glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva o LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki \ v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 22 (480) LETO X. NOVO MESTO, 4. JUNUA 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 * Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva In uprave St. 127 -Nenaročen^h rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno pndi^ir »Delo* v Ljubljani Seja predsedstva okrajnega odbora SZDL V petek, 29. maja je bila v Novem mestu seja predsedstva okrajnega odbora SZDL, na kateri so razpravljali o izobraževanju odraslih, o stanovanjskih skupnostih in o programu dela okrajnega odbora Socialistične zveze. O izobraževanju odraslih je poročala prof. Ema Musar; predsedstvo je po razpravi sklenilo predlagati OLO, da ustanovi okrajni zavod za izobraževanje odraslih. Zavod naj bi imel dva poklicna pedagoga, ki bi vodila splošno in strokovno izobraževanje. Tov. Ludvik Golob je zatem poročal o stanovanjskih skupnostih, pri čemer je posebej opisal razlike med prejšnjimi in sedanjimi skupnostmi ter obrazložil možnosti za ustanavljanje novih stanovanjskih skupnosti. Sklenjeno je hllo. da bodo pri vseh občinskih ljudskih odborih postavljeni iniciativni odbori za stanovanjske skupnosti. Ko je razpravljalo o programu dela, je predsedstvo okr. odbora SZDL sklenilo, da bo letos vsaj 6 plenumov SZDL. Na prvem bodo še-- ta mesec obravnavali vpraSanJe krii'f" i.'.lvn in njegov na-daVnii raevoj v okraju. JnH.fck! plenum bo namenjen stanovanjskim skup-ncsl'm. medtem ko bodo septembra obravnavali vprašanje krajevnih odborov in njihovega dela. Kmetijska proizvodnja mora biti večja in kvalitetnejša S pogodbam!, sklenjenimi za sodelovanje kmeta z zadrugo, &o zadruge v okraju plan pomladanske setve uresničile z 48 odstotki. Se v času priprav so dobile navodila, da smejo izdajati semena le kmetom, ki &o podpisali pogodbe. V nižinskih predelih, kjer zadruga lahko nudi strojne usluge, So smele prodajati semena le na pogodbe za višjo obliko sodelovanja, v hribovitih predelih pa pod pogojem 10 in 20«/» akumulacije. Praksa je pokazala, da vse zadruge teh navodili nis0 izpolnile. Podobno je bilo z umetnimi gnojili, ki so bila v nižinah namenjena le za pogodbeno sodelovanje višje oblike v hribovith P-reddih pa pod enakimi pogoji kot semena. V prosti prodaji eo smele zadruge prodajati umetna gnojila sele po 10. marcu. Nerazveseljive Številke Kmetijska zadruga Krško je prodala 145 ton umetnih gnojil v prosti prodaji in le 9,5 ton aH 8«/o na pogodbe, KZ Metlika 6,5 tone na pogodbe in 120 ton prosto, KZ Velika loka 7,5 tone na pogodbe in 40 ton prosto. KZ Sentlovrenc 20 ton na pogodbe In 98 ton prosto. Posebno KZ Sentlovrenc je s takim načinom prodaje politično škodovala sosednjim zadrugam v ljubljanskem okraju, ker je v prosti prodaji prodajala umetna gnojila tudj na njihov teritorij. Trditve, da nt mogoče umetnih gnojil prodajati za pogodbeno Sodelovanje, so omajale nekatere zadruge kot na primer kostanjeviško, ki je prodala 19 ton umetnih gnojil pogodbeno ln le 15 ton prosto. Vse zadruge, ki so prodajale umetna gnojila v okviru prejetih navodil, imajo zdaj ugodnejše rezultate v proizvodnji. V prihodnje bomo morali takšne dogovore temeljiteje izpolnjevati. razen tega pa imamo tudi krmsko osnovo. S temi zmogljivostmi z novogradnjami ;n s tem kar 2e imamo, bomo lahko konec leta poslali na trg 1.700 glav živine. Posamezna posestva so že &Preje]a stvarne n£-loge in s pripravami takoj pričela. Predsednik Tito srbskim kmetom: »KMETIJSKA PROIZVODNJA V KORAK Z INDUSTRIJSKO!« V preteklem tednu je predsednik republike maršal Tito obiskal več krajev v vzhodni Srbiji; v soboto je bil tudi v Majdanpeku in Kostolcu, kjer je govoril pred veliko množico rudarjev in kmetov, katerim je med drifgirn dejal: t »Vam rudarjem in kmetom teh krajev želim mnogo uspehov pri delu. Našim delovnim kmetom, oziroma tistim med njimi, ki delno še z nezaupanjem gledajo na naš novi način kmetijske proizvodnje, na uporabo agrotehnike, umetnih gnojil In drugega ter na delo v zadrugah in na kooperacijo z zadrugami, priporočam, naj pogledajo, kakšne sadove nam je prinesla ta nova metoda v zadnjih dveh letih, zlasti pa letos. Vsi naši kmetje in vsi delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, naj smelo krenejo na to pot. da naša kmetijska proizvodnja ne bo zaostajala za našo industrijsko proizvodnjo. Naše kmetijstvo naj bo na enaki ravni v našo industrijo, kajti sodobna industrija terja tudi sodobno kmetijstvo.« Meso, živina, zemljišča SLP, investicije ... Medtem ko ugotavljamo, da na tržišču primanjkuje goveje živine za zakol, imamo v našem okraju neizkoriščenih zmogljivosti za rejo ?0u < giav živine. To so prostori, ki jih je z manjšimi preureditvam} mogoče usposobiti za pltališča. V četrtek, 28. maja, je delavski svet Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Vidmu-KrSkem sprejel novi tarifni pravilnik, katerega osnutek je na zadnjem zasedanju ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije pohvalil med drugimi tovariš Stane" Kavčič, predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije — Več o tarifni politiki v kolektivu proizvajalcev celuloze in papirja na Vidmu berite na 3. strani današnje Številke RIBIŠKA ZVEZA SLOVENIJE IN ZVEZA RIBIŠKIH DRUŽIN NOVO MESTO prirejata I. Zlet športnih ribičev Slovenije v dneh 5., 6. in 7. junija na gradu Otočec pri Novem mestu Program prireditev: V petek, 5. junija: ob 15. uri: otvoritev zleta; ob 16. uri; zbor tekmoval- DOBER PRIJEM! cev, žrebanje startnih številk za lov somov pri dnu in za discipline meta obtežilnlka in umetne muhe; od 17. do 21. ure: tekmovanje v lovu somov pri dnu, ob 21,30 uri: ugotovitev rezultatov. V nedeljo dopoldne se je odločilo: TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK Dolenjskega lista: vJurko vas o tem berite na 4. strani uanašnje številke, kjer je •bjavljen tudi seznam !*!) nabrati našega žrebanja za predplačnike »Dolenjskega lista« o V soboto, 6. junija: ob 15. uri: VI. republiško tekmovanje v metu obtežilnlka in umetne muhe, popoldne: športni ribolov (dovoljenja v restavraciji gradu Otočec); ob 20. uri: ribiški veseli večer. Sodelujejo: Zadovoljni Kranjci, Oče iz Kranja, Boris in. drugi. Po končanem programu zabava. Igra Jazz Doma JLA Novo mesto. V nedeljo, 7. junija: ob 5. uri: žrebanje startmlh številk za tekmovalno disciplino lova rib s plovcem; od 6. do 9. ure: iv. republiško tekmovanje v lovu rito s plovcem; ob 10. uri: ugotovitev rezultatov; ob 12. uri: razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, prehodnih zastavic, diplom in nagrad; od 15. ure dalje: zabava s plesom. Za prvovrstna dolenjska vina, za ribje specialitete (suleo, postrvi, somi in ščuke itd.), za bogat srečolov in za prijetno zabavo b0 poskrbljeno. Prevozi lz Novega mesta do gradu Otočec; v soboto od 17. ure dalje vsake pol ure; v nedeljo od 14. ure dalje vsake pol ure vozi avtobus izpred hotela »Metropol«, K prireditvam vabi PRIPRAVLJALNI ODBOR Večino površin zemljišč splošnega ' ljudskega premoženja uporabljajo zdaj individualni proizvajalci. Kmetijske zadruge morajo zaprosi^ pristojne občine ter okraj z«, dodelitev teh zemljii&č in na^^h ustvariti nove drufcbene k^KjVk« obrate, ki morajo postat} prepričujoč primer sodobne kmetijske proizvodnje ter taiko vplivati na povečanje pogodbene proizvodnje med kmetom in zadrugo. Trije meseci nam še ostajajo za pripravo na kmetijske investicijske natečaje Za obdobje 1960-61. Pomožna projektivna grupa je ugotovila, da potrebujemo za to razdobje 560 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Potrebne elaborate moramo pripraviti takoj, kmetijske zadrugo i-a se morajo odločiti za tiste obrate, ki jih ra-^meravajo graditi. 50.000 din nagrade! Dvanajsto leto že dela pri KREMENU tovarift Franc Srebrnjak iz Suhadola št. 20. Pred kratkim je odkril v Leskovou novo nahajališče kremenčevega peska izredno dobre kvalitete, ki ga posebno Iščeta keramična in steklarska industrija. Fo Izvršenih geoloških raziskavah cenijo novo odkrite zaloge na pribl. 7000 ton. Na predlog direktorja rudnikov KREMEN tov. Nika Križanca je delavski svet sklenil izplačati Srebrnjaku nagrado 50.000 dinarjev. SvojeČasen razpis nagrad za odkrivanje novih nahajališč kremenčevih peskov torej še vedno velja. KREMEN bo izplačal nagrado vsakomur, ki bi pomagal podjetju do novih nahajališč uporabnikov peskov. MarljiVemu in prizadevnemu tovarišu Srebrnjaku čestitamo k priznanju kolektiva, ki je njegovo zavzetost za napredek podjetja lepo nagradil! Odlov postrvi v Sevnici Ribiška družina Sevnica je zaradi boHjšega stanja rib v Mirni nameravala preseliti amerikansko postrv iz ribnika v Mirno. Strokovnlakl, ki so pregledali nožnost izlova postrvi iz ribnika, so izrazili mnenje, da se to ne bi izplačalo, ker vocje ni mogoče hitro Izpustiti, ribe pa so tudi že dosegHe dimenzije, ki kažejo, da bo v jeseni že pravi užitek za športni lov v ribniku. VREME ZA C AS OfNj. DO 14. JUNIJA Okrog 5. junija možno prehodno poslabšanje, oziroma padavine, sicer bo 7. ali 8 junija pretežno lepo poletno vreme. Približno od 9. do 11. junija pogosteje padavine z ohladitvijo. Dalje bo zopet lepo poletno vreme, V. M. Poslovne zveze so potrebne Na razvojni stopnji, ki smo jo v kmetijstvu dosegli, so poslovne zveze potrebne kot strokovni usmerjevalec im kot nosilec blagovnega prometa. To potrjujejo številni pojavi v dosedanjem razvoju. Sedaj porabimo 2 tretjini časa za pripravljanje odkupa in prodaje odkupljenih količin, le eno tretji.no pa za pripravo kvailitetne proizvodnje. Kmetijske proizvode zlahka prodani'0; to je dokaz, da je proia-vodnja še vedno premajhna ln da jo moramo povečati. Letos nam je uspelo prvič v večjem obsegu in pred spravilom usmeriti prodajo krompirja v večja potrošna središča zato, ker smo pravočasno sklenili prodajne pogodbe. Tak način prodaje moramo uveljaviti tudi pri drugih kmetijskih proizvodih. Prodaje ne smemo tako kot doslej drotoitj z neenotnim nastopom na tržišču, ko samostojno prodaja vsaka zadruga zase. Razvitejša področja nas zaradi večjih količin, ki jih nudijo, že Izpodrivajo. Položaj pa bo čedalje slabši, če blagovnega prometa ne bomo rešili z enotnim nastopom na tržišču ln s proda)}« po poslovnih zvezah. K temu nas silijo tudi številčni drugi razlogi. Poslovne zveze so bile doslej nosile«! akcije za inpremin janje družbenih odtvoeov v kmetijstvu, za uveljavljanje pogodbenega sodelovanja. Planirana «o kmetijsko proizvodnjo, določale površin« za kooperacijo, proizvodnjo strokovno usmerjala t*r pomagala zadrugam z lnstiruktažno službo. Vse naštete naloge &o zvezane s stroški, ki jih ponovne zvez« ne morejo utrpeti, ker njihovi kmetijski obrati še ne ustvarjajo dovolj. Ko bomo blagovni promet v kmetijski proizvodnji usmerili z. njimi, pa jim bomo nudili sredstva, ki jim zdaj primanjkujejo. Z rastočo proizvodnjo se tudi v kmetijstvu večajo potrebe po reprodukcijskem materialu, ki ga bodo lahko najbolj ekonomično nudile poslovne zveze (trsnice," plemenjaki za živinorejo in podobno). Naloge na kratko Osnovna skrb je torej povečana in kvalitetna kmetijska proizvodnja, ki jo morajo uresničevati zadruge v obliki pogodbenega sodelovanja s kmetom in s proizvodnjo na svoj ih obratih. Strokovno pomoč jim bodo pri tem nudile poslovne zveze, ki bodo hkrati krepile proizvodnjo na svojih lastnih družbenih obratih ter skrbele za reprodukcijski material. Ker bo blagovni promet usmerjen po njih, bodo odpravljale vse dosedanje slabosti na tržišču ter obenem krepile svoje sklade, ki jim bodo omogočili uresničevati smotrno Investicijsko politiko. O teh nalogah »o razpravljali člani upravnega odbora OZZ na seji v Novem mestu minulo soboto. M. J. Tir Čebelarski obrat s 100 panji ho letos uredila Poslovna zveza Bela krajina. V Čebelarstvu v zadnjih letih nazadujemo ln je zato skflep PZ Bela krajina več kot koristen. Čebelarski obrat bo skrbel za organizirano napredno čebelarjenje v Beli krajini v sodelovanju z zasebnimi čebelarji. V »Spomen cveču« iz hrvaških in slovenskih dobrav, ki ?a je 1. 1900 izdala »Matica Hrvatska«, je bila objavljena celostranska ilustracija zmagoslavno se vračajočega Martina Krpana. Hudomušen, duhovit in premeten ljudski junak slikarja Ivana Vavpotiča je ena izmed zanimivosti razstave ponatisov, samostojnih izdaj in upodobitev Martina Krpana, ki jo je priredila skupaj z izbrano literaturo o Martinu Krpanu Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Več o tem berite na 5. strani današnje številke V ponedeljek zjutraj je po dolgi in hudi bolezni umrla v Ljubljani ;>,»;!-predsednica Repub!"r,.ccga zbora Ljudske skupščine LR8, predsednica Zveze ženskih društev Slovenije, članica CK ZKS ln IJtttf« ska poslanka, nepo/nbna tovariiica In prvnborka Angela Ocepek. Z občutkom resnična, globoke žalosti in iskrenega priznanja za vse njeno revolucionarno delo pred vojno, med KOB in v vseh povojnih letih so se množice delovnih ljudi poslovile od drage tova-rišlce včeraj popoldne. Vse svoje življenje jc tovariiica Angelca posvetila delovnemu ljudstvu ia vedno je bila v prvih vrstah bork-žena za boljše ln lepše življenje našega ljudstva. Zaradi svojih najlepših vrlin komunista bo ostala v našem trajnem spominu. V imenu dolenjskih /ena so se od drage pokojnice poslovili delegacija okrajnega odbora Zveze ženskih društev in predstavniki političnih ln oblastvenih organizacij našega okraja. štab VIII. novomeške srednješolske MDR »Ivan Stariha-Janko« Na zidnoj seji sekretariata okrajnega komiteja LMS Novo mesto je bil predlagan štab za Vni. novomeško srednješolsko MDB, ki gre na avto cesto okoli 15. junija in bo sestavljena Iz srednješolcev iz Novega mesta, Črnomlja, Krškega in Brežic. V tej brigadi ho tudi okoli 40 mladincev iz ljubljanskih srednjih šol, ki bodo nadume-stovali naše maturante, ki bodo šli na avto cesto z Ljubljansko brigado v juliju. Za zvezno akcijo se je prijavilo okoli 250 srednješolcev, mim0 tega pa Še vrsta dijakov zadnjega letnika osemletke, ki pa bodo sodeloval; pri lokalni akciji, ki pa bo od 1. do 31. ju-1 i ja. Komandant brigade: Tone Omerzel (»Črnomelj), sekretar občinskega komiteja LMS Črnomelj. Namestnik komandanta: (tiz Ljubljanske brigade). Sekretarka brigade: Metka Valentlnčlč (Novo mesto). Fizkulturni referent: Franc Znidaršič (Brežice) predsednik aktiva LMS gimnazija Brežice. Kulturni referent: Stanko Arnšek (Videm-Krško), član občinskega komiteja LMS Vi-dem-Krško. Tehnični referent brigade: Darko Op&ra (Novo mesto), predsednik aktiva LMS učiteljišča Novo mesto. Intendant brigade: Jože Grl-čar (Novo mesto). Sekretar Zveze komunistov: Jože Sintič (Novo mesto), sekretar aktiva LMS gimnazije Novo mesto. Predsednik LMS: Štefan Kamin (Novo mesto), sekretar aktiva LMS učiteljišča Novo mesto. Brigadni higieničar: Janja Vukovie (Novo mesto). Stran 2 ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PRcGLED Pomoč invalidom dela Ob ustanovitvi Zavoda za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov v Novem mestu V Novem mestu je ustanovljen zavod za rehabilitacijo ln zaposlitev Invalidov in drugih oseb. Že naziv nove ustanove, ki Je v našem okraju prva te vrste, nam pove, kaj Je njena naloga. Socialistična družba skuša najti vsakomur primerno delo ter ga s tem tesno povezuje s proizvodnjo In z življenjem. V stari Jugoslaviji so reševali to vprašanje popolnoma drugače. Vojni invalidi, defektni ljudje in invalidi dela so dobivali malenkostne denarne podpore ter so bili prisiljeni prosjačiti, da so se preživeli. Mnogi so se Iz obupa vdajali pijači. Načelo socialistične Jugoslavije Je mnogo bolj humano in rešuje to vprašanje res življenjsko. Družba nudi pomoč vsakomur, ki jo potrebuje, da mu nadomesti izgubljeno delovno sposobnost, hkrati pa mu omogoča z delom uporabljati tiste možnosti, ki so mu še ostale. Novi zavod v Novem mestu je ustanovljen predvsem zato, da bu reševal to vprašanje pri invalidih deLa, defektnih ln socialno ogroženih ljudeh, kar pri vojaških vojnih lnvalidrth tega vprašanja ni več. Število Invalidov dela po vojni naglo raste. To sicer preprečujemo z raznimi preventivnimi ukrepi, vendar pa moramo vzporedno s tem razmišljati tu**1 o usodj Invalidov dela. Nekaj zanimivih številk t področja našega okraja gotovo ne bo škodilo. V Okraju je okoli 2.500 invalidov dela; 2.000 Invalidov od tega števila je upokojenih, od ostalih 500 je polovica že zaposlena, druga polovica pa še čaka na primerno zaposlitev. Letos je na novo prijavljenih že 40 Invalidov. Ce bi družba skušala tem invalidom zagotoviti človeka vredno življenje z denarno podporo, bi potrebovali na leto blizu pol milijarde dinarjev samo v našem okraju, zato skrbimo za invalide tudi tako, da jim omogočamo zaposlitev, ki so jo klljub Invalidnosti sposobni opravljati. Invalida ali človeka z zmanjšano delovno sposobnostjo mo* ramo najprej usposobiti za opravljanje novega poklica. Naloga ni tako enostavna, kot TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA« NOVO MESTO proda osebni avtomobil Fiat 1400 BJ v brezhibnem stanju s 39 000 prevoženimi kilometri. CENA 2,100.00 DIN. Je videti na prvi pogled. Zavod za rehabilitacijo mpra imeti delavnice, kjer invalide usposablja in Jim nato posreduje primerno zaposlitev. Novomeški zavod Ima že dve delavnici, šiviljsko v Bršljinu ln mizarsko na Malem Slatnlku. Šiviljska delavnica v Bršljinu Izdeluje otroško konfekcijo in opravlja tudi usluge po naročilu strank, mizarska delavnica pa dela Po naročilu strank. Zavod namerava odpreti še obrat za brusaštvo, dežnl-karstvo ln popravljanje loncev; popravljalmico gospodinjskih električnih pripomočkov ln manjših okvar na hišnih električnih napeljavah; po-pravljalnico obutve; shrambo za kolesa ln popravi jalnlco koles ter obrat za narodno obrt in okrasne predmete. Zavodu za rehabilitacijo primanjkuje predvsem primernih lokalov, ki bt morali za naštete dejavnosti biti v središču mesta. PRAKTIČNA REŠITEV SERVISNIH DELAVNIC V Novem mestu smo že razpravljali o servisnih delavnicah v okviru stanovanjske skupnosti, toda ostali smo le pri razpravi. Zavod za rehabilitacijo je tako kot servisne