudi sandale, otroški čevlji in vseh vrst sobnih čevljev. Lastna predtlskarifa kakor tudi vsakovrstna preja za vezenje. Ali ste te krili? svoje potrebe v tiskovinah ■ t«if