delavnice oproščen družbenih dajatev. Dobro bi toTej bilo, če bi tako občina Novo mesto kot SZDL razmišljala o tem kako uporabiti delavnice Zavoda za ' rehabdliitacijo v ta namen. Zelo primerni bi bili za takšne delavnice prostori za hotelom Metropol, kjer ima zdaj skladišča podjetje Zlto. Zavod za rehabilitacijo ne bo mogel sam rešiti vprašanja Invalidov dela, ampak jih bo le usposobil za delo, kj so ga še sposobni opravljati. Zato bo potrebno tesno sodelovanje podjetij ■ in njihovo razumevanje pri določanju delovnih mest, ki bodo namenjena re- INKAKNATKA dozoreva! Kmetovalci, ne pokosite jo, temveč pustite čimvečje površine za seme. Njive očistite oljne repice. Seme bodo odkupovale vse Kmetijske zadruge na vašem območju, oziroma Poslovne zveze Novo mesto in Brežice. Odkupna cena je zelo ugodna. Vsa pojasnila o odkupu dobite pri vaši Kmetijski zadrugi. SEMENARNA, Ljubljana Gosposvetska cesto 5 Telefon 23-413 habilitiranim Invalidom. Opaziti je, da podjetja delavca, ki si pri delu ponesreči in nI več sposoben opravljati prejšnje delo, kratkomalo črtajo iz svoje evidence. Prav zaradi stanovanjskega problema bo treba to vprašanje reševati tako, da bodo morala Invalide deja za-posljevati predvsem tista podjetja, kjer so poškodbo dobili. Tako bomo tudi na ta način pripravili podjetje do tega, da bodo posvečala več pažnje delovni preventivi ln vzdrževanju varnostnozaščitnih naprav pri strojih. Invalidom, ki jim Je zaradi poškodbe otežkočeno ali ce^° onemogočeno gibanje, je dostopna le zaposlitev na domu. Zato jim bo zavod dajal delo na dom. Osposobi! jih bo za opravljanje šiviljske In krojaške obrti, za Izdelavo raznih okrasnih predmetov m predmetov narodne obrti, ter podobnega. Zavod za rehabilitacijo In zaposlitev invalidov in drugih oseb ima velike naloge. Uresničil jih bo le s pomočjo vse družbe, predvsem pa s podporo organov občine ln z razumevanjem podjetij pri zaposlovanju Invalidov, ki jih bo usposobil. Delavnic, ki jih zavod namerava odpreti v Novem mestu, pa . bodo gotovo najbolj vesele gospodinje, ki najbolj občutijo pomanjkanje obrtnih delavnic m uslug. Šiviljska delavnica v Bršljirvu Jim je že zdaj na voljo, če potrebujejo obleko za najmlajše. Dobro strokovno vodstvo tega brata jamči, da bodo zadovoljne. V kratkem pa pričakujemo nove delavnice, ki Jih bodo potrošniki veseli, invalidi pa bodo v njih našli spet smisel življenja — njim primerno delol J.M. i'oniemben dogodek preteklega in tega tedna je bil obisk predsednika ministrskega sveta ZSSR Nikite Hruščeva v Albaniji. Dogodek je presenetil svet ne samo zr.to, ker se je sovjetski premier zdaj, ko traja ženevska konferenca, odločil za obisk v Albaniji, ampak tudi zato, ker Je temu obisku namenil kar celih dvanajst dni. Po svetu so močno ugibali ln še ugibajo, kaj je bil pravzaprav namen obiska Nikite Hruščeva. Deloma je treba iskati povod za obisk oziroma cilj, ki ga je ta obisk imel, v uradnem sporočilu, čeprav uradno sporočilo najbrž še zdaleč vsega ne pove. Značilno pa Je, da pomembno mesto v sporočilu imajo raketna oporišča v Italiji in možnost postavitve takih oporišč v Grčiji. V odgovor na raketna oporišča v teh dveh državah naj bi Albanija tudi dobila raketna oporišča. V uradnem sporočilu ni govora o jugoslovanskem »revizionizmu«, pač pa sta tako Hruščev in Enver Hodža v govorih — posebno proti koncu obiska — govorila o revizionizmu, ki da je največji sovražnik mednarodnega delavskega gibanja itd. Prerano bi bilo ocenjevati obisk sovjetskega premiera v Albaniji, s precejšnjo gotovostjo pa je mogoče trditi, da je glede kampanje proti Jugoslaviji ostalo več ali manj vse pri starem. ♦ Kaže, da Je nastopilo po Dullesovem pogrebu v VVashingtonu, ki se ga je udeležil tudi sovjetski zunanji minister Gromiko, v Ženevi drugo obdobje v pogajanjih med zunanjimi ministri štirih velesil. Sporna vprašanja — Berlin, sklenitev mirovne pogodbe, evropska varnost in podobno — so sicer ostala še nerešena (In bodo verjetno ostala nerešena vsaj do sestanka na najvišji ravni), toda zunanji ministri so se zdaj odločili za »tiho« oziroma »tajno« diplomacijo. Vedno bolj se sestajajo pri kosilu ali večerji v vili tega aH onega kolega in tam za zaprtimi vrati — brez ude- zanimivo omeniti več ali manj uradne glasove iz britanske in ameriške delegacije, da bi bilo treba Jugoslavijo vsekakor povabiti v Ženevo, če bi se krog udeležencev povečal. Koliko je ta želja iskrena, Je drugo vprašanje. To pa seveda ne zmanjša priznanja, ki gre Jugoslaviji za njene žrtve In vlogo v drugi svetovni vojni in ki jih svetovna Javnost večkrat mnogo hitreje in pravičneje priznava kakor nekatere vlade. Tirana in Ženeva ležbe obeh nemških delegacij — razpravljajo o problemih konference. O uspehu ali neuspehu ženevske konference krožijo najraznovrstnejši glasovi, toda večina opazovalcev se strinja, da ta konferenca ne bo mogla skleniti nič dokončnega. Ce bo pripravila pot konferenci na najvišji ravni, bo to njen največji uspeh — pravijo na splošno opazovalci. Hkrati bi bil velik uspeh konference, če bi čim bolj opredelila sporna vprašanja ln jih porazdelila v kategorije po tem pač, ali jih je možno takoj rešiti ali pa bo potrebna za njihovo reševanje dolga doba pogajanj. V zvezi z ženevsko konferenco bi bilo Včasih so se uredniki Časopisov bali poletja, ker je takrat vladala suša tudi v novicah. Dandanes nI več tako. Človeštvo je sredi tako pomembnih dogodkov, da novic ne bo zmanjkalo. Samo v odnosih med Vzhodom in Zahodom se bo letos toliko zgodilo, da bo poročil dovolj. Toda tudi v drugih delih sveta potekajo pomembni in včasih siloviti procesi razvoja in' odmiranja starega. V tem pogledu so predvsem pomembni trije kontinenti: Azija, Afrika in Južna Amerika. In ne samo v Ženevi, temveč predvsem na teh treh celinah se danes v precejšnji meri odloča usoda človeštva. Pogodbeno sodelovanje PREIZKUS GOSPODARSKE IN POLITIČNE SPOSOBNOSTI ZADRUG IN KMETOV Pretekli petek jc imel občinski odbor SZDL Sevnica redno sejo, na kateri so obširno obravnavali problematiko kmetijstva. Na seji so med drugim kooptira! v občinski odbor SZDL tri tovariše iz priključenih krajev, tri pa iz Sevnice, Za novega predsednika občinskega odbora SZDL so izvolili Mira Gošnika in za sekretarja Franca Avsca, Iz razprave o kmetijstvu povzemamo nekatere najvažnejše misli in ugotovitve. V občini plan površin, ki naj bi jih zajelo pogodbeno sodelovanje, nI v celoti dosežen. Zasledovanje uspevanja posevkov kaže, da bodo pšenice, krompir ln travniki dali pričakovane hektarske donose. Drugačna pa S sejmišča ln živilskega bga v Brežicah Dež: manjši promet zani ceni. Ce bi bili pri transportu kakor tudi že pri obiranju bolj previdni, bi odpadle takšne nevšečnosti in izguba pri prldeLku. Cena Jajc Je ostala neizpreme-niena po 10 do 11 din — in .1e bil trg dovolj zaaozen z njimi. Solata je trenutno po din kg. čebula 80 din, surovo taaslo 580, krom- V primerjavi ■ prejšnjo soboto le bilo 30. maja na sejmišču v Brežicah zaradi slabega vremena nekoliko manj prometa, vendar je biLo prodanih preko 600 prašičev -odojkov pa tudi nekaj večjih plemenskih svinj tn pitancev. Cene odojkov, starih okrog sedem tednov, so se gibale med 2.000 ln 3.000 dinarji, slabo rejenl in slabe pa- Dir 60 (novi). .S*ari 1«—i« din sme pa so bili tudi Izpod 2.m0 n„>, brežiSke^Mrau so bh* din. Ker se nam obeta ugodna le- vič letos sveže tlna. Je tudi plemenskim svinjam cena nekoliko narasla ln se giblje okrog 180 dinarjev Žive tete za kilogram. Tudi cena pitancev se 1e gibala med 190 ln 200 din za Wii žive teže. Na živilskem trgu Je bilo zelo živahno. Kljub precejšnjemu številu potrošnikov Je ostalo neprodane zelenjave. Naprodal so bile domače češnje, vendar Je bila ponudba manjša od povpraševanja Cena se Je gibala okrog 60 din za kilogram. Zaradi deževnega vremena so češnje bolj vodene in oodvržene hitremu gnitju, tega pa nekateri proizvajalci ne upoštevajo ln postavijo na trg slab in nagnit sadež, tu pa ga morajo odpirati ali pa prodati po zelo zni- pir- e ribe ^komore«' po 256"dlnn"k«- Povpraševanje le bilo zelo veliko ln bi bilo prav, da bi se še kdaj pojavile, kajti ta možnost Je v Brežicah res zelo redka. Cena živih kokoši za zakol Je bila od «0 do 600 dnn po teži, plsčoncev-pohancev tokrat n! bilo M. D. je stvar s koruzo. Te je na nekaterih zemljiščih prišlo iz zemlje le 50 do 60%, ker je seme slabo kalilo. ObLO je sestavil posebno komisijo, ki bo zadevo raziskala ln takoj predlagala KZ ln kmetovalcem ustrezne ukrepe, da se prepreči večja gospodarska škoda. Z uveljavil Janjam zakona o prepovedi klanja telet se pojavlja problem pltališča za teleta. Računajo, da bi tako pl-tallšče lahko uredili na Impolci pri domu onemoglih, kjer so hlevi neizkoriščeni. Potrebno bo tudi resno razmisliti o organizaciji bodočih zadružnih dogonov živine, ker bodo sejmi počasi ukinjeni, S tem bo onemogočeno delo prekupčevalcev ln špekulantov, ki da.ne.s-.se zlvljo brez dela, največkrat na račun kmetov in potrošnikov. Člani so ugotovili, da so kmetijske zadruge v svojih gospodarskih zadevah (planiranje, novosti itd.) le preveč zaprte v svoj ozek krog. Zato Je bilo sprejeto mnenje, da naj gredo gospodarski načrti zadrug v razpravo med prebivalce kraja, kjer zadruga deluje. Le na ta način se bodo kmetije okoli zadruge delno seznanjali z njenimi načrti. S tem delom pa je treba pohiteti, saj bo že čez nekaj mesecev začelo novo gospodarsko obdobje v kmetijstvu, plani Pa so do sedaj le v predalih. Načrtov zadrug naj bi ne obravnavali samo upravni odbori in zadružni sveti zadrug, temveč tudi zbori volivcev, saj je pogostokrat zadruga edina gospodarska organizacija na vasi. S pomočjo večlega števila IVudj se bo zadruffa najbrže bolje razvijala v smeri, ki so na takem področju možne. Ce bodo pri planiranju sodelovali vsi prebivalci, bodo v&i tudi pomagali postavljene naloge uresničevati. Referat tov. Kardelja o kmetijstvu daje vrsto načelnih napotkov za raevoj krneli j Etva>. Pri občinskem odboru bodo sestavili po»«bno komisijo, ki bo pregledala možnosti razvoja novih vej kmetijske proizvodnje v skladu z načeli, ki jih nakazuje tov. Kardelj. Sevničani in turizem temtedmi nabiramo Dana Tovarna sadnih sokov ln likerjev, destilacija in promet z alkoholnimi pijačami MIRNA na Dolenjskem, priporoča svoje kvalitetne Izdelke! / Pred približno desetimi meseci Je bi! redni občni zbor turističnega društva v Sevnici. Kljub trem sklicem novoizvoljenega odbora se ta vse do sedaj nI sestal! Da bi se to stanje odpravilo, Jc ObLO sklical poseben odbor, ki naj bi prevzel delo za tekoče leto. Brez dvoma je treba ostro grajati takšen odnos izvoljenih tovarišev do društvenega dela. Ne-glede na to pa moramo pozdraviti misel, da se turistična dejavnost kljub temu poživi. Odboru, ki bo formiran kot »prisilna uprava*« za turizem, bo predložen načrt najvažnejših nalog, ki naj bi jih še letos uresničili. Med pomembnejšimi deli, ki bi dala lepši videz kraju in ki bodo tudi neposredno vplivala na turizem v Sevnici, so predvsem ureditev Lutrove kleti in restavriranje znamenitih fresk, ureditev zasilnega bazena z okolico, ureditev parka pri spomeniku padlim borcem, ureditev okolice blokov, drevoreda, postavitev klopi, gradnja doma oddiha na Zajčji gori, urejanje pročelij hiš, gojenje cvetic na oknih ln Še mnoga druga dela. Urejena pročelja hiš In cvetje so lahko mikavna podoba kraja, ki % malimi stroški veliko pridobi. Upamo, da se bo nova uprava TD resno zavzela, prebivalci Sevnice pa bodo brez dvoma vsako pobudo, ki jim bo v čast in ponos, aktivno podprli z vsemi silami. Asfaltirana cesta bo eden izmed pogojev, da se naselje ob njej lahko uredi lepo ln okusno, saj je prav to eden izmed pogojev življenjske ravni in dobrega počutja. Odboru želimo obilo uspehov pri delu! ok— Cvetje kamilic, samo cele glavice (500 din), šmaraice (650 dinarjev), gloga — beli trn (300 dinarjev), bezga osutega (200 dinarjev). Liste šmarnlce (150 din), gozdne jagode (100 din), jeternika (150 din), slezenovca (180 din), melise (140 din), ozkolistnega trpotca (70 din), pekoče koprive (40 din), breze (22 din), hribovske rese (500 din). Rastlino kopitnlka s korenino (75 din), krvavega mlečka (90 din), smolnlce (40 din), melise (70 din), ženiklja (130 din). Korenine arnike (350 din), trobentice (150 din), medvedove tace (150 din), bodeč6 neže -kompave (115 din). Lubje češmlnovih korenin (320 dinarjev), češminovlh. palic (65 dinarjev). Glogovi vršički s cvetjem (50 din). IZ RAZNIH STRANI • Londonski »Times« Je objavil komentar, v katerem namiguje, da bi britanska vlada utegnila odpoklican zunanjega ministra Selwyna Lloyda in ga Imenovati na drugo mesto. Čeprav Je to domnevo Izrazil »Times«, ki Je zelo bli*u vladi, Je britanski premier Macmlllan nemudoma zanikal vse podobne govorice z izjavo, v kateri Izraža polno zaupanje svojemu zunanjemu ministru. • Predsednik francoske republike de Gaulle Je sprejel maroškega prestolonaslednika princa Ilasana Mulaja in se z nJim pogovarjal o pripravah na blHSnJe pogovore z njegovim očetom kraljem Mohamedom o perečih problemih Severne Afrike. • Dosedanji posebni znanstveni svetovalec predsednika F,lsenhowerja dr. James Klili.m Je odstopil Iz »nujnih osebnih razlogov«. Za novega posebnega znanstvenega svetovalca predsednika ZDA Je bil Imenovan profesor za kemijo na harvardski univerzi George B. Ki. proslavilo 55. obletnico svojega obstoja. Dne 6. junija zvečer bo akademija in svečana razsvetljava prireditvenega prostora. 7. junija dopoldne ob 9. uri pa bo na novem Igirišču slavnostna prireditev. Zvesti ln oožrtvovalni gasilci bodo prizna ni in odlikovani. Tudi nov prapor bodo razvili. Vas se pripravlja, da bo čimbolj sodelovala v tej obletnici ln manifestaciji za našo novo Jugoslavijo in da bo čim lepše spreiola goste. M Pczdrov dolenjskim brigadirjem Vse brigadirje in brigadirke, kj nadaljujejo gradnjo avto ceste, prisrčno pozdravljajo vojaki: Stanko Šinkovec, Darko Pucelj, Silvo Zibert, Anton Turk, Polde Kastigar, vsi iz Požarevca . O dejstvu, da je tarifni pravilnik tovarne celuloze In papirja na Vidmu dobra uresničitev priznanih socialističnih načel nagrajevanja, je 27. maja govoril na rednem zasedanju Ljudske skupščine LRS tudi ljudski poslanec Stane Kavčič, podpredsednik Ljudske skupščine, ki je pohvalil tarifno politiko vldemsikega kolektiva in mu dal javno priznanje. Večmesečno delo posebne komisije, ki temelji že na lani temeljito opravljeni analitski oceni delovnih mest ln izčrpnem študiju razmer v tovarni, je dalo dobre sadove. Reči je namreč treba, da Je bila zadnja seja delavskega sveta na Vidmu temeljil t pogovor dobrih gospodarjev. Znova se je pokazalo, koliko je vredna točnost številnih podatkov, s katerimi mora razpolagati vodstvo podjetja ln njegov tehnični ter upravni kader, Ažurnost evidence, notranje statistike, knjigovodstva in računovodstva, obvladanje tehnično _ analitičnih del in pravilne uporabe temeljitih a^i2 — vse to je biLo in j,© podlaga za dobro delo in napredek, o katerem moramo v tovarni PaP'rJa in celuloze javno povedati pohvalno oceno. Občinska komisija za pregled tarifnih pravilnikov in komisija za plače sta se razen manjšega, nebistvenega popravka docela strinjali z načeli'in * vsebino predloženega tarifnega pravilnika tovarne celuloze Ln papirja. Pripombe, ki sta Jin d,ala ta dva organa, so bile znova predelane na seji upravnega odbora, ki je posvetil tarifni politiki zadnje mesece precej napornega dela. Razprava nu seji delavskega sveta je bila tudi tokrat živulina, saj so odločali o prav posebno pomembnih vprašanjih O tako predloženem tarifnem pravilniku, pravilniku o delitvi čistega dohodka podjetja, pravilniku o kolektivnem nagrajevanju, premijskem pravilniku in pravilniku o normah je torej sklepal delavski svet in ga Po krajšem razpravljanju tudi v celoti sprejel. Vsi pravilniki skupaj predstavljajo trden sistem nagrajevanja delavcev in uslužbencev Bistvo novega tarifnega pravilnika v tovarni celuloze in papirja na Vidmu lahko zajamemo v tejle zgoščeni oceni; tarifne postavke ne predstavljajo več zaslužke, temveč samo razmerja z oz i nun na vrednost delovnih mestt. Zaslužki posameznikov so odvisnj samo od individualne storilnosti (norma, akord, premija) jn od uspeha ekonomske enote, v kateri so zaposleni. Nov sistem nagrajevanja temelji na 5 pravilnikih, ki predstavljajo celoten sistem nagrajevanja vseh delavcev in uslužbencev. Podlaga novega nagrajevanja je uspeh posameznika, uspeh ekonomskih enot in uspeh celotnega podjetja. S sprejemom teh pravilnikov je podjetje opustilo star sitem plačevanja delavcev in • uslužbencev ln prešlo na stlmulativnejši, učinkovitejši način nagrajevanja. Vse doslej so bllj tudi v tovarni na Vidmu zaslužki posameznikov odvisni predvsem od višine tarifnih postavk in od morebitnega »dobička«, ki so ga razdeljevali brez zveze s produktivnostjo ln resničnim trudom posameznika. Nekaj več so sicer tudi doslej prejemali tisti, kj so delali po normi ali pa so bili deležni premijskeg« sistema nagrajevanja. Pravega zanimanja za splošen dvig storilnosti pa pri dosedanjem načinu plačevanja ni bilo. Novost je zdaj nagrajevanje po enoti proizvoda, S to obliko bo zajeto ln boljše plačano vse, kar bo uspeh boljšega poslovanja v tovarni. Posamezniki in skupine delavcev in uslužbencev bodo prejemale zaslužke po resnično vloženem trudu in dejansko doseženem uspehu. Od 1. januarja dalje bodo vsi zaslužki v tovarni odvisni od stopnje dosežene proizvodnosti. Podlaga za njeno ugotavljanje bodo uspeha lanskega poslovanja. Ce bo tovarna dosegla večje uspehe kot jih je v letu 1958, bodo ti zaslužki večji. Tarifni pravilnik: 9.98% viSja raven postavk Podjetje je že pred meseci izdelalo opise del za vaa delovna mesta ln s tem rešilo hkrati vprašanje organizacije dela. Sistem analitične ocene je pomagal kolektivu rešiti tudi vprašanje kvalitete in količine dela, kj ga je treba opraviti na posameznih delovnih mestih. Z vsem tem pa je ustvarjen hkrati tudi soliden temelj za nadaljnje proučevanje in reševanje organizacije podjetja. Ta pa je spet prvi pogoj in giavna osnova, dab; lahko dosegali večjo proizvodnost. Pri tem delu so vsa-ko delovno mesto posebej analizirali znanje in sposobnost, odgovornost, napor in pogoje dela. Ocenili so intenziteto dela na delovnem mestu ln nato vsa delovna mesta točkovali Vrednost tako Izračunane točke znaža 51,40 din. Medtem ko je bila lanska povprečna tarifna postavka v tovarni 12.512 din neto, znaša letos 13.762 din neto 'aH 9.98 »/o več. Prj tem so sprejele posamezne skupine delavcev in uslužbencev povišanja od 4 do 19 odst. (delavci) oz. od 2 do 23 odst. (nameščenci). Analitična ocenitev omogoča podjetju, da je vsaka tarifna postavka zdaj ugotovljena na podlagi dokumentacije, z enotnim; merili za vse delavce in uslužbence po metodi, ki je predpisana za vso jugoslovansko industrijo. Vsaka tarifna postavka je ugotovljena na osnov; 20 zahtev. Vrednost delovnega mesta in tarifne postavke je s tem pravilno ocenjena in bo, skupno z ostalimi pravilniki najboljša podlaga za uspešno poltitiko nagrajevanja. Novost v delitvi čistega dohodka Delitev čistega dohodka podjetja na skupni sklad osebnih dohodkov in na ostale sklade bo zdaj mogoča vsak mesec. Delavskemu svetu ne bo treba več vsakokrat posebej odločati, kolikšen del čistega dohodka je zasluga kolektiva ln koliko naj bi vložili v sklad osebnih dohodkov. Delitev bo avtomatična, vendar v okviru splošnih načel, ki pravijo, da lanskih odnosov med skladi ne smejo spreminjati in da mora ravnati DS s skrbnostjo dobrega gospodarja. Pravilnik o delitvi Čistega dohodka bo hkrati Imel tudi korekturno vlogo z ozlrom na pravilnik o kolektivnem nagrajevanju. Vse to obravnavajo pravilniki na razumljiv način. Kolektivno nagrajevanje — vzpodbuda za večjo ' storilnost Novost v tovarni je njena nova razdelitev na posamezne proizvodne ekonomske enote (proizvodnja celuloze, proizvodnja papirja, kalorična centrala itd.) in na pomožne ekonomske enote. V vsaki proizvodni enoti je več oddelkov, ki &o po naravi dela neloftlHvo povezani v celoto. Zaslužki delavcev ln uslužbencev posameznih enot bodo poslej odvisni od večje proizvodnosti vseh zaposlenih v enoti, zmanjševanja stroškov in na podlagi dejansko porabljenega Časa za svoj izdelek. Vsaka ekonomska enota si bo docela samostojno, z ozirom na dosežene uspehe v določenem obračunskem razdobju, izračunala sklad osebnih dohodkov. Tako bo glede politike nagrajevanja predstavljala samostojno podjetje. Zaslužki posameznikov bodo tako resnično odvisni samo od njihove prizadevnosti. Brezhibna evidenca, knjigovodstvo, zasledovanje stroškov po enotah in pod., vse to je v podjetju že dalj časa urejeno ln prehod na nov način nagrajevanja resnično ne pomeni nobenih posebnih težav. Vse enote imajo kot podlago za nagrajevanje po enoti proizvoda točen cenik vseh svojih del in izdelkov (polizdelkov), ki ima vračunane tudi osebne dohodke. Pomožne ekonomske enote nimajo cenika za svojo dejavnost, njinov uspeh Pa bodo ugotavljali na podlagi uspehov, ki jih bo dosegla Usta proizvodna ekonom, enota, za katero opravljajo svoj« usluge. Zmanjševanje stroškov, večja proizvodnost, boljše delo. hitreje opravljene naloge — vse to je sestavni del novega obračuna, ' ki se bo nedvomno v kratkem času pokazal kot zelo uspešen način novega dela v tovarni. Premije le Se za posebne prihranke in racionalizacije Samo še za 19 delovnih mest predvideva novi pravilnik redne premije, medtem ko obravnava v ostalem izredne premdje za racionalizacije in posebne prihranke. Kolektivno nagrajevanje po enoti proizvoda, v katero so vključeni vsj delavci in uslužbenci, sicer še vedno dopušča možnost, da se nagradi posebno prizadevanje, ki prinaša kolektivu večje koristi bodisi v obliki posebnih racionalizacij, večjih prihrankov in predlogov, katerih korist občuti podjetje več let. Letos: 70 odst. vseh del normiranih Razen v pisarnah in^pomožnih delavnicah so norme zdaj postavljene v tovarni na Vidmu na vseh delovnih mestih, kjer se delo da normirati. Pri vseh delih, kjer je biLo mogoče, pa so norme i spremniij v akordni sistem, da si lahko delavci sami Izračunavajo. Akord pa predstavlja tudi Individualno nagrajevanje po enoti proizvod* ln je stlmulativnejši. Se vedno pa bodo na nekaterih delovnih mestih norme obstajale. Kmalu bodo v tovarni na Vidmu obračunali zaslužke po novem tarifnem pravilniku. Uspeh novega nagrajevanja bo nedvomno že letos v tem, da bo njegov namen v celoti uresničen: za večjo in boljšo proizvodnjo, manjše stroške, krajši čas dela in nespremenjeno aH celo manjše število delovne sile, večje zaslužke vsakomur, ki ima pri tem osebne zasluge. V tem pa je tudi bistvo socialističnih načel nagrajevanja. O štirih krožnikih juhe in še kaj... Da je mesec maj najlepši v letu, je menda bolj pesniška domislica. Kolikor vem, dežuje vsa leta vsaj dvakrat na dan in prava sreča je, če za majniški izlet ujameš prijetno toploto in jasno nebo, ki sanjamo o njem otroci in učitelji. Mi smo to srečo letos imeli, ko smo odhajali na izlet. Otroci so že bili na Gorjancih, v Ljubljani že nič kolikokrat, na Polževem tudi. Sicer pa že v začetnih razredih osnovne šole hodimo na Bled, Krvavec, Kranj, če ne za en dan, pa dva, tako da ostane za višje razrede osnovne šole le še domači okraj, kajti le-tega po tolikih letih šolanja še najmanj poznamo. Kje razred kot celota še nismo bili? V Zagrebu! Torej gremo tja, tam je Maksimir, nasproti velik stadion, na llici prava paša za oči... Ker nas ni mnogo, se brez težav čeprav po velikem ovinku preko Sevnice prepeljemo v Zagreb in poiščemo tramvaj za Maksimir. »Ali imate dovoljenje za popust?-" me vpra-ša sprevodnik. »Ne, imam železniško objavo; da dajete za tramvaj pri izletih popust, nisem niti vedel. Kdo ga pa daje?" — »Naša uprava-". Sicer pa sedem dinarjev razlike pri današnji mladini ni odločilno. Plačamo celo vožnjo kakor odrasli državljani. Ne vem, kaj je sprevodnika vščipnilo, da je hotel od mene, naj sam po tramvaju poberem denar za vozovnice. Saj se vendar peljemo kot ostali ljudje brez popusta. In kmalu smo v Maksimiru. Koliko otroškega veselja smo užili ob zverinah, opicah, ptičih in zlasti še ob igrivi vidri. Pri slonih smo se znebili vsega drobiža iz žepov. Če si dal slonu dva dinarska kovanca, mu je čuvaj dal tudi dve smokvi v gobec. V odnosih tega velikana in čuvaja vlada stroga pravičnost in nehote sem se spomnil, kaj pravi stari Plutarh o ljudeh in konjih (pa ne o trojanskih). Brez dvoma so te živali krotke predvsem zaradi lepe nege in skrbi, ki jo srečuješ pri čuvajih. Dve uri sta kar prehitro minuli in lačni želodčki mojih otrok so se že tudi oglašali. Odidemo v maksimirsko restavracijo in posedemo ob praznih mizah pod drevjem. V paviljonu je nekaj opoldanskih gostov. Otroci praznijo torbice, štiri učenke pa si zažele nekaj toplega. Doma so jim dali le denar. »No, pa sedite ve štiri z mano v paviljon in naročimo nekaj toplega. Kaj bi jedle? — Juho!« Natakar se približa. »Prosim štiri juhe in meni pivo« — »Se kaj drugega?« — »Ne, hvala, smo šolski izletniki.« — »-Potem vam pa tudi juhe ne morem prinesti.« Začudeno se ozrem okrog sebe po obedujočih in vidim, da mnogi med njimi juhe ne marajo, raje jedo meso in krepko hrano. Zdi se mi, da je takih gostov več kot štirje in da bi za moje deklice moralo biti štiri krožnike juhe na razpolago, če bi natakar le hotel. Da, če bi hotel. Pa noče... Nehote sem se spomnil tistih časov, ko si moral s sukancem vred kupiti tudi leseni ročaj za kolo. Mislim na to, da je v Maksimiru največ otroških obiskovalcev in maj-niških izletnikov. Ta restavracija bi morala s tem računati in ne dov>oliti, da so me štirje pari oči začudeno gledali, ker pač niso razumeli, da so na svetu ljudje, ki menijo, da otroci nimajo čuta za pravičnost in človeško skrb, kakor jo imata pametni slon in njegov čuvaj v zverinjaku... Počasi smo kolovratili proti središču mesta. Iščemo po tem opoldanskem neuspehu kako mlečno restavracijo. Ko se oziramo po napisih, me pocuka postarani možak za rokav. »Iščete mlečno restavracijo. Pokazal vam jo bom. Dobra je.« In tako nas je nepričakovani Cicero vodil po ulici. Toda kmalu pride z barvo na dan. Ponuja mi uro za trinajst jur-jev. »Hvala, jo že imam.« »Pa bi morda vsi skupaj zbrali trinajst jur-jev zanjo?-< »Nemogoče, pravim, saj smo le šolski izletniki.« In če nas pripelje do restavracije, mu bom gotovo dal nekaj napitnine. Da, za jugurt ali kaj podobnega, več ne morem. In tako pridemo do cilja. Starejši blagajnik z naočniki nam prijazno ponudi vse prazne stole ob mizah. Niti ni važno, ali bomo kaj kupili ali ne. Iz oči mu sije toplo sonce, ko gleda mlade ljudi. In otroci jedo in kupujejo lučke, mleko in kar pač kdo more, jaz pa poslušam življenjsko zgodbo postaranega vodiča, ki ni rožnata, spričo vojnih razmer pa je tudi precej zapletena, kajti možak se že nekaj časa bori za pokojnino brez uspeha. Edini dokument, da je imel dokazila za zaposlitev, je papirnat trak priporočene poštne pošiljke, s katero je dokazila poslal i> Boko Kotarsko, od tam pa ni več duha ne sluha o dokumentih. Ko zapuščamo restavracijo, se staremu blagajniku prijazno zahvalim ... Na postaji je vse živo. Na vse smeri odhajajo vlaki. Ker imamo še dovolj časa, se otroci porazgube po obširnem parku in počivajo po klopeh. Sam mimogrede popijem na verandi kolodvorske restavracije turško kavo in plačam pet povačev. Natakar jih vtakne v listnico in brez besed odide. Se zdaj ne vem, ali sem mu ostal še kaj dolžan. Občutek imam, da je on meni. Tokrat smo morali pretakniti vse vagone, da smo v zadnjem vendar našli na hodniku nekaj prostora. Dva oddelka sta rezervirana V enem sedi mati z detetom, za drugega mi otroci povedo', da je v njem oborožen vojak. Vsi razumemo, da v te oddelke ne smemo siliti. Tega pa ne razumejo neki srednješolci iz Beograda, ki potujejo v Slovenijo. Nek dijak se razburja nad sprevodnikom, da je sprevodnik tak zato, ker je Hrvat in da so pač vsi Hrvatje taki... Rad bi mu povedal, da to ni res in da iz teh besed zveni nekaj, kar ni njegovo, marveč usedlina nečesa starega in nesodobnega, nečesa, kar je ostalo od generacije v naftalinu. Bol) ko se bližamo Krškemu polju, več prostora je v oddelkih. Meni pa se bolj in bolj lušči misel. Nismo dobri in slabi, ker smo Slovenci, Hrvatje, Srbi, Siptarji in ne vem, kdo še. Tisti dobri čuvaj v Maksimiru, prijazni blagajnik v mlečni restavraciji in večina naših ljudi je dobrih, ker živi v' njih človek. In najpopolnejša demokracija nič ne pomeni, dokler ne bo zrasel v ljudeh nov človek, ki ga je stari Diogenes v čudovito demokratičnih Atenah zaman iskal opoldne s prižgano svetilko. OB 35-LETNICI OBOROŽENE BITKE V TRBOVLJAH Z ORJUNO Zaprli so pot fašizmu v dvajsetih letih 2, junija je poteklo 35 let, odkar je v Trbovljah prišlo do oboroženega spopada med komunističnim delavstvom in fašistično Orjuno. Iž različnih krajev Slovenije, Zagreba, SpUta in Beograda so se zbrali oboroženi fašisti v pohod na rdečo rudarsko trdnjavo. Odpor, ki so ga dobili tam, odpor, ki mu je sledil splošni štrajk delavstva v Zagrebu in splošno ljudsko gibanje v vsej državi, je zaprl pot fašizmu v dvaj-s&tih letih* Udeleženci spopada z delavske- strani so bili aretirani in postavljeni pred sodišče v Celju. Državni pravdnik je proti njim naperil obtožbo o poizkusu »komunističnega puča« v Trbovljah. Med glavnimi obtoženci so bili: brata France in Mile Klopčič, Slavko Kline, Albin Erjavec. Sodna razprava }e bila novembra 1924. Zaradi dobre organizacije odpora in pravilnega obnašanja aretirancev pred sodiščem ni imel sodni senat nobenih dokazov za dejavnost obtožencev. Tudi se ni našel niti en človek, ki bi izdal bojevnike Proletarskih akcijskih čet. Zato jih je sodišče moralo v glavni obtožbi oprostiti, zasegla. Ohranila sta se le dva. Sodno razpravo sta stenograf irala Dušan Kermauner in Stane JCrašovec. Ves zapisnik je bil leta 1925 natisnjen v obliki brošure na 136 straneh pod naslovom »Prvi junij«. Toda državno pravdništvo je brošuro prepovedalo in vse izvode Iz zapisnika priobčujemo zasliševanja treh obtožencev z nekaterimi skrajšavami. Iz njih lahko naši bralci in bralke vidijo, kako so se pogumno obnašali preprosti delavci iz Trbovelj m Zagorja. Pred sodiščem niso izgubili ne prisotnosti duha ne humorja. Priznavali so se za komuniste, toda udeležbo v oboroženi akciji so zanikali. Zlasti Ivan Jane je s svojimi duhovitimi odgovori spravil navzoče občinstvo v živahno razpoloženje. Obtoženci so moralno stali nad sodniki itn suvereno vodili svojo protifašistično linijo tudi na procesu, kar jim je zagotovilo juridični uspeh in politično zmago. Naj povemo še o treh obtožencih, ki jih dajemo s procesa, da je Ivan Jane padel med NOB od rok hrvatskih usta-šev, usoda Albina Erjavca, ki je emigriral v Francijo, ni znana, Josip Sluga pa živi še danes v Zagorju. FRANCE KLOPČIČ Zaslišanje JUbina Erjavca iz Trbovelj Predsednik sodnega senata Levičnik: Vi ste predsedovali 25. maja 1924 na shodu v Trbovljah .. .Kaj pa se je govorilo tam, kakšen vtis ste imeli? Erjavec: (odločno) Jaz sem odobraval vse, ker sem nasprotnik orjunaške ideje. Kajti orjunaška ideja ni nič drugega kot sfanatizirani nacionalizem, kateri ima vedno za neizogibno posledico nasilje, zločin. Predsednik: Ali ste vedeli, da se bo razvitje prapora Orjune vršilo? Erjavec: Da, to sem vedel s plakatov. Predsednik; Na shodu ste pa kot predsednik povedali, kaj je smoter shoda, j Erjavec: Povedal sem, da je sramota za vsakega delavca, če postane član Orjune. vPredsednik: I. junija ste bili zopet na shodu? Erjavec: Da. Sklicala ga je Neodvisna delavska stranka 8 programom: občinske volitve... Predsedoval je Fric, nastopil je Kline, za njim pa jaz .,. Jaz sem bil pripravljen, da v primeru potrebe tudi na razvitju orjunskega prapora nastopim kot govornik proti Orjuni, čeprav sem pričakoval, da zato dobim kroglo v glavo. (Konec prihodnjič) eievizor v Jurko vas... V nedeljo, 31. maja, je bilo v prostorih Dolenjskega lista v N'ovem mestu nagradno žrebanje za naročnike, ki so do roka poravnali vsaj polletno naročnino. Nagrad je bilo 99, »kandidatov« pa 10.074. V komisiji so bili: Franc Sinko, poštar iz Šentjerneja, ki je nabral letos največ naročnikov, Zvonka Kebe, gospodinja iz Novega mesta, in Mira Anzelc, uslužbenka iz Sevnice. Srečo je obračala mala Vlasta. Ura je bila 9. »No, zdaj bo-mn pa začeli.« Vlasta j<* obrnila prve številke 6, 8, 0 in 6. Strojepiska je prebrala: »10-dnevni brezplačni penAon v Zdravilišču Dolžniške Toplice.« Komisija je našla v seznamu št. 6086. Srečnež: Ivan AdleMč z Ra-domce 2R. r>. Metlika. Premešali so številke. Vla- sta je spet vlekla. Sreča je bila muhasta. Blago za moško obleko je prisodila Ženski, par ženskih sandal in garnituro ženskega perilu moškemu. Dva sodčka, vina sta Šla v Tri-buče pri Črnomlju in Trato pri Semiču, kjer imafo dovolj dobrega vina; No, dva sodčka bizeljčana va sta vendar od-romala v Suho krajino: en v Visejc pri Hinjah, drugi pa v Birčno vas, Sreča je brila norčije Še naprej in prisodila garnituro za britje ženski, premog iz Senovega v R/)salnice pri Metliki, 2000 zidakov iz Zaloga po v JakšiČe Pri Kočevju. Izžrebanih je bilo že 98 nagrad. Se zadnja — televizija. Komisija je bila živčna. Vsi člani &o mešali številke. Mala Vlasta je medtem nnsprMtila nekaj napolitank. »Orkaduh — zdafle pa televizija«, je nekdo pripomnil. Drugi je predlagal minuto molka za televizijo. Ostali so ugibali: »Bo ostala v okraju?« — »Imajo tam, kamor bo Šla, elektriko?« — »Vraga, še jaz sem postal nervozen, (%".prav nisem mogel ničesar pričakovati!« Tišina ... Vlasta je začela vleči 2—7—0—3 2703/ Ena imed. uslužbenk uprave, se-stavljalk seznama, je menila: »To bo pošta Smihel aili pa Straža.« — »Straža«, je ugotovila komisija. In še srečnež: Mirko Mar?-* iz Jurke vasi 14. Najše čestitke vsem izžrebancem! Njim, ki jim Sreča tokrat ni bila mila. pa v tolažbo: možnost »zadetka« je bila manjša od 1 : 100 ali določneje — .9.9 : 10.074 .. JOŽE PRIMC Seznam izžrebancev s knjižnimi nagradami 46 knjižnih daril (Štev. 51 do 98) bodo dobili sledeči izžrebanci: Blatnik Jože, Soteska 32, p. S1 raža; Prah Marjetka. Kostanjevica na Krki; Mrvar Feliks, Cvibelj 9. p Žužemberk; Moravec Apoloni -]a, Benečija 2, p. Trebnje; Krasna Danica. Skocjan 22: Bučar Vinko, Meteorološka postaja Koper; Le5-njak Martina, Gorjanska 9, Kostanjevica; Stegne Marjan, Vinica 22 pri Črnomlju: Zorn Otaiar, Podzemelj, d Gradac v Beli krajini; Objavljamo seznam izžrebanih nagirad«. naaiove podijetij, ki so sodelovala v tej akciji, ln imena naročnikov, ki Se jim je Sreča tokrat nasmehnila; 1. 10 - dnevno brezplačno zdravljenje (v zdraviliišču Dolenjske Toplice); Ivan Adlefiič, Radoviči 2G, p. Metlika; 2. blago za moško obleko (tovarna NOVOTEKS, Sovo mesto): Frančiška '• Cerne, Gabrje 117 p. Brusnice; 3. dve tonii premoga (Rudnik Senovo): Janez Slane, Rosalnice 22, p. Metlika; 4. par ženskih sandal »Planina«, Črnomelj): Janez OrgoviČ, Gor. Stara vas 15, p. Šentjernej; 5. garnitura ženskega perila (BETi Metlika): Lojze Mihlč, D. Straža 70. 6. 10-dnevno brezplačno zdravljenje (v Catežkih Toplicah): Dušan Modlc, Novo mesto, Ko-štialova uL (nova hiša), 7. sodček sortnega vina (>VI!NO« Brežice): Jernej Kozan, Tribuče Na Titov dan med pionirji Lepo majsko sončno jutro je že v zgodnjih urah prebudilo našo mladi/no na ulice, kajti ta dan je Dan mladosti — rojstni čjpn našega Maršala. Vsepovsodi se je tega ranega jutra zbirala, mladina na slavja, izlete, v naravo. Tudi jaz sem pohitel, tokrat med pionirje v Belo krajino, v Metliko. Ze na poti na kolodvor sem srečaval novomeške pionirje, ki so nosili okrašene palice, venčke, balončke, zastavice, pionirske rutice, čepice. Da, ponosnih in veselih lic so hiteli na svoje zborno mesto. Se iz »Stražana« se je vsula četica pionirjev, jaz pa sem sedel k oknu vagona in pod menoj me je že pozdravila zelena Krka, vsa v avoji lepi barvi. No, pa naprej, proti Birčni vasi. Pionirji v Smihelu so se tudi zbirali in potem- v Birčni vasi. Vse je hitelo v naravo slavU svoj in Maršalov Dan. V Semiču me je pozdravila skupina tamkajšnjih pionirjev, ki je šla v goste proti Planini — srečno pot sem jim zaželel, pa so že zginili med gorice v hrib ... V Črnomlju so hiteli iz vlaka mladinci — vlaikarji, tudi svečano razpoloženi — povedali so mi, da bodo slavili doma in potem pohiteli na igrišče. Mi pa naprej proti Podzemlju. Tu pa se je vsula jprava 'vojska pionirjev v moj vagon, bili so iz Podze^nlja in Gradaca, vsi v cvetju, zelenju, in še preden je potegnil vlak, je že zadonela pionirska, belokranjska pesem, tista, ki je nekdaj odmevala iz grl naših borcev tod okrog ... »Nabrusimo kose«, »Spletala je deklica venček«, pa »Mi smo pionirji«, ki se je rodila ravno tod in kar pozabili bi izstopiti v Metliki, tako je bilo živahno in v pripravah na lepo pionirsko slavje, ki so S pohoda novomeških pionirjev na Dan mladosti; Iz mesta na Trščak, med zelenje, v gozdove, 2 igro in »eselo pesmijo v praznik pomladi! ga pripravili v tem kraju. Pionirji so se uredili v vrste in že so odkorakali z zastavami in pesmijo proti meistu. Vsa v soncu se je kopala Metlika in pozdravljala najmlajše občane te občine! Pred gradom, kjer je bilo zbirališče, je bilo vse živahno, pripravljala se je povorka, ki je kmalu po 9. uri krenila. Kar 800 jih je bilo iz vseh šol te občine od Rado-vice in Suhorja do Podzemlja in Drašvčev ter Božakovega. Na čelu velike zastave harmoni-kaš, potem pa so se uvrstili v dolgo živo povorko po odredih in šolah prav vsi. Petje, vriskanje, pesem, vzkliki in pozdravljanje Metli-čamov se je zlilo v lep pozdrav. Metlike .našemu Dnevu mladosti! Vsa ta množica Se je zgrnila v Domu Partizana in po točno določenem programu je bil začetek ob pol deseti uri in trajal eno uro. Po »Internacionali«, v čast 40-letnice ZKJ in SKOJ, so sprejeli 40 metliških cicibanov v pionirsko organizacijo. Nato so nastopili izmenoma pevci m folklora iz Gradaca, Podzemlja ter Metlike, ki so pokazali, da so kot pevci in plesalci belokranjskih kol res odlični. Tudi nekaj ra jalnih vaj je uspelo. Prav vsi so se potrudili, zato naj tudi vsi zaslužijo pohvalo. Pohvaliti pa moram še posebej res veliko disciplino pionirjev, ki so v taki lepi tišini sledili, sporedu in tako tudi s tem pokazali, da so vredni imena »Titovi pionirji«. Po akademiji smo še pohiteli na osemletko v grad, kjer so bili pogoščeni najmlajši ^pionirji pa tudi vsi zunanji pionirji z okusno in izdatno malico. Nato smo si ogledali še lepo in bogato urejeno razstavo tehnične dejavnosti v občini. Ne vem spet, katero šolo bi najbolj pohvalil, prav vse, ker so vsaka zase dale kaj res izvirnega, svojega... Lepo ste se res izkazali in sedaj želim še, da tudi na okrajni razstavi tehnične dejavnosti v Novem'mestu pokažete čimveč iznajdljivosti in izvirnosti te vaše lepe deželice ob Kolpi! Popoldne so zavrteli vsem pionirjem še »Kekca« in s pesmijo so se vračali domov, polni vtisov tega res lepega dne. Pripomnim, da sta tako občina kot vsi vzgojitelji in ostale organizacije, posebno DPM in Šolska kuhinja sodelovali in pripomogli, da je ta vsakoletna prireditev tako lepo uspela. Sedel sem nazaj grede v avtobus in v njem me je spet spremljala pesem pionirjev, ki so izstopali v Su-horju, Hrastu in še više. Lepo smo se pozdravili in poslovili, mi pa preko Gorjancev v dolino. Toda ni še bilo konca dne. Na vrhu se je vsula v avtobus skupina pionirjev iz Stopič, ki so bili na izletu na Gorjancih in pesem se je nadaljevala. No, ko je tovariš šofer odprl še radio, ki je ravno prenašal oddajo ljubi j. pionirjev v pozdrav Titu pred štafeto, se je ves avtobus vključil v to intimno slavje in stopiški pionirji so svetlih lic pritegnili in v duhu pošiljali našemu dragemu Maršalu svoje prisrčne čestitke. Da, Bela krajina, Novo mesto, pionirji Stopič, Smihela, Birčne vasi, Semiča in vsepovsodi so ta dan bili združeni s Titom in se veseli vračali na domove, saj je to bil njihov dan — dan Titovih pionirjev. Res lep dan in polm mladosti, radosti in zadovoljstva. Da bi ga še in še doživljali vsi v taki lepi pomladi naše mladine — naše domovine! MARJAN TARTAR 49, p. Črnomelj; 8. sodček cvička (Vinarska zadruga Kostanjevica): Jože Suštarič, Trata 2, p. Semič; 9. tri tone premogla) (rudnik Kanižarlca): Fanj Gre-gori«, Malence 2, p. Kostanjevica; 10. sodček sladkega bdzelj-čana (Vinarska Brezina, Brežice): Marija Mrvar, Visejc 18, p. Htuje. 11. In 12. nagrado — po eno garnituro za britje, dobita (darilo Krke, Brežice): Jakob Kambič, Semič 10, in Albina Kirar, Stara vas 22, p. Skocjan.' 13. in 14. — po eno garnituro za manikiranje (darilo KRKE, Brežice) dobita: Karel Ružič, čevljar, Metlika, m Marija Ku-meljf Dol. Kot 7 p, Dv»r Pri Žužemberku; 15r, 16., 17. in 18. nagrada: po 5 zavitkov člsd. praška DlK (darilo KREMEN, Novo mesto), dofbiljo: Anica Kol ene, Grč vrh 3, p. Mirna peč; Draga Sladic, Dol. Kamence 10» Novo mesto; Anton Bambdč, Šentjernej 81 in Peter pezdirc, Grlblje 52, p. Gradac. 19., 20./ 21., 22. in 23. nagrada: po 1 liter alkoholnih pijač (darilo DANE Mirna) dobijo: Ivan Božič, Smolenja vas 16, p. Novo mesto; Ivan Blažič, Gotna vas 52, p. Smihel pri N. m.; Fanj Močnik, Krmelj 24; Frane Glavan, Klečet 20, p. Žužemberk in Franc Zupančič, Loška vas 1, p. D. Toplice. 24. klubska garnitura (darilo Mizarske produktivne zadruge Sevnica): Franc Gazvoda, irča vas 24 pri Novem mestu; 25. sodček pridnega biizeljčama (darilo KZ Bizeljsko): Alojz Hrovat, Birčna vas 29, p. gmi-hej pri N, mestu; 26. In 27. nagrada: po 1 moško srajco (darilo Industrije perila, Novo mesto) dobita; Branko Pavlin, Zapuie 17, p. Šentjernej, jn Jože SLrajttar, Dvor 36; 28. 10-dnevni penzion (v Šmarjeških Toplicah): Albin Turk, Fodturen 56, p. Dol. Toplice. 29.-38. nagrada (10 parov ekspres napenćačev, darilo KOPITARNE, Sevnica): Franc Koleno, Cešča vas 14, p. Novo mesto; Ivana Turk, Gunclje 28, p. Šentvid nad Ljubljanu; Terezija Jerman, Sentrupert 60; Anica Zamida, Zasavska 15, p. Kranj; Jože Kralj, Verdun 1, p. Toplice; Franci Vogrin, Jel-ševnik 1 p. Črnomelj; Alojz Puhan, Pod turen 45, p. Toplice Zofi Rotar, Ljubljana, Kidričeva 8-1., Jožica Kek, pljučni oddelek bolnišnice v Novem mestu, in Franc Godnjavec, Stari trg, p. Trebnje. 39. polkavč (Tapetništvo ln dekoraterstvo, Novo mesto): Jože Žitnik, Obrh 5, p, Stnar-jeta; 40, 50 sadik sadnega drevja (darilo Kmet. gospodarstva, Kosrijanjevlca): Frančiška Str-gar, Mirna 78; 41. 50 trsmih cepljenk (darilo Kmet. gospodarstva Kostanjevica) Tončka Svajgert, Partizanska pot, p. Črnomelj; 42., 43. in 44, sladka nagrada (darilo tovarne IMPE-RIAL Videm _ Krško); 1 kg jedilne čokolade dobi Anic* Er-zek, Dol. Medvedjek 6, p, Trebnje; 1 kg lešnikove čokolade dobi Alojz Pečjak, Jablan 22, p. Mirna peč; 3 kg deserta dobi Franc Plantan, Stranska vas 10 p. Smihei pri Novem mesitu. 45. dva metra drv (darilo Gozdarsko poslovne zveze ZASAVJE (Sevnica): Anton Kri-Stof, Mirna; 46. dvatisoč kosov zidne opeke (Opekarna Zalog): Ivan Delač, Jakšiči 13, p. Fara pri Kočevju; 47. tri metre drv (darilo KGP Novo mesto): Marija Plut, Kot 19, p. Semič; 48. tri metre drv (daolo KGP Novo mesto) Danica Po*okar, Komunalna banka Videm - Krško; 49. dve toni premoga (danilo Rudnika Krmelj): Franc Ti-sovec, G. Straža 18, p. Straža; 50. štiri metre drv (Gozdno gospodarstvo Brežice); Milan Rogelj, »Remont«, Mirna P«č. # 99. nagrada (darilo Dolenjskega lista): televizijski sprejemnik — Mirko Maric, Jurka vasi 14, p. Straža. obvestilo vsem izžrebancem Naročnikom, ki so dobili prvih 50 nagrad, bomo te dni razposlali posamezne nagrade ali pa pismena obvestila, kje in kako bodo svoje nagrade lahko dvignili. Prav tak0 bomo v prihodnjih dneh razposlali vse knjižne nagrade; naročniki iz Novega mesta 1« novomeške okolice naj dvignejo nagrade v upravi našega lista, v kolikor ne bodo dobili drugačnih pismenih navodil. Uprava Dolenjskega Usta Tomše Terezija, Krška vas 3; Ra« dovičevič Jožefa, Pristava 12, p. Stopiče; Grm Feliks. Dol. Kamenje 4, p. Dobmič; Vogrinc Ana, Vel. Malence 33, p. Krška vas; Glavan Stane, Jama 33, p. Dvor pri Žužemberku; Kapele Jože, Kranj, Tavčarjeva 18-11; Grame Kezi. Vlnji vrh 11. p. Cerklje ob KrkU BlažiC Franc, Stravberk 3, p. Ttarteljevo; Kotnik Vlado, No-vfc mesto, Ragovska 13; Plrnar Terezija, Zbure 28, p. Smarjeta; Hru-sevar Tončka. Frimskovo 25, p. Kranj; Krevs Janez, Cerovec 4, p. TrebeLno; Pšeničnik Franc, Globoko 47. p. Globoko; Bevc Jože, Brezje 3. p, Trebekio- Turk Dragica, Doil. Toplice 65; KikeU Franc, Smuka 4, p. Binje; Zlobko Jože, Pristava 1, p. Leskovec pri Krškem; Kocevar Ivan, Ragovska — rujvl blok, Novo mesto; Stegne Miha, Golek 12. p. Vinica pri Črnomlju; Zorčlč Ivan. Gregorčičeva 2, Brežice: Kuhar Jože, Ostrog 29, p. Šentjernej; Erpe Anton, Straža 29, p. Straža; Ka-stelic Jože. šef postaje Semič; Co-larič Franc, Cankarjeva 36, Novo mesto; Jaki Stanko, Brinje 6, p. Sentrupert; Marlin Tone, Dol. Kamence 36, p. Novo mesto; Sin-tič Jože, Groblje 39, p. Šentjernej; Zagore Janez. Gor. Prekopa 19, p. Kostanjevica na Krki; Plavc Miha, Vrtača 1, p. /2užemberk; Kari« Alojzija, Ostrčeva 3, Ljubljana; Zagore Matija, Dol. Prekopa 37, p. Kostanjevica; Jazbeo Anton. Zadovlnek 15. p. Leskovec pri Krškem- ZupanclC Janez. Štefan 9, p. Trebnje; Kun a ver Rajko, Spd-tallč, p. Motn&k; Ržen Anton, Dobruška vas 5, p. Skocjan; Zupančič Viktor, Novo mesto, Kristanova ul.; Rom Jože. Bistrica 2, p. Črnomelj; Rozenberger Frančiška, Gotna vas 8, p. Smihel pri Maric Alojalja, Ostrčeva 3, LJub-p. Semič. Danes KRVODAJALCEV Kri in krvna plazma sta postali v sodobni medicini nepo-g rešljiv i. Bolnikom, ki bi bili sicer zapisani smrti, rešujejo z njima življenje. Kri neznanca ali neznanke — prostovoljnega krvodajalca, rešuje Iz dneva v dan stotine dragocenih življenj. CloveStvu se odpirajo vedno nove lhožnostl razvoja; znanost in tehnika osvajata svet in stopata že v vesolje. Vsak utr.p življenja je sllnejžl od prejSnje-ga. Toda razen ugodnosti, ki nam jih prinaša razvoj, je tu čedalje več nevarnosti. A ob vsem tem hite mimo nas ite-vilni ljudje z znakom v gnmb-niei: rdeča kaplja in v njej bedi riž. Znak krvodajalca. Morda ga niti ne opazimo. S podarjeno fcmrjo prispevajo velik delež, da smo tudi v primeru nesreče obvarovani, če gre za naSe življenje ali njegovo rešitev. Tudi v novomeškem okraju imamo mnogo požrtvovalnih krvodajalcev. Seznanjamo vas t nekaterimi izmed njih, ki so med najpredanejšimi: Marija Kure iz Novega mesta Je doslej daroval kri že 28-krat, Marija Ponikvar iz Mfa-ne 25-krat in Frančiška Rob iz Mirne 12-krat. ( Vse tri so lani prejele n^vlšje priznanje: zlati znak krvodajalca. Na Dan krvodajalcev njim in vsem drugim krvodajalcem ln krvoda jallcam v okraju toplo če-stitaimo, hkrati pa se jim v imenu vseh, ki so že bili in še bodo deležni njihove nesebične plemenitosti, prisrčno zahvaljujemo! besede v Semiču Krvodajalcem ob »Dnevu krvodajalcev« Z nesebičnim in požrtvovalnim dajanjem vaše krvi za reševanje zdravja In življenj ljudi dajete nam vsem vzoren zgled. Izražamo vani globoko spoštovanje ih hvaležnost. Obljubljamo vam, da bomo tudi mi, ko za to do-rastemo, nadaljevali vaše človekoljubno delo. Hkrati izražamo glbbo-ko spoštovanje in hvaležnost Glavnemu odboru Rdečega križa Slovenije, zdravstveni ekipi in vsem, ki skrbijo in se žrtvujejo za te plemenite akcije. Podmladek RK Slovenije, Osnovne šole Metlika Nedavno je bil občni zbor semiške kmetijske zadruge, na katerem so razpravljali predvsem o naprednem kmetijstvu, o uvajanju novih agrotehničnih ukrepov in., kako bi izboljšali kmetijstvo. Pokazalo pa se je, da nekateri zadružniki ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da je treba delati za napredek zadruge kot celote in ne gledati samo, kako bo le on, posameznik, čimveč dobil, ne oziraje se na ostale zadružnike, na skupne koristi. Tako so nekateri posamezniki obsodili to, da je imela KZ dobiček; izrazili so željo, da bi pridelali čim manj, da bi bile cene kmetijskim proizvodom vižje; zahtevali pa so še, da jim da KZ zastonj gnojila, zaščitna sredstva in da plača zavarovanje živine. Zadruga bo porabila dobiček za napredek kmetijstva, se pravi tudi v korist zadružnikov. Kmetijstvo ne sme ostati na vedno isti stopnji, iti mora s časom naprej, se razvijati. Sprejeli so sklep, da bo kmetijska zadruga plačala polovico zavarovanja živine, če bo v tem letu ustvarila za to potrebna sredstva. Dalje so razpravljali še o tem, zakaj plača KZ Vršna sela les dražje kakor KZ Semič. Na podlagi nekega računa KZ Vršna sela, so ugotovili, da je ta razlika v ceni le navidezna, ker pri KZ Vršna sela plača prometni davek kmet - proizvajalec pri KZ Semič pa zadruga. V obeh primerih pa dobi kmet, enako denarja. J. P. Pred petimi leti so imeli v bivši semiški občini tri motorje, danes pa jih imajo preko trideset. Šoferski tečaj, ki je v teku, obiskuje 40 slušateljev. * Na območju bivše Semič živi okoli 4000 prebivalcev, ni pa niti ene poklicne šivilje. Zadnji čas je, da dobi ta kraj vsaj eno zakonito šiviljsko delavnico. Kmetje vasi Cerovec so že pred tremi leti posekali nekaj gozda in pripravili parcelo 4—5 ha, kjer so hoteli urediti vinograd. To so delali po načrtu svoje zadruge, ki je z njimi sklenila tudi pogodbo. Ker pa je K Z prvo pogodbo razveljavila, druge pa štirje kmetje niso hoteli podpisati, so kmetje prenehali z deli. Tako raste 'zdaj .tam namesto trt robidje. Jožeta Pluta, ki je na Cerovcu, sem vprašal, kako je zdaj s tem vinogradom in če ima tudi on tam parcelo. Odgovoril je: »■Imam, imam, ampak zaradi tiste parcele ne bom dobil sivih las!« in je odkril klobuk, občine'' Na glavi ni imel niti enega la- su. Ko sem o tem pobaral še njegovo ženo, sem zvedel: »Kar prav, da ni s tistim vinogradom nič, saj moj mož tako ne pije črnine.-« — Humoristi so ti Cerovčani! ŠOLA ZA BOLNIČARJE NOVO MESTO razpisuje vpis za Šolsko leto 1959-60 Pogoji za sprejem so: iovrSena osnovna šola ali 4 razredi nižje gimnazije, 'tarost od 17 do 24 let in popolno telesno zdravje. Prošnje je treba poslati đo 17. junija na ravnateljstvo šole. NOVOTEKS- TEKSTILNA iOVARNA NOVO MESTO >am nudi najboljše blago vseh vrst v modnih barvah. Požrtvovalnost novomeških tabornikov V okviru pionirske organizacije smo napravili krasen izlet k Trem žebljem. S tem smo počastili 40. obletnico ustanovitve KPJ. Do Treh žebljev je precej daleč, zato smo se, ustavili pri koči nad Šumikom, da se spočijemo in prenočimo. Kmalu za nami so prišli v kočo taborniki iz Novega mesta pod vodstvom tovariša prof. Franca Kovača. Med igranjem si je eden izmed naših tovarišev po nesreči zlomil roko. Tabornica Mateja Kožuh, dijakinja II. b razreda novomeške gimnazije, mu je takoj nudila prvo pomoč. Ponesrečenca smo morali nemudoma odnesti do reševalne postaje v Rušah. Pri tem so se novomeški taborniki s svojim vodjem na čelu pokazali tako požrtvovalni, da ta njihova požrtvovalnost zasluži javno zahvalo in pohvalo. Tovariš profesor Kovač in njegova dijaka Mateja in Pavel so na nosil ih pozno zvečer odnesli ponesrečenega do rešilne postaje, ki je oddaljena tri ure, čeprav so se morali še isto noč vrniti h koči nad Sumi-kom k .ostalim tabornikom. Ta primer nesebičnega tovarištva bo vsem, ki smo bili prisotni, ostal vedno v spominu. Se enkrat najlepša hvalfr- Učene« 7. a razreda III, osnovne šoljfc v Mariboru KULTURA IN PROSVETA IZOBRAZBO ODRASLIM V soboto, 30. maja, je bil v Novem mestu posvet predsednikov ideoloških komisij, ljudskih univerz ln delavskih univerz o tem, kakšno naj bo po vsebini in organizaciji izobraževanje odraslih. Posveta so se udeležili tudi podpredsednik okr. odbora SZDL Martin Zugelj, načelnica ideološke komisije Ema Muser, predstavniki podjetij, predstavnik Zveze sindikatov Slovenije, urednik Delavske enotnosti ter direktor Okrajne ljudske univerze iz Ljubljane. Uvodne besede o namenu sestanka je govorila tovarišica Tatjana Belopavlovič. Po poročilih, ki jih je dobila okrajna Ideološka komisija iz občinskih centrov, se vidi, da je bilo v izobraževanju odraslih malo storjenega. V našem okraju dela 9 ljudskih univerz. Vsepovsod pa je v njihovi organizaciji zmeda ali neenotnost. Ponekod so ljudske univerze del društev Svobod, drugod spadajo v delokrog SZDL. Prosvetna društva se večinoma niso zanimala za delo. Ljudske univerze so delovale brez pomoči političnih organizacij. Delo ni povsod usmerjala SZDL. Kar je bilo v tem pogledu storjenega, je bilo le v spod. Posavju. Vendar so tudi tu le posamezni člani sekretariata SZDL odgovorni za delo LU, splošne odgovornosti za izobraževanje odraslh pa ni bilo. Tudi sekretariati se za ta vprašanja niso sestajali. V okraju imajo samo tri LU upravne odbore: v Novem mestu, Žužemberku in Krškem. V upravnih odborih so uslužbenci, le malo ali nič pa predstavniki podjetij. Doslej Še ni nikjer profesionalnega tajnika ali predsednika. Tudi stalnega . predavateljskega kadra ni, razen v Krškem. Predavatelje dobivajo LU sproti in priložnostno. Ni stalnih prostorov, predvsem pa LU nimajo stalnih finančnih sredstev. Tako je dobila LU v Novem mestu lansko leto samo 10.000 din. Vsebina predavanj na LU je bila politične oziroma poljudnoznanstvene narave. Ljudski univerzi v Novem mestu in Metliki sta imeli tudi jezikovne tečaje. Pri rednih šolah smo imeli večerne šole, dopisne ekonomske šole, pri organizacijah teh šol pa LU niso sodelovale. Od 9 LU so imele letne programe LU v Metliki, Krškem in Zežemberku, ostale so mi pomanjkljivostmi ih na osnovi predlogov seje ideološke komisije pri SZDL sprejeti določene sklepe. Med njimi naj bi bil najvažnejši ta, da naj se LU takoj začno ukvarjati z vsestransko družbeno izobrazbo. LU oziroma izobraževalni centri morajo organizirati večerne gimnazije, večerne ekonomske in druge šole. Izobraževalni centri morajo biti sestavljeni iz ljudi, ki bodo delali sporazumno s sindikati. Ljudske univerze bi morale 1919-1959 Štirideset let ZKJ V ponedeljek, 8. junija, bo ob enajsti uri dopoldne v Dolenjskem muzeju odprta razstava ŠTIRIDESET LET KPJ. Razstavo prireja okrajni odbor za proslavo 40-letnice KPJ s sodelovanjem Dolenjskega muzeja in Studijske knjižnice Milana Jarca v Novem mestu. Originalni dokumenti, fotokopije in ustrezna literatura bodo prikazali nastanek ln razvoj Komunistične partije pri nas od leta 1919 do 1959. Med drugim bo razstavljen originalni dokument o ustanovitvi prve komunistične organizacije v Novem mestu leta 1920, razni dokumetiti s procesov delavskih organizacij, sodobna, legalna in ilegalna politična literatura. Razstava bo odprta daljši čas, tako da si jo bo lahko ogledalo čim več ljudi. Vabimo predvsem delovne kolektive in šole, da si pridejo v skupinah pogledat to dokumentarno razstavo o življenju in delu naše Partije. delale priložnostno, kar je bila posledica nestalnih finančnih sredstev. Tako po večini ne moremo govoriti o sistematičnem delu. 6500 delavcev v okraju je brez kvalifikacij Predavanj je bilo zlasti malo iz družbene problematike, ni se obravnaval program ZK, gospodarske zadeve itd. Sodelovanja med LU, sindikati, zbornicami in zadrugami glede izobraževanja ni bilo. Zato bi bilo treba v zveži z dosedanji- Obisk prečfmskih pionirjev Vodstvo osnovne šole v Prečni je prosilo kolektiv okrajnega Tajništva za notranje zadeve za predavatelja o fotografiranju. Res je tov. Lavrič dva meseca po 2 uri na teden obiskoval prečenske pionirje in jih seznanjal s skrivnostmi fotografiranja, za zaključek tečaja pa je kolektiv TNZ povabil mlade goste na ogled laboratorijskih del. Hkrati so izkoristili priložnost za predavanje o prometni varnosti. Pionirji so se na športnem prostoru za Krko tudi igrali, balinali, streljali z zračnimi puškami in bili pogoščeni, za zaključek pa so gledali še televizijski prenos mednarodne lahkoatletske prireditve. — Pionirji (na sliki jih vidimo v družbi tov. Lavriča v fotografskem laboratoriju) se predavatelju, kolektivu TNZ in tovarišici učiteljici Anici Potočarjevi, ki skrbi za delo njihovih krožkov, lepo zahvaljujejo! PREKO LJUDSKIH m DELAVSKIH UNI VEK/ preko centrov organizirati šole oziroma tečaje za prekvalifikacijo, kajti v našem okraju je od 13.500 delavcev 6500 brez kvalifikacije. Preko centrov je treba delavcem in uslužbencem nuditi možnost izpopolnjevanja, da bi bolje opravljali svoje delo. "Ponekod so v ta namen že organizirani tečaji za knjigovodje in gozdarje. LU naj organizirajo tečaje, ki naj bi pripravljali kandidate delavce na različne sprejemne izpite. Do konca junija naj bi vsa podjetja izdelala načrte za izobraževanje, organizacija pa naj se omogoči preko ljudskih univerz. Urediti je treba tudi redne programe LU. Programi imajo več sektorjev: družbeno ekonomskega izobraževanja, seminarji za družbeno upravljanje, za strokovno izobraževanje in za poljudno znanstveno vzgojo. Program LU mora ustrezati potrebam občine, njeni politični in organizacijski problematiki. SZDL pa mora poskrbeti, da bodo programi čimprej izdelani. Vsepovsod Je treba , zagotoviti samostojni predavateljski kader. LU mora biti tista ustanova, preko katere bo občina seznanjala ljudi s svojo politiko in z delom. S tem bi lahko dosegli za izobraževanje kadrov neko načrtnost. Naloga LU je tudi razlagati program ZKJ, zato mora biti med LU in občinskim ko-.mitejem ZK tesna zveza, Na osnovi sklepa SZDL na 14. plenumu bi morala občinska predsedstva SZDL prevzeti skrb nad delom ljudskih univerz. Takoj se morajo oblikovati upravni odbori LU oziroma izobraževalnih centrov za odrasle. V te naj pridejo politično razgledani ljudje, ki se kakor koli ukvarjajo z izobrazbo od- ft OGLAŠUJTE • V DOLENJSKEM • LISTU! raslih. Utrditi je treba tudi .finančno osnovo. LU mora dobiti sredstva za uresničenje svojih programov; v nekaterih primerih si lahko LU sama oskrbi sredstva s tem, da v sodelovanju s podjetji prireja tečaje, ki bodo s strokovnim izobraževanjem delavcev dvigali proizvodnost. Vsi izobraževalni centri oziroma dosedanje LU morajo dobiti profesionalnega uslužbenca. Upravni odbori morajo delavcem utemeljiti potrebo po izobraževanju. Vsi napori bodo ne le za RAZPIS za sprejem gojencev v Zavod za slepo mladino v Ljubljani Zavod za slepo mladino v Ljubljani bo s šolskim letom 1959-60 sprejemal novince, slepe otroke od petega leta starosti dalje. V zavodu je oddelek za predšolske otroke in popolna osemletna osnovna šola. Zavod sprejema tudi zelo slabovidne šoloobvezne otroke, ki zaradi okvare vida ne morejo slediti pouku v rednih šolah. Prijavo, z navedbo osebnih podatkov in točnim naslovom prijavljenega >troka lahko pošljejo star->i, šolska upraviteljstva in skrbniški organi. Na osnovi podatkov v prijavah bodo prijavitelji prejeli ostala navodila za morebitni sprejem. Zavod za slepo mladino Ljubljana, Langusova 16 Knjižna in strokovna razstava v Studijski knjižnici v Novem mestu STO LET Levstikovega delavce, marveč tudi za podjetje koristni. Delavska univerze — prelom v dosedanjem izobraževanju odraslih Poročila kažejo, da so nekatere občine že nekaj naredile za izobraževanje odraslih. Tako je v občini - Videm-Krško uspelo organizirati razne veje izobraževanja; tudi kmečko prebivalstvo je imelo predavanja. K izobraževanju spadajo tudi sestanki staršev šolskih otrok. Vsaj pet jih mora* biti v eni sezoni. Na Senovem se pojavlja posebna težava. Tam imajo rudarji tako nizko izobrazbo, da ne morejo polagati izpitov za kopače. Od 75 prijavljenih delavcev za tečaj za višjo kvalifikacijo je ostalo le 45 delavcev, ostali so se ustrašili. V Črnomlju in Novem mestu se borijo predvsem s pomanjkanjem sredstev. Živahna razprava je pokazala resno potrebo, da LU ne posegajo le v probleme Svobod, marveč gredo širše v področja podjetij, zadrug, ustanov in drugam Tudi naše Šolstvo se mora obračati k delavstvu. Končno so se udeleženci pogovorili o imenu organa za izobraževanje odraslih. Doslej se je govorilo- o izobraževalnem centru, ljudskih in delavskih univerzah. Tudi ime naj kaže odraz potreb po izobraževanju odraslih v občini. Temu lahko ustreza ime Ljudska ali Delavska univerza. Sobotna seja naj bo prelom s staro in neustrezno prakso v dosedanjem delu in hkrati priprava za izdelavo novih programov v bodoči sezoni, ko naj po vseh občinah zaživi zanimanje za razne oblike izobraževanja odraslih, P. K. Martina RIMSKO GROBIŠČE V STRAŽI Na gradbišču Novolesovega kombinata v Straži so pred dnevi pri zemeljskih delih z buldožerji naleteli na keramične posode. Najdbo so 30. maja javili Dolenjskem« muzeju v Novem mestu, ki je takoj odšel na gradbišče In naslednji dan začel z Izkopavanji. 2e takoj prvi dan je bilo odkritih deset grobov. Gre za rimske žgane plane grobove v vrstah. Grobovi so orientirani v »meri vzhod -zahod z odklonom proti jugu. Povprečna velikost grobov Je 70X60 cm. Obdani so s kamnitimi ploščami, ki so obdelane, ali pa tudi ne. V doslej odkopanih grobovih so našli po eno ali več keramičnih posod s pepelom pokojnika. Grobovi so približno 70 cm pod rušo. Dolenjski muzej nadaljuje z odkopavanji. Člani založniškega sveta dolenjske založbe Na skupni seji obeh zborov OLO Novo mesto je bila 11. maja izdana odlo&ba o imenovanju članov založniškega sveta novoustanovljene Dolenjske založbe. Člani sveta so: Ing. Vilma Pirkovlč, podpredsednica OLO Novo mesto Stanko Skaler, kustos Posavskega muzeja v Brežicah; Janko Jarc, ravnatelj Dolenjskega muzeja v Novem mestu; Bogo Komelj. upravnik Studijske knjižnice Novo mesto; Boris Andrijanič, direktor tovarne zdravil KRKA Novo mesito; Milan Dodič, profesor učiteljišča v Novem mestu; Tone Gošnlk, časnikar v Novem mestu; Bogdan Kozina, komercialist tovarne NOVOTEKS v Novem mestu; Franc Lakner, upravnik Knjigotiska v Novem mestu; Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki; Franc Šetinc, časnikar v Novem mestu; Tatjana Belopavlovič, profesorica na novomeškem učiteljišču; prof. Ema Musar, OK ZKS Novo mesto, ln Janez Gartner, sodnik okrajnega sodišča v Novem mestu. Po svojem položaju je ilan založniškega sveta tudi diirektor Dolenjske založbe Severln Sall, književnik v Novem mestu. Učiteljišče Novo mesto bo v šolskem letu 1959-60 sprejelo 60 dijakov. Pogoj za sprejem: uspešno dokonačana osemletna šola. Prošnje oddajte do 20. junija; priložiti jim Je treba spričevalo o končani osemletni šoli (original), zdravniško spričevalo, Izpisek iz matične knjige. Prošnjo je treba kolkovati s 30 din državne takse in z 20 din občinske takse. RAVNATELJSTVO SOLE Okrain! Hudski odbor v Novem mestu Je odkupil za Studijsko Smeo Mlrina Jarca celotno grafično kolekcijo pok .dr. Izidorji cjakarja. ki obsega predvsemi originalne risbe za knjižne ilustracije. Med njimi Je najpomembnejša »NrkarubHenri ka Smrekarja, zlasti pa ilustracije za MaFttoaat^Pf*a\^venske med najboljša Smrekarjeva dela in med »ajboljše £™ena™ knjižne ilustracije sploh, s tem darom OLO Novo mesto>so-e zakladi v novomeški studijski knjižnici pomnožili za a**««"1 biser Ta pridobitev pa je dala povod, da je obletnico Levstikovega Martina K^TtaavS samostojnih izdaj ln upodobitev Martina Krpana, čeprav letno zamudo. , ■ Sto let je že poteklo, odlkar Je Pran Levstik izdal 1. lfl5>8 v Slovenskem Glasniku svojo vzorno povest Martin Krpan z Vrha. Medtem se Je slovenska literatura bohotno razvila ln marsikatero delo je Šlo v pozabo. a Martin Krpan je obdržal vso svojo vrednost in veljavo in Jo bo tudi v bodoče. Martin Krpan je zelo priljubljeno čtlvo ln je doživljal ponatise predvsem v raznih Šolskih berilih ln v zbranih in Izbranih spisih Frana Levstika. Čudno pa je, da je kljub vsej popularnosti doživel prvo samostojno slovensko knjižno izdajo šele po šestdesetih letih,' a to pot z razkošnimi ilustracijami Hinka Smrekarja. Naslednja samostojna izdaja Je bila komentirana i« Je Izšla 1- 1934 v celjskem Cvetju iz domačih ln tujih logov. Kot Je izšla prva ilustrirana izdaja Martina Krpana ob koncu prve svetovne vojne, tako je tudi ob koncu druge svetovne vojne izšla ta povest v novi opremi Z ilustracijami akad. slikarja Lojzeta Perka. Izšli sta dve izdaji, navadna ln bibliofilska. Po osvoboditvi je izdala Mladinska knjiga 1. 194» ponatis izdaje s Smrekarjevlmi Ilustracijami. To pot niso služili za podlogo originali, pač pa odtisi iz prve oddaje. Zato so slike blede ln nejasne. Originale so Imeli za izgubljene ln zato je toliko bolj važna njih najdba. Založba Ldpa v Kopru Je 1. 19&1 izdala Martina Krpana predvsem za osvobojene primorske pokrajine. Naslednje leto pa je izšla spet komentirana Izdaja v Klasju ter je bila namenjena predvsem za berilo v šolah. Mladinska knjiga se Je ponovno odločila izdati Martina Krpana; to pot ga je izdala prvič z barvnimi ilustracijami Toneta Kralja, za besedilo pa ie skrbel dr. Mirko Rupel. Izdaja je Izšla 1. 1954. V zbirki Kondor je izšel Martin Krpan 1. 1958 obenem s Potovanjem lz Litije do Čateža Izdaja Je komentirana in s Smrekarjevlmi ilustra-C) i.mu Martin Krpan Je bil preveden tu. di v ruščino, srbohrvaščino in nemščino. Razstava pokaže le Ho-stlnikov ruski prevod lz 1. 18&1 ter štiri srbskohrvaške prevode. Zaradi svoje pomembne vsebine je doživel Martin Krpan tudi gledališke obdelave. Prvo dramatizacijo je priredil Fran Govekar ln Jo tudi Izdal v knjigi 1. 1906 v Slovanski knjižnici v Gorici. Ta igra je bila uprizorjena na vseh osrednjih in podeželjskih odrih. r>rugo dramatizacijo je priredil 1. 1940 Emil Smasek. Prireditev Je bila uprizorjena v mariborskem gledališču. Po osvoboditvi je na novo dramatiziral Martina Krpana znani gledališki delavec Hrovat. To predelavo bodo pokazali na novo- meškem odru v Jeseni šolski otroci v režiji Jožeta Zamljena. Martin Krpan je vabljiv Uk za upodabljajočega umetnika ln zato ni čudno, da le ta povest doživela kar štiri različne Ilustrirane Izdaje, več ko katera koli druga slovenska povest. Deseti brat Ima n pr. samo tri take izdaje: Vav-potlčevo. Gasparijevo in Birollo-vo. Prvi, ki se je bavll z idejo Ilustrirati celotnega Martina Krpana, je bil slikar Ivan Vavpotič (podatek prol Milana Dodica). Zal Vavpotič nI realiziral svoje zamisli v celoti, ampak je narisal le Martina Krpana, ko se zmagoslavno vrača z Dunaja, Ta risba Je izšla 1. 1900 v Spomen cveču. Risba predstavlja Martina Krpana v zrelih letih. Jahajočega kobilico, ki ima venec okrog vrata. Krpanov izraz je hudomušen, duhovit in premeten, celotna pojava pa kaže izredno moč. (Razstavljen je fotografski posnetek). Leta 1905 je obla vil v Dom in svetu slikar R Skof Martina Krpana, kako jaha kobilico ln vihti mesarico. Risba predstavlja predvsem moč, ne pa inteligentnost Martina Krpana (Razstavljen Je original.) (Motnega Martina Krpana Je na 12 slik. prva pa predstavlja Martina Krpana. Smrekar se je še najbolj približal Vavpotlču, le naslikal Henrik Smrekar v 13 slikah, dogajanje povesti je razdelil da njegov Martin Krpan Izraža tudi resnost V tretji risbi Je slikar upodobil sebe kot pretepenega blrlča, kakor bi hotel pokazati, kako ga življenje tepe. Res. Hlnko Smrekar je bil večni trpin in neustrašen borec za resnico ln pravico. Ko je med okupacijo duhovito karikiral bana, kako se udinja Italijanom, je padel kot talec. Smrekarjeve ilustracije Martina z Vrha Krpana spadajo med klasična dela slovenske Ilustracije. (Razstavljeni so originali.) Za mladinsko izdajo Levstikovih Izbranih spisov Je 1. 1821 narisal tudi Anton Ko-želi Martina Krpana. Z največjim številom risb sta opremljeni obe izdaji Martina Krpana z Ilustracijami Lojzeta Perka. Bibliofilska izdaja ima še barvno prUogo. Perkove risbe se bero kot .povest in bralec si za vedno vtisne celotno zgodbo, če Jo obnavlja ob Perkovlh risbah Ta Izdaja Je ilustrirana do popolnosti, saj Je slikar upodobil celo Levstika, ki posluša Močilarjevo zgodibo. (Razstavljene s0 risbe iz knjige.) Slikar Rudolf Saksida le 1- 19» narisal Martina Krpana za izdajo pri Lipi v Kopru. Martin Krpan Je našel ilustratorja celo med neslovenskimi slikarji, kajti za srbski prevod lz 1. 1963 je narisal slikar Ivan Lučev 5 Ilustracij. Priznani akademski slikar Tone Kralj je pripravil za Mladinsko knligo v LJubljani 30 Ilustriranih risb ln portret Martina Krpan*. Sllke so zelo bogate v barvah in vsebini jn so mladini še najbližje, le žal da izdaje, ki 1e doživela že ponatis. nI več na knjižnem trgu. (Razstavljene so risbe lz knjige.) Noben junak tz slovenskega leposlovja ln nobena slovenska knjiga ni doživela toliko ilustriranih izdaj kot Martin Krpan. Verjetno bo našel Martin Krpan še nove ilustratorje, saj bo njegova povest živela, dokler bo živel slovenski rod. Poleg vseh Izdaj Martina Krpana in ilustracU Je razstavljena tudi izbrana literatura o Martinu Krpanu. Razstava Je v knjižnični avli in bo predvidoma odprta Se v Juliju. K. B. IliimillBllllllllllllllllilllll...... lilllllll!!llllil!!li:il!!llllllllllll!ll!lllinill!llllll]lllllllllllll!l»||||||!IH Ernest Homingway: Na jezerski breg je bil potegnjen še en čoln. Indijanca pta stala in čakala. Niok in njegov oče sta zlezla na krmo čolna ln Indijanca sta ga odrinila, eden izmed nj liju je stopil vanj, da bi veslal. Stric George je sedel na krmo taboriščnega čolna. Mladi In/Pijanec je odrinil taboriščni čoln ln stopil vanj, da bi vozil strica Georgeja. Godna sta se odpeljala v temi. Nlck je slišali udarce vesel drugega čolna precej pred nji mj v megli. Indijanca sta e-slala s hitrimi, ostrimi udarci. Nick se je naslanjal nazaj in očetova roka ga je objemala. Na vodi je bilo mrzlo. Indijanec, ki je veslal zanju, se je zelo gnal. pa vendar je bil dirugl čoln ves čas v meglo pred njimi. »Kam pa gremo, očka?« je vprašal Nick. »Tja čez v indijansko taborišče. Neka indijanska gosp* je tam bolna.« »O,« Je rekel Nlok. Onstran zaliva so našli drug! čoln že na obali. Stric George je kadil fclgfcro v temi. Mlad! Indijanec je potegnil čoln malo na breg. Sftrlc George ie Jal vsakemu po eno cigam. Od obrežja bo šli navzgor Čez travnik, ki i. bil ves moker, od rose. bledeč mlademu Indijancu, ki j« not'1! svetilko. Potem šli v gozd ln ubrali ^tezo, je držala k drvarski cesti, speljani nazaj v hribe. Na varskj cesti je bilo veliko svet-leje, ker je bilo direvje na obeh straneh izsekano- Mladi Indijanec se je ustavil, uplhnil svetilko, in vsi so šli naprej po C%|tl, Zavilj so okoli ovinka in proti njim je prišel lajajoč pes. Pred njim so bile luči koč, v katerih živeli Indijanci, iupllci s :o-Se drugi psi so se zaganjali prati njim. Indijanca sla 'Ih nagnala nazaj h kočam. V koči, ki je bila najbližja cesti, je bila v oknu luč. Neka starka je stala med vrati in držala sve-ti Iko. , Notri Je na lesenem ležišču le-:'a a i'ođn lhcft;jan#k8 /ena. Ze dva dni se Je trudila, da bi ro- so rij Više starce iz taborna so -oag^'e. M o-k1 so odšli napo cesti, sedeli v temi in taka du'eć. da .j ih njen ni več dosegel. Zavpila le ravno, kc so Nick in e mu je zasmejal. Nlck je .držal očetu skledo. Vse to je aolgo trajalo. Oče je vzdignil otroka, ga Nick ni gledal. Radovednost ga je že dolgo zapustila. Oče je končal in vstal. Stric George in trije Indijanci so vstali. Nick je odnesel skledo v kuhinjo. Stric George si je gledal roko Mladi Indijanec se je smehljal ob spominu na ugriz. »Del ti bom h i peroksid a na tisto, George,« je rekel zdravnik. Sklonil se je nad indijansko ženo. Zdaj je bila tiho in oč! so ji bUle zaprte. Videti Je bila zelo bleda. Nič nI vedela, kaj se je zgodilo I otrokom, sploh ničesar. »Zjutraj pridem spet,« je re- kel zdravnik ln vstal. »Do poldneva bi morala priti bolniška sestra lz St. Igmacea in ta bo prinesla vse, kar potrebujemo.- Bil je razvnet in zgovoren kakor igralec nogometa v obla-čilnici po igri. »Ta je za zdravniški glasnik, George,« je rekel. »Cesarski rez. narejen z velikim žepnim roženi ln zašit s trimetersklmt, povoščenimi ribiškimi vodniki lz črev.« Stric George Je stal ob steni ln si gledal roko. »Oh, že prav, veličina si,« je rekel. »Treba bi bilo pogledati ponosnega očeta. Ti navadno najhuje trpijo pri teh malih rečeh,« je rekel zdravnik. »Moram reči, da je bil ta ob vsem šo kar lepo tiho.« Potegnil je odejo z Indijan-čeve glave. Roka se mu je ob tem zmočila. Povzpel se je s svetilko v roki na rob spodnjega ležišča ln pogledal. Indijanec je ležal z obrazom proti steni. Vrat mu > ¥il prerezan od ušesa do ušesa. Kri se je stekala v mlako tja, kjer Je njegovo telo upogibalo ležišče. Glava mu je slonela na' levem laktu. Odprta britev je ležala z rezilom navzgor med odejami. »Odpelji Nicka iz koče. George,« je rekel zdravnik- Ni bilo treba. Nick je stal med kuhinjskimi vraiti ln Je dobro videl zgornje ležeče, ko je njegov oče s svetilko v toki nagnil Indijancu glavo na- zaj. Ravno se je začelo daniti, ko sta stopala po drvarski cesti nazaj proti jezeru. »Strašno mi je žal da sem te vzel s seboj, Nickie,« je rekel oče; vsa pooperacijsk- razvne-tost ga je minila. »V strasno kašo sem te potegnil.« »Ali.je ženam zmerom tako hudo, ko dobivajo otroke?« j« vprašal Nick. »Ne. to je bilo zelo, zeOo Izjemno.« »Zakaj se ie ubil, očka?« »Ne vem, Nick. Najbrž ni mogel prenašati teh reči.« »AU se veliko mož ubije, očka?« »Ne prav dosti, Nick.« »Pa veliko žensk?« »Komaj kdaj katera.« »Nikoli?« »O, pač. Včasih že.« »Očka?« »No.« »Kam je šel stric George?« »Se bo Že pokazal.« »Ali Je umreti težko, očka?« »Ne, mislim, da je precej lahko, Nlck. Kakor pač je.« Sedela sta v čolnu, Nlck na krmi, oče je veslal. Izza hribov Je vstajalo sonce. Ostrlž je poskočil, da se je v vodi naredil krog. Nick je vlekel cflan po vodi. V ostrem lutranjem hladu je bila voda čutiti topla. Bilo Je zgodnje jutro na J)»-,zeru, njegov oče je veslal, oa pa" je sedel na krmi v čolnu in čutil trudno prepričanje, da ne bo nikoli umrl Shran 8 SPORI EN TELESNA VZGOJA ti SPORI IN TELESNA VZGOJA • SPORT IN TELESNA VZJiOJA Tekmovanje šolske mladine Čimveč preprostih igrišč Okraja! svet za telesno vzgojo je na svoji zadnji seji pregledal gradbene programe posameznih občinskih štabov nabiralne akcije. Večina štabov je razumela pravi pomen te akcije, da se bo gradilo prvenstveno manjša Igrišča, zlasti poleg Sol. Zadnjo sredo ln petek Je bilo TJ« Igriščih v Novem mestu prav žđvahno od ranega Jutra tja se pozno popoldne. V počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ ln SKOJ je bilo v sredo okrajno šolsko prvenstvo za pionirje višjih razredov osnovnih sol v mnogoboju. Ici Je obsegal tri telovadne točke in štiri atletske panoge. Pionirji in pionirke so tudi nastopili v malem rokometu. Aprila so na športnih dnevih Po šolah tekmovali v mnogoboju ln malem rokometu. Najboljši so nato nastopili na sektorskih prvenstvih, katerih je bilo v našem okraju 9. Skupno je nastopilo preko 1200 pionirjev rn pionirk. Nato Je bilo tekmovanje najboljših v Novem mestu. Prišli so zmagovalci lz Črnomlja, Brežic, Trebnjega, Leskovca, Mirme peči, Mokronoga, Trlišča. Senovega, Šentjerneja, Stopi« ln Semlča. Pred tekmovanjem je vse zbrane tekmovalce pozdravil zastopnik okrajnega tajništva za šolsko pio-sveto in kulturo. Tekmovalci z nekaterih šol so bili posebno dobro pripravljeni. Opazili pa smo, da so vložili veliko truda v to tekmovanje, da bi čim častneje zastopali svojo Šotlo. V končni razvrstitvi so dosegli najboljša mesta pionirja iz naslednjih krajev: 1. Brežice 604,2 točk, 3. Črnomelj 492,7, 3 Senovo 490,8, Vprašanje slovenskega prvaka je odprto V nedeljo, 7. Junija, se bosta •rečala dva kandidata za nasiov prvaka v malem rokometu; ljubljanska Svoboda igra v Piranu, predstavnik Dolenjske — črnomaljski Partizan — pa bo tekmoval proti Mladosti lz Kranja. Zmagovalca teh srečanj lahko štejemo za kandidata slovenskega prvenstva. Tekma med Partizanom in Mladostjo bo v Črnomlju ob 14.30 url. Do konca prvenstva sta 5e dva kola. Piran, Mladost in Slovan so v konkurenci že izpadli. Crno-maljčanke bodo z vso vnemo branile naslov republiškega prvaka. Črnomelj nestrpno pričakuje odločilno tekmo med Mladostjo in Partizanom. M-k NK Brežice : NK Slov. Konjice 5:2 (2:0) V nedeljo, 31. maja le bila na stadionu v Brežicah odigrana prvenstvena nogometna tekma med nogometnima kluboma Brežice : NK Slovenske Konjice z rezultatom 5:2 (prvi polčas 2:0), Mokra tla in pršeč je igralce pri igranju zelo motil, talko da so na obeh straneh zgrešili precej strelov. V prvem polčasu je moštvo NK Brežice igralo nekoliko preveč umirjeno in se Je biflo bati, da bodo zgubili Igro, šele v zadnjih minutah prvega polčasa so nastopili nekoliko resneje. Gole so zabili: Marko Zupančič (2), Franc FaJ (2) in Nišlč (1 gol) za Brežice, Anton Kokol ter Franc Ulčnik za NK Slovenske Konjice. Predtekmo so odigrali mladinci NK Brežice ln NK Garnizija Cerklje z rezultatom 2:0 v korist Garnizije Cerklje. M. D. V nedeljo: okrajni taborniški mnogoboj V nedeljo zjutraj se bo začel v Novem mestu okrajni taborniški mnogobol v postavljanju šotorov, orientacijskem teku in signalizaciji (na Loki, na Drski in nad drevesnico za Kremenovo pralnico). Sodelovali bodo člani, medvedki in čebelice, no.ve enote pa bodo poslale tudi opazovalce, da •i naberejo izkušenj za bodoče delo. Tekmovanje prireja Okrajno starešinstvo ZTS Novo mesto. 4. Mirna peć 471,a, 5. Trebnje 382,4. Najboljši posamezniki so bili; Končlna (Senovo) 88,2 točk, Rovan (Brežice) 68,8. A. Kure (Črnomelj) 66,5, Sevk (Mirna peč) 66,0 in Flor-jančič (Brežice) 66,0. Najboljše skupine pionirk, v mnogoboju: 1. Brežice 503,3 točk, 2. snopiče 501,9, 3. Leskovec 484,9, 4. Šentjernej 494,9 , 5. Trebnje 492,1, 6. Semič 455,0. Najboljše posameznice pa so bile iz naslednjih krajev: Pavlovi« (Leskovec) 67,7 točk, Durjava (Šentjernej) 67,2. Regina i. in n. (Stopiče) 66,8, ter Berko-vič (Brežice) 66,2 točk. Višek prvenstva le bilo tekmovanje v malem rokometu. Vse ekipe so pokazale viden napredek od lanskega leta. Ugotovili smo, da nimamo v našem okraju samo dobre igralce rokometa v Črnomlju, temveč tudi v Brežicah in v nekaterih ostalih manjših krajih, med katerimi moramo omeniti borbene igralce iz Mokronoga, Šentjerneja. Mirne peči ln zlasti Tržišča, kjer nimajo na šoli primernega igrišča in so se morali pripravljati za to tekmovanje na majhnem šolskem dvorišču. Najbolj živahna igra je bila' med pionirkami iz Črnomlja in Brežic. Po končanem prvenstvu je bilo med najboljše šolske ekipe in posameznike razdeljenih več prak- tičnih nagrad. Osnovna šola Brežice Je prejela dva pokala za zmago v mnogoboju pri pionirjih ln pionirkah. Osnovna šola iz Črnomlja je prejela pokal za najboljše Igralce v malem rokometu. PRVENSTVO SREDNJIH SOL Zadnji petek so se zbrali na Loki dijaki srednjih, strokovnih šol ter učiteljišča iz Novega mesta in se pomerili med seboj v mnogoboju in odbojki. Pri mnogoboju so morali dijaki tekmovati v štirih tekmovalnih točkah ln to v obvezni prosti vaji, plezanju, raz-nožki vzdolž konja in vaji na bradlji. Dijakinje pa so tekmovale v obvezni prosti vaji, vaji s kolebnlcami, vadi na krogih in na dvovišinski bradlji. Ugotovili smo, da tudi za to vrsto telesno-vzgojne dejavnosti vlada veliko zanimanja in da Imamo po naših šolah nekaj odličnih posameznikov. V atletskem delu mnogoboja so moški tekmoval., v teku na 100 m, v skoku v daljino in višino, ter v metu krogle. Dekleta so imela isti program, le da so tekla samo 60 m. Vsaka vrsta v mnogoboju je štela 10 tekmovalcev, 8 najboljših pa se je nato ocenjevalo po točkah za tekmovanje v mnogoboju. Najboljše v mnogoboju &o bile naslednje šole: 1. učiteljišče Novo mesto 29.238, 2. gimnazija Brežice 27.423, 3. gimnazija Novo mesto 26.274 . 4. gimnazija Črnomelj 25.815. Najboljši posamezniki pa so bili: Znidaršič (Brežice) 4.717. Pavlin (Novo mesto) 4.575. Maznik (N m.) 4.245. V ženskem mnogoboju so bile najboljše naslednje šole: 1. učiteljišče Novo mesto 27,773, gimnazija Novo mesto 27.713, gimnazija Brežice 25.844, Ekonomska srednja šola Novo mesto 22.827, gimnazija Črnomelj 22.558. Najboljše posameznice so dosegle naslednje število točk: Hude (učiteljišče) 4.265, Kotnik (gdmn-N. m.) 4.014, Kukman (učiteljišče) 3.776. Med posameznicami se je posebno izkazala olimpijska kandidati-nja Jelka Hudetova, dijakinja novomeškega učiteljišča. Med mladino Je vladalo tudi zanimanje za tekmovanje v odbojki. Jesenska okrajna šolska prvaka sta hotela na vsak način obdržati svoje mesto. Pri moških se to tekmovalcem lz Srednje tehnične šole Krško ni posrečilo, ker so jih premagali odlični Igralci vajenske šole jz Novega mesta. Dekleta novomeške gimnazije s0 obdržala prvo mesto, ki so si ga tudi v Jeseni priborile. Preko zime so se ob prostem času pridno pripravljale za ta nastop in tako se jim Je posrečilo premagati najbolj nevarnega nasprotnika — učlteljišč-nlce. ki so Imele v svoji sredi nekaj dobrih igralk. Po končanem prvenstvu Je bilo med zmagovalne ekipe in tudi med posameznike razdeljeno večje število praktičnih nagrad. Dva pokala za najboljše ekipe v mnogoboju so zasluženo prejel; učite-ljiščnlkl lz Novega mesta, pokal za najboljši ekipi v odbojki pa gimnazijci iz Novega mesta. Gl. V razpravi so ugotovili, da .mamo v okraju še okoli 40 šol, ki nimajo niti najmanjše travnate površine, kjer bi lahko potekal pouk telesne vzgoje. Nekateri občinski ljudski odbori so že storili vse potrebno m priskrbeld šolam potrebne travnate površine z zamenjavo zemlje, šolska mladina pa je z udarniškim delom uredila že več igrišč: v Birčni vasi, Stopicali. Šentjerneju. Kostanjevici, Podbočju, Mokronogu, Oreho-vici itd. Kakšne so še potrebe po športnih Igriščih in napravah v našem okraju po posameznih občinah? OBČINA NOVO MESTO V mestu samem potrebujemo za nižje razrede obeh osemletk primerno igrišče. Loka je od Jutra do poznega večera zasedena z učenci višjih razredov osnovnih šol ter z dijaki ostalih novomeških šol. 2e več komisij si je ogledalo prostor za šolo, kjerMsi bilo lahko dovolj prostora za šolski vrt in za primerno igrišče, vendar ni še nič storjenega, v Smihelu bi morali čimprej urediti zamenjavo zemljišča zraven šole, ker zdaj telovadijo na neprimernem dvorišču. Odkupiti bi morali tudi zemljišče za šolo v Dol. Ka,rteUje-vem, na Malem Slatnikti v Otočcu ln v V avti vasi. Naj boli pereče pa je v Dolenjskih Toplicah, kjer je nekoč telovadila šolska mladina, pred nedavnim preorali in tako morajo šolarji telovaditi na skromnem šolskem dvorišču tik prometne ceste. Clanl okrajnega štaba in tudi sveta za telesno vzgojo so bili mnenja, naj se del nabrane vsote določi za šolska Igrišča, ostalo pa za ureditev veli lcega stadiona v Novem mestu, kjer bo prihodnje leto zlet »Bratstva in enotnostih. Skrajni čas je, da pričnemo z urej evanjem tega stadiona, da bomo lahko prihodnje leto dostojno sprejeli več tisoč nastopajočih. . OBČINA ČRNOMELJ Mladinska brigada bo v počitnicah gradila in urejevala igrišča pri osnovni šoli v Črnomlju. Pn osnovnih šolah v Petrovi vasi, Dobličah, Sinjem vrhu, Adleštčih, na Vinici ter Strekljevcu pa bo potrebno poiskati primerne prostore za šolska igrišča. OBČINA METLIKA Najslabše stanje glede Igrišč Je gotovo v tej občini. Tudi v Metliki nimajo primernega prostora, kjer bi se lahko šolska in druga mladina udejstvovala. Na bivšem Igrišču pri Domu Partizana, ki pa Je že skoro polovica zavzela tovarna, ne bo več varno telovaditi, saj Je promet z vozili iz dneva v dan večji. Čimprej bo treba pričeta graditi stadion, za katerega Je že določen prostor in nabavljeni potrebni načrti. Tudi pri šoli na Suhorju. Božakovem, Drašlč&h in Sela — Jugorju bo potrebno odkupiti zemljišča za selska igrišča. OBČINA TREBNJE V bližini stavbe ObLO Je potrebno urediti igrišče, ki pa ne bo zadostovalo za vse potrebe, ker so morali zaradi gradnje avto ceste opustiti nekdanjo nogometno igrišče. Pri šolah Čatež, SenULovrenc, Vrhe bo potrebno poiskati primerno zeleno površino za pouk telesne vzgoje. OBČINA ZU2EMBERK V 2užemberku bodo morali urediti igrišče ob Krki. Poiskati pa bo treba primeren prostor za gradnjo igrišč pri Šolah Sela^um-berk, Smihel ter pri bodoči novi šoli v Sela-Hinjah. OBČINA BREZICE Tudi v Brežicah Je nujno potrebno urediti stadion, posebno attetsdco stezo ter Igrišča za odbojko in košarko. Pri šoli Globoko naj bi uredili zeleno površino v bližini Zadružnega doma. Zemljišča morajo odkupiti prt naslednjih šolah: Zišece, Kapele. Orešje. Čatež in Ddbova. OBČINA SENOVO V Senovem imajo predvideno gradnjo bazena, vendar pa je nuj ne j še zgraditi igrišče pri šolah v Brestanici, Koprivnici ln Gor. Leskovcu. OBČINA SEVNICA Tudi v Sevnici imajo načrte za gradnjo olimpijskega bazena, vendar bo treba pri večjem številu šol ureditj šolsko igrišče; na JjOt ki, v Boštanju. Bučki. Tržišču tn v sami Sevnici. OBČINA VIDEM-KR8KO V tej občini kažejo največ zanimanja za odkup in gradnjo igrišč. Ugotovili so stanje po vseh šolah ln odkupili ali zamenjali primerna zemljišča v Velikem Podlogu. Dolenji vasi in Vel. Trnu. Le Še v šolah Črneča vas ln Gradec bodo morali to storiti. V Krškem pa je stanje prav IkffiltUJ-no. Šolske mladine je vedno več, prostora dopoldne opravilo tradicio-°*lni obhod po mestu. Dekleta *° bila vsa v enakih oblekah mo,rsko zelene barve, fantje pa v resni črnini. Z velikim tn ®la&nlm zvoncem ln trompetoso P^nanili Novomeščanom, da je konec 8-detnega dela in veselja, dijaških šegavosti ln učenja. Pri maturi iim želimo kar največ uspehov! G Novomeški stenografi ln strojepisci bodo j utr j zvečer ob 18- url polagali obračun dosedanjega dela. Občni zbor bo v dvorani sindikalnega doma. Pridite! # Na Otočcu bo % soboto .e-ja Pripravljalnega odbora za «pl bratstva in enotnosti, ki bo prihodnje leto v Novem me-J*U kot osrednja telesnovzgojna Prireditev. Zaščita fazana in jerebice Že se je pričela košnja detelje, kmalu pa bo na vrsti tudi seno. Tako v detelji kakor tudi v senu pogosto gnezdijo fazani in jerebice. Pri košnji preti tej, za njivske kulture koristni divjadi nevarnost. Znano je, da ta pernata divjad dnevno pobira škodljivi mrčes, tudi koloradskega hrošča in njegove ličinke, torej v znatni meri pomaga kmetijstvu. Znani so nam primeri, ko so fazani krompirjeve nasade močno očistili koloradskega hrošča. Isto opravlja tudi jerebica. Ker je ta pernata divjad koristna, naj kmetje, gnezda, če naletijo nanje, na primerni površini obkosljo in o gnezdu obvestijo najbližjo lovsko družino. Lovske družine bodo v takem primeru izplačale nagrado in dalje ukrepale. Ker ima ta zadeva gospodarski pomen v poljedeljstvu, priporočamo in prosimo, da ljudje gornja navodila upoštevajo. Metliški lovci imajo svojo kočo Ko1 smo že poročali? j*> lovska družina v Metliki 30. IV. odprla svojo lovsko kočo »Zeleni gaj«. Kljub močnemu dežju so se ta večer zbrali na Grabrovcu, kjer stoji koča, skoraj vsi metliški in okoliški lovci, ki so v proslavo 1. maja prižgali velik kres. Zbranim lovcem in drugim gostom je ob otvoritvi spregovoril predsednik lovske družine Anton Težak. Na žalost pa jc zaradi dežja moral odpasti predvideni nastop metliških pevcev in godbenikov. Tudi naslednji dan je bil obisk koče. kjer so lovci pripravili vse za veliko ljudsko rajanje, zaradi dežja bolj pičel. Kljub slabemu vremenu pa je ta dan vsaj kakih 500 ljudi obiskalo kočo, med njimi tudi lovci sosednjih družin in člani upravnega odbora Lovske zveze iz Novega mesta. Predsednik upravnega odbora tov. Bule je vsem lovcem met- liške družine, ki so se popoldne postrojili v zbor, čestital k njihovim uspehom in odlikoval z lovskim znakom za zasluge predsednika družine Antona Težaka, tajnika Maneka Fuxa, gospodarja Jožeta Škofa ter lovca Janka Pečariča in Antona Bučarja. skromno in z maltonj sredstvi. Pralnica bi verjetno prihranila marsikatero težko mokro uro gospodinjam, mnogo pa je tudi takih gospodinjstev, ki ne bodo kmalu zmogla nabaviti svojega pralnega stroja. Na prihodnjih zborih volivcev naj bi občani dali pripombe k naštetim problemom. Vsekakor se bodo ob perečih potrebah tudi skromna sredstva za začetek. Naša dolžnost je izboljšati življenjske pogoje delovnemu človeku. Razmislite, morda &e vam do zbora volivcev porodi pametna misel, ki bo olajšala pre-nekatero uro težkega dela v gospodinjstvu. Seveda pa niso možne usluge le za gospodinjstvo; cela vrsta dejavnosti je, ki nas še čakajo. Zato čimveč predlogov, da se bodo lz njih izluščili najboljši! -ok Vzorni nastop v otroškem vrtcu Nedavno tega Je bil v otroškem vrtou vzorni nastop za roditelje otrok, ki »o v vrtcu, ln za člane šolskega odbora. Za nastop So ae odločili na zadnjem sestanku šolskega odbora. S tem naj bi se starsj, seznanili z oblikami dela v tej ustanovi. Nastop Je lepo uspel, saj se tovarlsica B. Strelova odlikuje kot vzorna vzgojiteljica. Staršem Je posebno ugajala ura, pri kateri so ujporabljali Orlov instrumentarij. pQ |ej metodi je organiziran pevski pouk tudi na osnovni šoli. Tega že dalj časa z uspehom propagira tovariš Jože Jankovlč. Otroci se lepo raz-žlvell in prisotnosti staršev niti ni motila tako. kot smo mislili, po nastopu so šolski odborniki poku-sili malico tistega dne, naito pa J? bil skupen sestanek s starši. Šolski odbor ln roditelji se bodo po tej poti seznanili s celotnim vzgojnim delom na zavodu in tako temeljliteje razpravljali o Zahtevah po reformirani Soli. Odborniki hočejo predmet, ki ga obravnavajo, dobro poznati. Na seji je bilo sklenjeno, da se bo ves šolski odbor prihodnji ponedeljek udeležil tudi občnega zbora pionirske zadruge, na kar se v Kostanjevici že nekaj časa pripravljajo. Na sestanku so se starši — med katerimi Je Wlo tudi precej očetov — zahvalili tovarišlci vzgojitelj lol Bredi S-trelovi za njeno skrb in požrtvovalno delo. Z novomeškega sejmišča Na sejem so v ponedeljek prignali 148 glav goveje ftlvlne in 953 prašičev. Za prašiče so zahtevali od 2 do 18.000 din, za vole od 115 do 120.000 din, za krave od 80 do 70.000 din. za Junce od 60 do 7O.OO0 din. V TEM TEDNU VAS ZAN Četrtek, 4. Junija - rrancaška Petek, 5. junija — Fcrdo Sobota, 6. junija — Zdenko Nedelja, 7. junija — Zorica Ponedeljek, 8. junija — Medard Torek, 9. junija — Primož Sreda. 10. Junija — Marjeta Brežice; 4. 6. amerisk; barvni film »Jenki na dvoru kralja Ar-turja«. 5. 6. ameriški barvni film »Afriški levi«. Od T. do 8. 6. ameriški barvni film »Človek v sti-vera«. Od 10. do 11. 6. francoski film »Obzirna vlačuga«. Črnomelj: Od 5. do 7. 0. ameriški barvni film »Princ Valijant«. Od 9. do 18 6. francoski barvni film »Folles Bergere«. Kostanjevica; 4. 8. francoski film »Julieta«. 7. 6. češki Um »Kod in kam«. 10. 6. ameriški film »Obsojeni«. Metlika: Od 6. do 7. 8. »Ena noč v Benetkah«. 10 6. »Naša pota se križajo«. Novo mesto »Krka«: Od 5. do 9. 6. francoski film »Vsi me lahko ubijejo«. Od 9. do 11. 6. francoski barvni film »Parižanka«. Dom JNA Novo mesto; Od 5. do 7. 6. sovjetski film »Križarka Var-jag«. Od 8. do 10 6. italijanski film »Hrabrost« Semič: 7. 6. ameriški barvni film »Cas obračuna«. Sevnica: Od 6. do 7. fl. Italijanski film »Odisej«. Trebnje: Od 6. do 7. 8. ameriški film »Nedolžno obsojen«. Predstava v nedeljo ob 16. in 19. uri. Vldem-Krško: od 6. do 7. 6. angleški barvni film »Svengali« od 10. do lil. 6, Italijanski film »Njihove zablode«. Žužemberk: 7. 8. češki Kilm »Pot v prazgodovino«. PRODAM FOTOGRAFSKI APARAT b prltlkliinaml znamke »Besa«. Cena 14.000. Naslov v upravi lista. (520-59) PRODAM MOTORNO KOLO To-mos-Puch 175, skoraj novo. Božo Hofbauer' Trebnje. UGODNO PRODAM NEMŠKO CRNO DETELJO ln travniško mrvo. Janez Pičel J. Gor. Polje 9, Straža. KUPIM TOMOS - PUCH ROLER, dobro ohranjen, vožen do 10,000 km. Stanko Pleskovič. Dobrni Č pri Trebnjem. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« vldem-Krško proda tovorni avtomobil znamke Tam-Deutz s prikolico *D)uro DJakovič«, s prevoženimi 80.000 kilometri, za ceno 7.87O.0OO dinarjev. Ponudbe poslati na upravo podjetja. ISCEM SKROMNO SOBICO — prazno ali opremljeno — v Novem mestu. Plačam vnaprej 30 000 dinarjev. Naslov v upravi lista. (503-59) PRIMERNO NAGRADO NUDIM za prazno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom v Sevnici ali bližnji okolici. Po poklicu sem trgovska pomočnica. Naslov pri časopisnemu podjetiu Sevnica. takoj sprejmem gospodinjsko pomočnico k 5-članski družini. Naslov v upravi lista. (521-5») ualnih Instrumentov, saksofonov, klarinetov in harmonik. Popravila : vršujemo točno, solidno in pO zmerni cenil Se prlipctočamo. — IvUSTRIN — delavnica za izdelavo in popravno Instrumentov, LJubljana. Veselova 3 (bivša Nunska). Društvo za napredek gospodinjstva v Novem mestu namerava s sodelovanjem Zavoda za pospeševanje gospodinjstva organizirati i:a svoje članice več 1—2 večem.h tečajev (n. pr, za vlaganje sadja ln zelenjave, za pripravljanje aad-n'h sokov, za krojenje in še druge po Želji prijavljenk). Vabimo vse, ki se "želijo udeležiti teh tečajev, da se prijavijo na Zavodu za pospeševanje gospodinjstva, No,vo mesto. Sindikalni dom, kjer se tudi lahko vpišejo nove članice. RIZPJS ŠTIPENDIJ Na osnovi Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list 32-53) raz-pisule ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA NOVO MESTO pogodbene štipendije za šolanje in sicer: 5 štipendij za šolanje na srednji ekonomski Šoli Stipendije bodo podeljene za Čas. ki je potreben prosilcu za dokončanje študija na tel šoli in v mejah odloka o Višini štipendije. Rok za vlaganje prošenj je do 16. lufl-ila 1959- Prošnji je treba priložiti naslednje priloge: 1. življenjepis, 2. zadnje šolsko spričevalo (overovljen prepis). 3, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka. 4. potrdilo mladinske aH druge množične organizacije. raniti Po hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož ln oče IGNACIJ KOTAR z Vinice 28 Iskreno ee zahvaljujemo zdravnikom dr. Kanižarju, šefu Zdravstvene postaje Bosiljevo. prim. dr. Bajcu iz Novega mesta in strežnemu osebju v bolnici Novo mesto ter medicinski sestri Marici Hudelja z Vinice za izkazano pomoč ln zdravljenje; društvu AMZ Črnomelj, krajevnemu odboru ZB in SZDL Vinica ter Kmetijski zadrugi Vinica za podarjene vence, tov. Einsiedlerju iz Črnomlja, Francu Kajinu iz Podklanca 1» Kazimarju Milicu z Vinice za poslovilne besede- črnomaljski mestni godbi in vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Družina Kotar ras m NOVO MESTO V času od 30. maja do l. junija je bilo rojenih 9 dečkov in 13 deklic. Umrli so. Martin Kocjan, posestnik iz Migodice, star 68 let.. Franc Kralj, upokojenec lz Dra-gatuSa, star 66 let. Bogomir Majer. uslužbenec iz Novega mesta, star 40 let. PREČNA V preteklem tednu ni bilo rojstev. Umrli so: Jože Murgelj, kmetovalec z Dol. Vrha, star 74 let. SEVNICA V mesecu maju 1959 ni bilo nobenega rojstva (doma). Poročili so se: Kožuh Pavel, tov. delavec lz Podgorice in Seme Alojzija, tov. delavka lz Ledine. Gtramec Franc, kmet iz Globočice pri Brež. jn Ceiek Leopoldlna, tov. delavka iz Presne Loke. Rau Jože iz Loga pri Boštanju, mizarski pomočnik in Vovk Ana, frizerska pomočnica iz Brezovega. Kolman Franc, poljedelec iz Sevnice in Obrez Mar;ia. t^v delavk p iz £ur-kov dola. Bokal Pankraclj, rudar, Trbovlje, PaitozansK; vrh, jn Krajne Alojzija, gospod, pomočnica iz OTCšJa. Sajevlc Adolf, miličnik lz Hrastnika in Ušen Bron i-1 slava, gospod pomočnica iz Sevnice. Umrli so: Mlinaric Franc, kmet . iz Lončarjev dola, star 55 let, Dr. Turk Jakob, zdravnik iz Sevnice, star 86 let. Radič Anton, upokojenec lz Zurfcov dola, star* 71 let. Kožuh Janez, kmet lz Droža-nja star 88 let. Senrtčar Marija, gospodinja lz Ledine, stara 54 let. Klenovšek Marija, prevžitkarica z 2igarskega vrha, stara 78 let. Medic Franc, železniški Inšpektor v pokoju, iz Sevnice, staT 64 let. Dokler Anton, višji sodni ofioljal v pokolu lz Sevnice, star 90 let. — dečka, Marija Prešeren iz Za-lovič — dečka. Milka Vrščaj iz Goriške vasi >— deklico, Martina Sodeč iz Radovičev — deklico, Tončka Dajčmain lz Gabra — deklico. Gabrijela Zavrl iz Mirne — deklico, Marija Puceij lz Korit — deklico, Marija Žagar iz Dol. Kar-teljevega — deklico. Amalija Ko-betič lz Malega Nerajca — dečka ln deklico, Marija Pust "z Brezove rebri — deklico, Frančiška Murn iz Dobrave — dečka, Marij* Petric lz Vel. Lahinje — deklico. Ana Vrbanec iz UčakoVcev — dečka, Ana Starič iz Bitnje vasi — dekli co. - POPRAVEK: Popravljamo podatek iz 16. štev. iašega lista; Jureći č Kristina lz Cerkelj ni rodila sina, temveč se je samo zdravila na ginekološkem oddelku novomeške bolnišnice. Iz brežiško porodnišnice Pretekli teden so rodile v bre-žišk, porodnišnici: Ljudmila Pav-letlc lz Kunšperga — deklico, Marija Božič iz Zadovinka — dečka, Jellca Radanovie 12 Loč - dečka. Jožefa Iljaž iz Podgorja — dečka, Jožefa Cvetko iz Globokega — dečka. Ljudmila Mirt iz Kladla — dečka, Marija Križanec iz Movrač — deklico, Terezija Savnlk lz Brežic — deklico, Zivanka Petrlč iz Brežic — dečka GODBE NA PIHALA IN GLASBENE SOLE POZORI Popravljamo generalno in delno vse vrste pi- Preteku teden so v novomeški porodnišnici rodile: Cveta Glavan lz Gor. Kota — dečka, Rofina Jambrovič iz Kočevja — dečka, Danica Prešeren iz Smolenje vasi Bernardka Jager, hči avtomeha-nika iz Semiča, je padla ln si poškodovala levo nogo. Jože Angelj, sin delavca lz Odrge, je padel po stopnicah in sd poškodoval levo nego. Jože Kolenc, sin posestnik« Iz Zaloga, Je padel in si poškodoval hrbtenico. Jožetu Milkoviču, posestniku iz Zorenc, je kolo voza pošikodoval levo nogo. Anion Pav-šlč, pismonoša lz Jelševnlika, si je poškodoval levo nogo. Ludviku LovSetu, uslužbencu iz Martinje vasi, Je hlod poškodoval desni palec. Jakob Suhatepec — šestdesetletnik V sredo, 27. maja Je praznoval v krogu svoje družine šestdeseti rojstni dan Jakob SUHOREPEC, srednji kmet iz Otovca pri Črnomlju. Vsa Bela krajina ga pozna kot naprednega kmetovalca in aktivnega delavca v družbenem Življenju. Čeravno Je imel v življenju vedno trdo delo na kame- Novomeški atleti v zvezni ligi 0 delu rez. oficirjev v Vidmu-Krškem Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v Vidmu-Krškem organizira vsak mesec obvezna predavanja in seminarje, združene tudi s prikazovanjem filmov. Predavajo aktivni oficirji iz Novega mesta ln Cerkelj. Udeležba na teh predavanjih Je vedno lepa, saj jim prisostvuje po 50 do «0 odstotkov rezervnih oficirjev, V prejšnjem mesecu Je pododbor organiziral tudi Izlet v eno Izmed naših inženirskih enot. ogled važnih krajev lz NOB na Kordunu ln Plitvičkih lezer. Izlet ie trajal 2 dni, udeležilo pa se ga Je 60 rezervnih oficirjev. Prvovrstna vina ta domači in tuji trg dobite pri »VINO BREŽICE Attet\ in atletinje novomeškega Partizana »o se letos na tekmovanja vestno prlpnavUl, zato nI nič čudno, če so že v začetku sezone poželi nekaj« prav Ueplh uspe-lov. Letos Je spored atletskih tek-movainj izredno bogat tudi za manjše atletske kolektive. Da bi se atletlika čim boli razširila, je Atletska zveza Jugoslavije skleni)a uvesti novo zvezno tekmovanje, v katerem bodo lahko nastopili tudi manjši atletski kolektivi, ki imajo manjše število tekmovalcev in. tekmovalk. To bo skrajšan program — »B« program zvezne atletske lige. Moške ekiipe nastopijo samo v osmih disciplinah (teki na 100, 400, 1500 in 3000 metrov, štafeta 4 X 100 m, skok v vtšlno in daljino ter met krogle). Ženske pa v šestih disciplinah (v teku na 100 in 800 metrov, v štafeti 4 X 100 Nogomet v Črnomlju BELA KRAJINA : JAVORNIK (Rakek) 4:1 V nedeljo Je bila odigrana v Črnomlju predzadnja tekma I. nogometnega razreda ljubljanske podzveze. Domačini so imeli v gosteh moštvo Javornika z Rake-ka; čeprav Je bila tekma na mokrem terenu po dežju, je bila 41-vahna in razgibana. Domačini so zasluženo zmagali s 4:1. S to zmago se Je »Bela krajina« uvrstila v zgornji del lestvice in Je med štirimi vodilnimi moštvi v pod-zVezl. Ker se nam obeta v Jeseni reorganizacija nogometnih podzvez in z njo nova podzveza v Novem mestu, menimo, da bodo nekatera moštva v okraju s tem zaradi zmanjšanega Stavila tekem prizadeta. V novomeški podizvezl bi nastopala moštva Črnomelj, Novo mesto. Brežice. Senovo In Videm-Krško. O reorganizaciji no-gometnih podzvez in tekmovanj bi zato kazalo še razmisliti. V. J. metrov, v skoku v vifitno in daljino ter v metu krogle). Moramo reči. da imata obe novomeški ekipi veliko upanja, da se uvrstita med najboljše v Jugoslaviji, posebno pa to velja za žensiko ekipo, ki ima veliko upanja celo za najvišje mesto. Poudariti moramo, da so v tem aporedu discipline, kjer imamo vsaj po dve kvalitetni in izenačeni tekmovalki, zato lahko pričakujemo visok plasma. Tudi moška ekipa bo prav gotovo med najboljšimi, posebno če bo v vseh treh kolih nastopala kompletna. Novomeški atleti in atletinje so bodo trikrat pomerili z atleti Litije in Triglava iz Kranja. Prvi nastop bo že to nedeljo (7. junija), v Litiji, drugI 28. Junija v Novem mestu, zadnji pa 12. Julija v Kranju. Dan mladosti v Vidmu-Krškem niti domačiji, je še vedno čil in zdrav. Svoje izkušnje v gospodarstvu rad prenaša na druge in je z vsakim ljubezniv. Posebno rad pripoveduje svoje doživljaje iz prve in druge svetovne vojne. V prvo svetovno vojno Je šel kot 17-letni fant marca 1S17. leta. Ves čas do konca vojne je bil na Italijanski fronti. Bil je tudi v 87. Štajerskem polku, ki je bil od Italijanov skoraj ves pobit, Jaka pa je odnesel zdravo kožo. Ko se je ob koncu vojne vračal domov, je bil zajet tn ostal Je v italijanskem ujetništvu 16 mesecev. »Ne spominjam sc rad časov, ko sem bil v ujetništvu ln se hranil vsak dan z dvemi žlicami rlža, majhnim koščkom kruha m čebulo. Ko Je moj kolega dobil nekje po protekciji krompirjeve olupke, sem ga prosil, da ml jih malo odstopi, da bom laže kljuboval lakoti. Bil je toliko dober In m i jih je dal. Tega ne morem pozabiti in sem mu še vedno hvaležen, pripoveduje. Tudi druga svetovna vojna nI prizanesla Suhorepcu. V NOll so bili trije njegovi krepki sinovi, hrabri borci. En sin ju umrj za posledicami vojne. Bil je v časopisu pohvaljen kot najboljši unira-Ijezec IX. brigade. Drugi Je rezervni kapetan in je v državni službi; tretji pa Je rezervni poročnik jn dela na majhni kmetiji na Otovcu. Bila sta še dva mlaj-ša sina, ki spričo mladole..> ti nista bila v operativni etLn.cah. Zaradi odhoda sinov v partizane so mu Italijani požgali domačijo, z ženo In ostalo družino pa se je umaknil v gozdove. 2e v času NOB Je bil izvoljen v okrajni Izvršni odbor In te funkcije ni Izgubil. Pri vsakih volitvah je ponovno izvoljen ln Jo tudi sedaj odbornik okrajnega zbora, okrajnega ljudskega odbora Novo mesto ln občinskega zbora občinskega ljudskega odbora Črnomelj. Aktivno dela v organizaciji SZDL. VVI, Zvezi borcev |n krajevnem odboru. Vsa leta po osvoboditvi Je sodnik porotnik, prvolno je bil na okrajnem, sedaj pa Je na okrožnem sodišču. Vsi, ki ga poznamo, mu želimo, da bi z ženo Antonijo preživel še dolgo vrsto let, ob njegov] šest-desetletnlcj pa mu iskreno če. stitamo. S. J. V Vidmu-Krškem so svečano proslavili Dan mladosti 24. maj s slavnostno povorko, kl je krenila s Kočevarjevega trga do tovarne celuloze ln papirja. V povorki »b sodelovali poleg aktivov mladine rudi pionirji, ki so s transparenti prikazali svojo dejavnost v pionirskih krožkih. Zaključek praznovanja Je bil pred tovarno celuloze m papirja, kjer Je imel govor predsednlik občine tov. Stane Nunčič, nato Je podelil diplome in pohvale najboljšim mladinskim aktivom ln p osa m ez n iko rn. Za najboljši mladinski aktiv Je bil proglašen podloški. ki Je že tirugko prejel prehodni pokal. Nje-aya «tn sledila aktiva zdole in >«ijW>oČje. V športnem udejstvo- Cftvezniki predvojaške vzgoje so tekmovali V nedeljo. 24. maja. Je bilo v Novem mestu okrajno strelsko tekmovanje obveznikov predvojaške vzgoje. Udeležilo se ga Je 8 ekip s po 5 člani. Prvo mesto Je osvojila ekipa obveznikov PV ob-čine Vldem-Krško kar s 116 krogi prednosti ter osvojila okrajni prehodni pokal, drugo mesto Je zasedla ekipa PV i z Brežic, tretje pa ekipa iz Senovega. Prve tri ekipe so prejele praktične nagrade (nogometno žogo, žogo za odbojko in žogo za mali rokomet). Praktične nagrade Je prejela tudi desetorica najboljših strelcev PV. vanju so se najbolj Izkazali mladinci tehniške srednje šole, ki so dosegli prvo mesto v odbojki, nogometu ln šahu ter namiznem tenisu, medtem ko so v streljanju bili najboljši videmski mladinci. m. Ribiči so tekmovali V nedeljo, 31. maja, Je bilo na Otočcu okrajno prvenstvo v športnem ribolovu. Prireditev je bila hkrati izbirno tekmovanje za republiško prvenstvo v športnem ribolovu, ki bo v nedeljo, 7. Junija, na Otočcu. Doseženi so bili naslednji rezultati: met obtežilnlka; 1. MIha Go-stiša; met muh«: 1. Jakovllevlč; lov rib člani: 1. Dane RifelJ 750 točk, mladinci 1. Stene Kuko-ves 350 točk in pionirji: — 1 Cedo Jakovljevič. 75 točk. v skup-' nem plasmanu — met muhe in ob-težlllnika — je zasedel prvo mesto Silvo Požar 330 točk; drugi Je Dane Rlfelj — 327 točk. Iz Kragujevca pozdravljajo Tople pozdrave pošiljajo vsem bralcem našega lista in svojim prijateljem vojaki !z ■*Kragujevca; Jože Fabjancic. Stanko Dragovan, Jože Skulj, Alojz Borjlan, Aiojz Zarabec, Anton Luncler. ZABELEŽENO Sedmi zlet bratstva in enotnosti ODLIČNO PERE I DOBRO ČISTI Junija prihodnjega leta bo Sovo mesto prizorišče zleta Bratstva in enotnosti. Navidezno Je ta datum razmeroma še !>recej daleč, če pa mislimo na važnost ln pomembnost zleta :er na ostale okoliščine, nam bo tatkoj razumljivo, da se moramo že danes lotiti priprav. In taiko tudi Jc: pruprav-jalnl odbor sedmega zleta, ki nu Je na čelu predsednik OLO «v. Nlko Belopavlovič, je že ia delu. Formirane so že ko-nislje za posamezne sektorje lela. Stalni sekretariat zleta te bo 6. Junija letos sestal na >točcu, kjer bo sprejel pro-rram sedmega zleta. Vabljeni 10 predstavniki okrajnih zvez Partizana Karlovac, Banjalu-ca, Prijedor, Bihać, Gospić, Si-iak In Novo mesto, ki so prav-taprav stalni prireditelji zleta. OKVIRNI PROGRAM ZLETA Glavni zletinl dnevi bodo si-:er v sredini prihodnjega leta, Je pred temi pa bo več prlre-iltev, tekmovanj, pohodov In sodobno. Ze septembra leto«, naj bi bil zlet na Bazo 20 z udeleženci »krajne zveze Partizan Novo nesto ln predstavniki že preje )m en jenih zvez, še pred tem oa v avgustu — skupen vzpon na Triglav. Januarja prihodnjega leta bo »kupni smučarski pohod na CJorjance. pri katerem na.1 bi sodelovale tudi organizacije ZB. Pohod nn.1 bi bil I/ dveh rhodlšč Oz. Iz dveh smeri: >krajna zveza Karlovac bi št:t oo karlovSkl strani, vse ostale pa po novomeški. Razna tekmovanja naj bi se ?rlčela v Juniju prihodnjega leta. Med prvimi bo na Krki veslaška regata. Pričela se bodo tudi tekmovanja v nogometu, na katerem bodo sodelovali okrajni prvaki, dalje v atletiki, košarki, odbojki, malem rokometu, namiznem tenisu *d. V tekmovanje se bodo vključili tudi taborniki s svo-llmi prvenstvi, manjkati pa ne bo smelo nekaterih ljudskih tekmovalnih točk, kot metanje tamna (»bacanje kamena s ramena«), vlečenje vrvi in po-lobno. V samih zletnlh dneh bi bila nekatera finalna tekmovanja, tekmovanje v balkanskem itafetnem teku skozi mesto ter »odobno. Na večerni akademl-II naj bi s kvaMtetnimi točkami sodelovale vse okrajne zveze, taborniki pa bi kurili taborni ogenj. S parado skozi mesto ln zaključnim množičnim nastopom vseh sodelujočih bi zletne dni .aključili v nedeljo 19. Junija. Od prihodnjega leta dalje naj hi v Času pred glavnim zlet-nlm dnevom stekla štafeta /.leta Bratstva ln enotnosti iz krala prireditelja ter obiskala vse »kraje, ki so stalni prireditelji zleta. Tako bo prva tovrstna štafeta krenila drugo leto Baze 20. Kot vidimo, je program pre-:ej obširen in za prireditelja ■ahteven. S porazdelitvijo de-a po komisijah ler sodelova-ijem vseh činiteljev pa tudi U nalosra za okrajno zveio Cnrtizan Novo mesto na bo presežka. N 27 J STAREGA AMERIKANCA Piše John Lokat rt. Ni mi znano, če je še kateri teh pionirjev, ki so izgubili otroke v tem strašnem ognju v šoli, živ ali ne; tudi mi ni znano koliko je naših Slovencev - pionirjev še živih, ki so bili naseljeni v Clevelandu že leta 1900. Jaz vem samo za pet teh pionirjev, morda jih je več, ampak večino jih krije črna lemlja. Slava spominu slovenskih pionirjev, ki počivajo v ameriški zemlji! Ivan Zorman: PIONIR Brez svojcev šel si v večni mir, ponižni stari pionir. Nihče se več ne spomni nate, na tvoje sanje, upe zlate; pozabljen si in grob noben tako kot tvoj ni zapuščen. Tujine sladki glas si čul, čez širni ocean odplul, v oblake zidal si gradove v imenu bajne zemlje nove. -Izginile so svetle sanje, brezsrčen dan je dahnil nanje: za kruh vsakdanji si trpel, le malokdaj te je ogrel veselja dih in sreče žar. Ostal ti je lepote dar, ko v duhu gledal si krajine predrage daljne domovine, ko ti poromal je spomin v podnožje zelenih planin, kjer v zvezdni noči si vesel pri oknu deklico objel, kjer si življenja poln, močan zavriskal čez cvetočo plan... V samotnem grobu zdaj ležiš, nad tabo čuva nizek križ. Kdo spomnil se te bo gorko, ko tudi mene več ne bo? (Iz zbirke Pota Ljubezni) Zgornje kitice, ki jih je spisal naš ameriško-slovenski pesnik Ivan Zorman, so zelo primerne v počastitev naših pionirjev. Lepo bi bilo, ko bi bile večkrat priobčene, ker so velikega pomena in se mi zelo dopadejo. , Rad bi omenil nekaj tudi o mojem bivšem domu na E 162 St, kjer sem živel 35 let z mojo pokojno ženo in otroci, ki so tu odrasli in dokončali šole in se tudi vsi štirje iz te hiše poročili in postali sami svoji gospodarji, da sva nazadnje ostala z ženo sama. Ko sem kupil tisto hišo, je bila vsa zamazana in zanemarjena znotraj kot zunaj. V hiši je bilo polno stenic in muh, v njej ni bilo ne elektrike, ne plina, na dvorišču pa zelo veliko podgan. Sama nesnaga vse skupaj, da Je bilo grdo za pogledati. Vesel sem bil, da sem si kupil lastno hišo. zato sem se z vso vnemo spravil na delo, da najprej vse očistim. Dolgo časa je vzelo, da sem vse to opravil, a delal sem z veseljem. Veselilo me je imeti svoj vrt. Edino, kar je na zemlji do tedaj raslo, je bil plevel; počasi in s trudom ter z delom ob večerih, ko sem prišel iz tovarne .in ob nedeljah, se mi je posrečilo spremeniti prejšnje zanemarjeno dvorišče v lep vrt. Upam, da mi ne bo kdo zameril, ker omenjam, kako sem delal na tem vrtu; saj se nočem hvaliti, ampak v resnici sem vsako leto skušal nekaj zboljšati na vrtu, da je bil lepši od prejšnjega leta. Posadil sem nekaj drevja ob cesti pred hišo za senco, na vrtu pa sem posadil sadno drevje in grmičevje. Na eni strani sem imel razne cvetlice, na drugi vsakovrstno zelenjavo, solato, itd. za zimo. vedno sem rad imel dobro solato in reči moram, da sem si je privoščil, ko sem imel svoj vrt. Nikoli preje ne pozneje je nisem toliko pojedel. Ko sem tako obdeloval svoj vrt, je marsikdaj kak rojak, ki je šel mimo hiše, vprašal, zakaj tako delam. Jaz sem jim odgovoril, da ne bi imel takega vrta, kot je, če ne bi tako redno delal. Mimo je hodil tudi v bližini živeči rojak, zidar po poklicu. Prosil me je, da bi mu posadil nekaj dreves. Ustregel sem mu pa mi je večkrat potem rekel: »Lokar, drevesa bodo rasla, ko mene in tebe ne bo več na svetu«. Prišla je kriza, ki je trajala dolgo. Ta rojak je bil dolgo časa brez dela. V obupu je šel na na dvorišče in se ustrelil. Tako si je sam končal življenje. Se vedno se ga spominjam, kadar grem po E. 162 cesti, kjer je živel. Drevesa res še rastejo tam, a njega že dolgo let krije ameriška zemlja, mene pa še čaka. Taka je pač usoda nas vseh. Tako sem delal iz leta v leto, dokler nisem leta 1950 imel že prav lepo urejeno, pa sem menil: prihodnje leto mi bo laže. Poslej bom po malem delal po vrtu samo za kratek čas ln gledal, da bodo moje rožice rastle. Tekom zime sem pisal več stvari v list, pa sem težko čakal spomladi, da bi zopet mogel na vrt. Ravno 20. aprila bo minilo pet let, odkar mi je umrla žena. To pa je spremenilo vse moje načrte. Ze vnaprej posejane rožice in zelenjavo, da bi jo imel presajati — vse je lepo kazalo, da sem bil prav vesel paradižnikov kot drugih rastlin. Veselil sem se, da bom vse to presadil na svoj vrt, ko mi je žena nenadoma zbolela. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je čez dva tedna umrla. Smrt žene me je pustila zmedenega, nisem vedel, kaj bi Storil. Težko mi je bilo pri srcu. Rastline sem žalostno gledal, ne vedoč, kaj bi z njimi; ali bi vse skupaj pustil ali kaj. Razdal sem jih drugim, da so sadili, sam sem se pa žalostno oziral po mojih prej tako lepih gredicah, katere je sedaj začel preraščati plevel. Nameraval sem ostati v tej hiši največ zaradi vrta, da bi se z njim kratkočasil, a so me otroci pregovorili, da bi to bilo preveč dela zame. Tako sem hišo prodal in se preselil k sinu Martinu v Euclid, Ohio, kjer še danes stanujem. Čeprav bo na 20. aprila že pet let. odkar sem hišo prodal in izročil ključe novemu gospodarju, sam pa šel k sinu stanovat, se mi še vedno toži po lepem vrtu. V dokaz, da je bil to res lep vrt, naj povem, da sem dobil trikrat priznanje in nagrade, enkrat sem prejel celo prvo nagrado za najlepši vrt v naši okolici. Zato boste lahko razumeli, kako težko mi je bilo pri srcu, ko sem za vedno odhajal iz hiše, v kateri sem prebil toliko let s svojo ženo in otroci, pri kateri sem napravil toliko dela — ko bi dobil le po 10 centov za vsako uro dela, bi toliko let s svojo ženo in otroki, pri kateri sem napravil toliko kot spomin na življenje, ki smo ga tu preživeli. Nekoč tako lep vrt je prerasel plevel in ko sem si ga nekoč pobliže ogledal, so mi stopile solze in oči, najraši bi umrl v hiši, kjer sem prebil toliko let. Ta občutek more razumeti le tisti, ki je sam kaj takega doživel. Se bolj hudo mi je bilo kot takrat, ko sem jemal slovo od svoje ljube matere in rojstne domovine. Tako gre življenje svojo pot naprej. Moje zadnje delo je bilo pri Apex Electracil Mfg. Co., kjer sem delal 22 let. Sedaj sem že 11 let upokojen. Hitro so pretekla vsa ta leta, da kar ne vem, kdaj so minila. Zdaj, ko Imama čas, mi misli vedno uhajajo v minule čase in na minule dogodke v mojem življenju. Čeprav zadnje čase že bolj težko, le Še pišem dopise v liste, ker se zavedam, da je potrebno pisati v korist naših ljudi. Rad bi videl, da bi tudi drugi rojaki napisali kakšne zanimivost iz svojih naselbin. Saj tudi jaz rajši berem kot pišem, ampak s tem, ko pišem, se kratkočasim. Naročenih imam šest časopisov, tri iz rojstne domovine, tri od tukaj, kar mi je v razvedrilo. Ob vsaki priložnosti, ko mi je mogoče, pa obiščem tudi razne naše prireditve, posebno še koncerte naših pevskih zborov, kar me vedno pomladi vsaj za deset let. Torej, naj zaključim te svoje spomine ali prigode. Ako slučajno nisem kakšnega dogodka natačno. oziroma pravilno opisal, rad sprejmem kritiko, nič se ne bom jezil, ker stvarna kritika je vedno dobrodošla. Pravična kritika je potrebna, ker se z njo učimo. Mi navadni delavci nismo imeli priložnosti hoditi pod staro Avstrijo v šolo. Jaz sem mogel končati samo tri razrede šole. Morda zato nisem te spomine opisal bolje, so p* vsi dogodki resnični. Rilo pa je še veliko drugih dogodkov, katere bi se dalo opisati, a mi je težko, moja roka ni več dobra, s težavo pišem, čeprav imam spomin zelo dober, pa (Nadaljevanje in konec) V\del je morje, ki vre. Pod njim namreč deluj© vulkan,) ki je izbruhnil že leta 1928 in uničili taborišče norveških znanstvenikov. To morje je pravzaprav nekak zaliv, širok 14 km (n zelo globok, zvezan z ostalim morjem z ozkim prelivom. Hotel Norvežanov gleda po;wl-co iz vode, na obali je še neaaj čolnov iz tistega časa, ki so tu-dj že do polovice zasuti z zemljo. Videl je tjulenje, galebe, pingvine, ki potujejo s toplim letnim časom okoli Antarktike. Videl je hrib, ki je sestavljen iz 65w/o bakra. Ljudem so zaradi skorbuta otekale dlesni in glave. Dobivali so sicer vitaminske tablete, pa niso vsem pomagale. Razpoke v ledu, zakrite s snegom, po več sto t.ietrov globoke, so čakale človeških žrtev. Kapetanu se Je zmešalo. Ustrelil se je. Mirnega norca so in.eli privezanega več mesecev, dokler ni priplula neka ladja in ga odpeljala. »Le močni živci vzdržc v tej mrzli, pusti, sivo-beli pokrajini. Mi smo bili na Antarktiki le 4 mesece, so pa prostovoljci, ki st- javijo za eno ali dve leti. Tam doli sem vldiel tudi spominsko ploščo, ki ie biila postavljena nekemu Dalmatincu, kl je zdržal na Antarktiki 5 let! Bral sem knjige o tej cetlini, toda v resnici je vse drugače,« ie denal Izidor. Doma je najlepše... Po povratku iz Antarktike se je zaposlil v pokrajini Entre Rios pri Buenos Alresu, kjer le mailo milejše .podnebje, ln za- DOLENJEC NA ANTARKTIKI Sedem svečk za Chaplina. Rdečih seveda, ker vsaka pomeni deset let življenja. V Cor-' sieru pri Lnsanl v Švici, kjer se je naselil veliki umetnik na stara leta, je te dni v krogu svoje družine (žena, sedem otrok, od katerih je najstarejši sin Sidney Chaplln pripeljal s seboj iz Londona tudi svojo zaročenko Noelle Adams, in Charleycv štiri leta starejši brat) praznoval sedemdeset let življenja. Ob tej priložnosti je umetnik povedal novinarjem, da je začel pisatj svoje spomine in da ima že na papirju prvih sto strani. Gardisti se spominjajo domačih Dolenjski fantje, ki akiž'jo v gardi v Sarajevu se spominjajo svojcev, domače miadine in lepe Dolenjske ter vse prav lepo pozdravljajo: Anton Bar-taj, Anton Cveibar, Alojz Zaje, Franc Kosmač, ASojz Vrtačič in Martin Mohar. čel nabirati denar in dokumente za povratek v domovino. Dolg čas mu je bilo po domovini, po Gomili, po domačih. Dvakrat je že skrivoma zbral vse dokumente, a obakrat mu je bolezen preprečila odhod. Enkrat prav med 45-dnevno stavko zdravnikov. Vendar pa je ime, takrat srečo, da je Imel za prijatelja nekega Peruanca — zdravnika, ki je prišel v Argentino na prakso. Ta ga je pozdravil. Dokumente je zbiral skrivoma zato, ker bi mu drugače ljudje ovirali odhod. Niso redki primeri, da tam Človeku ukradejo že zbrane dokumente Mmo zato, da mu preprečijo povratek. O domovina, ti si kakor zdravje! je rekel Ivan Cankar. Slovenska beseda je beseda praznika, petja In vriskanja. Jugoslavija je ctažela enakopravnih ljudi. Jugosilavija, kjer človek nekaj velja zato, ker^ je človek tn ne zato, ker ima, v žepu ali v banki toliko ln toliko denarja! Veliko je ljudi, ki jih »flrbec žene po svetu. Tujina, daljava, silaba voda, vročina, mraz, za-. i;G$.tavijanje, težko delo, delajo ti krivice, nihče te ne .ščiti, bolezni; nimač človeka, da bi se z njim pogovoril po naše, po domače ... Takrat človek spozna, kaj ie domovina, koliko je vredna. Takrat jo zna ceniti. »Veliko je ljudi tam zunaj, po svetu,« je dejal Izidor, »ki bi želeli spet domov. Po 30 let niso videli domovine, a želeli bi jo videti pred smrtjo.« Ko se je vračal z ladjo domov, je hotel kupiti v Brazl-ij' nekaj kave, ki je tako lepo dišala tam. par metrov od za-sidran- ladja. Vsi so šli lahko Pozdrav Mirenčanom France Graear, Anton Rus in Hinko Marin, vojaki iz Trebnjega, pošiljajo lepe pozdrave kolektivu Tovarne šivalnih strojev Mirna in šolski zadrugi, in Jlma *eUjo še mnogo delovnih uspehov. Fantje nam pišejo »Dolenjski fantje, fe] služimo vojaški rok v Treb-inju, pozdravljamo vse Dolenjce in Dolenjke, zlasti pa domače m znance. Anton Rus, Drago Skarja, Franc Klančar, Albert Prem in Frauc Godina.« Pismo iz Bihaca Dolenjski fantje, kj služijo vojaški rok v Bihaću, pozdravljajo vse naročnike Dolenjskega lista, mladino, k; gradi avto cesto, ter starše, sorodnike in prijatelje, na katere se često spominjajo: Janez Glina, Franc Može, Stane Ostanek, Karel Stancar, Joie Strbenk, Jože Tomšič, Mirko Privsek ln Jože Zupančič. Na koniu okoli sveta Britanski letalski polkovnik Jones A. Norman jz Wcybridgea v veliki Britaniji se Je pred petimi meseci odpravil na Konju v Avstralijo. DrugI konj mu nosi prtljago. Frejahal je Francijo ln Italijo ter pred. prvim i"aJem P"spel čez Sežano v našo državo. Pot bo nadaljeval skozi Bolgarijo, GrctJo, Turčijo, Iran, Afganistan, Pakistan in Indijo na Cevlon, kjer se bo vkrcal na ladjo za Avstralijo. 4. maja se Je pojavil v Novem mestu. S konji se je ustavil v gostišču Kosak. /,eio pohvalno se Je izrazil o našem ljudstvu, le ceste niso naredile nanj najboljšega vtisa. Spotoma si Je ogledal razne zgodovinske znamenitosti. V Novo mesto je pripotoval po cesti čez Žužemberk. Zelo Je bil navdušen nad novomeškim Bregom, ogledal si le tudi znano Tinloreltovo umetnino v Kapitlju. I'0* 'e,na* daljeval preko Otočca ln Kostanjevice v Cateške Toplice, kjer so ga sprejeli predstavniki Turistične zveze NRH. Načrt potovanja po Sloveniji mu Je pripravila Turistična zveza Slovenije. Povsod, kjer se je ustavil, so ga pričakovali njeni zastopniki domRČlni. ki so znali govoriti angleško. Ta gostoljubna ustrež-Ijlvost ga Je, kot Je povedal, prijetno iznenadila. tudi oči so mi še dobre. Pri soncu lahko berem brez očal, hodim pa zelo težko. To sem omenil, da boste bralci teh mojih spominov videli, kako se počutim. Lepo pozdravljam vse in vam želim zdravja, kar je največje bogastvo tega sveta. Euclid, aprila 1956 John Lokar (Gornje spomine je objavil naš spoštovani rojak John Lokar st. pred tremi leti v ameriški ►►Enakopravnosti«. Upamo, da smo v 14 nadaljevanjih kramljanja rojaka Lokarja, ki živi ^daj v Pokojnicah pri Radohovi vasi, oživeli marsikatero zanimivost iz zgodovine in dela prvih slovenskih izseljencev, ki so pred 50 in več leti iskali kruha po svetu, ko jim ga takrat domovina ni mogla dati. Rojaku Lokarju pa se za poslane rokopise lepo zahvaljujemo! Uredništvo Dolenjskega lista na kopno, samo Slovani so morali ostati na ladji. »Ni mi bUo toliko do brazilske kave,« je dejal Izidor« »ampak bil sem žalosten, jezen zato, ker ni veljalo za vse isto, kakor da nismo vsi, tudi mi Slovani, ljudje.c , To se je ponovilo še v neka-tf rib pristaniščih Na ladii, ko se je peljail domov, je slišal tudi radijsko vest, da so iz Argentine izgnali vse Ruse in Cehe, č.eš da so oni organizirali v njihovi državi stavke. Na vprašanje, če se bo kje zaposlil, je povedal: »Nekaj časa bom doma. Bomo ie videli, kako se bomo razumeli. Človek ni nič. če ni tudi kmet. Morda bom šel kasneje kzm v sJužbo.« Prišla je stara mati in mu dejala, da bi bilo dobro, če bi šel s sestro obrnit zjutraj pokošeno deteljo. Nisem ga hotel več zadrževati in sem se poslovil. Jože Prime Vsakdanja podoba na Antarktiki: led, mraz, divjina in neskončne planjave... Mladinke iz Stopič - republiške prvakinje Preteklo nedeljo Je bilo v LJubljani na letnem telovadlšču v Tivoliju letošmje republiško prvenstvo Partizana v partizanskem mnogoboju. Udeležba Vrst ni biLa najboljša. Tudi iz novomeškega okraja se Je tekmovanja udeležilo zelo malo vrst — le tri v III. razredu mladink. V tem razredu je skupno nastopilo 8 vrst, naslov republiških prvakinj pa Je prepričljivo in z velikim naskokom pred ostalimi osvojila vrsta mladink lz Partizana Stoplče. To društvo, ki ga že dalj časa zelo uspešno vodi učitelj Nace Zalik, se je letos Izkazalo z novim uspehom, 2e na okrajnem prvenstvu v partizanskem mnogoboju Je vrsta zmagala z naskokom več kot 600 točk pred vrsto iz Novega mesta m vrsto iz Trebnjega. V Ljubljani Je bil njihov uspeh še večji. Zmagale so i naskokom skoraj 3300 točk (!) pred drugoplasirano vrsto lz Medvod in tretjeplaslrano vrsto iz Trebnjega. Trebanjčanke, ki so Taborjenje PW v Vidmu-Krškem Letos bo v okviru občine VI-dem-Krško ln Senovo prvič taborjenje obeh odredov predvoja-fcke vzgoje. Ker odreda PVV nimata dovolj šotorov, so se odločili, da bodo živeli pripadniki pred vojaške vzgoje v dijaškem domu. Vodstvo bo skušalo čimbolj udobno urediti dom za življenje in delo mladincev. Vojaški pouk se bo odvijal samo v dopoldanskih urah. popoldne pa bodo izkoristili za politična in strokovna predavanja ter za športno udejstvovanje. V ta namen imajo pripravljenih že več športnih rekvizitov, predvsem pa malokalibarskih pušk. Tajništvo za narodno obrambo pri OLO Novo mesto bo dalo na razpolago kino-projek-tor z vojaško-strokovniml filmi ln o življenju ln delu KPJ. Tudi plavalni klub »Celuloza« bo z razumevanjem podprl taborjenje in dal na razpolago trenerje oziroma prevzel nalogo, da bo naučil v petnajstih dneh neplavalce plavanja. Razen tega bodo pripovedovali Čflani občinskega komiteja ob tabornem ognju o. življenju ln delu KPJ in tako seznanjali mladino z vlogo ZK. . Taborjenje, ki se bo začelo 9. Junija, bo v dveh izmenah. Iz programa sklepamo da bo zelo pester. M. bile na okrajnem prvenstvu tretje (ocenjene so bile s 15.062 točkami, Novomeščanke pa s 240 točkami več), so tu zasedle spet tretje mesto, toda z 915 točkami prednosti pred Novomeščankami, ki so bile Šele pete. Med posameznicami je na okrajnem prvenstvu zmagala Sajetova iz Novega mesta s 3.291 točkami pred Regino Angelo in Košmrljcvo iz Stopič. Na republiškem prvenstvu so bile Stoplčanke spet bolje ocenjene od NovomeSčank in Trebanjčank. Zasedle so prva štiri mesta (1. Regina Angela I. 3353 točk, 2. Regina Angela II. 3240 točk, 3. Jeriček Joža 3062 točk in 4. Regina Milka 3843 točk), vendar je vsekakor zelo lep uspeh. Na peto mesto se je med posameznicami plasirala najboljša Tre-banjčanka Gerdenova s 30Q2 točkama. Vse Novomeščanke so se plasirale slabše kot na okrajnem prvenstvu, fm. gostinska podjetja, najboljša bizeljska vina vam nudi v vseh količinah Vinaiska Brezina Brežice Mogočna antena s parabolič- nim iskalcem je najvažnejši del sodobnega radarja, s katerim strokovnjaki lahko na velike daljave zasledujejo let vesoljskih ladij brez pilotov, ki Jih zdaj preizkušajo v ZDA. Sin ameriškega filmskega igralca Roblnsona, prav tako Edward G. Robinson, je bil že večkrat obsojen in zaprt zaradi kriminala. Prvi poskus umora je napravil, ko Je bil star 2> let. Pravijo, da ga je na tako pot zapeljal nihče drug kot film, saj Je že kot majhen deček najrajši gledal kavboj k e in kriminalke. Na sliki: spet v zaporu. Sultan Ahmed I. In jemenski kralj (na sliki) Je pred nedavnim prišel na zdravljenje na neko kliniko v Rimu. S seboj je pripeljal nič več in nič manj kaikor ves svoj harem. Seveda ga Je vestno zavaroval pred vsiljivimi pogledi, ki bi utegnil oskruniti katero izmed žena in je pred prostore, v katerih je nastanil Žene, postavil kaj hude evnuhe z golimi krivimi sabljami, ki so odgnale celo povsod pričujoče novinarje, da tokrat le niso mogli priti na svoj račun. Kljub temu pa je Rim imel veselje. Največje preglavice ln obilo nesreč tudi s smrtnim Izidom dela motoriziranim zahodnjakom vse bolj naraščajoči cestni promet. Da bi temu' odpo-mogli in rešili, kar se rešiti da. prihajajo razni strokovnjaki na vse mogoče misli. Tako so med drugimi preventivnimi sredstvi iznašli varnostni pas, kakršen Je sicer v navadi le v letalih. Na sliki vidite angleško filmsko igralko Anne Hey-wood, ko preizkuša takšen varnostni pas pri limuzini H4I1-man Min\r. — Saj veš, da nisem posebno dobra plavalka, (oda plavuti nosim, da lahko skrijem prevelika stopala .. . Prebujajoče se bivše ko onlje v Afriki in drugod po svetu gredo dokaj naglo naproti civilizaciji, ki Je bila do nedavnega prepovedana dežela za domačine, na hI se hitreje otresli zaostalosti ln nečloveških življenjskih pogojev, •■■^išnjo domačini tam, kjer so že dosegli formalno tfobedo, pomlati z vsemi močmi, da bi dosegli tudi dejansko dsvobortitev izpod težavnih razmer preteklosti. Na sliki: gvtn?1ske žd.t pri prostovoljnem delu, kj nosijo v vrčih vodo v bližnjo opek^r-ic. rti «i bodo nato s svojci lahko postavili dostojnejša hlvallši i. od sedanjih zamlhnk H bambusovih «ollh.