Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 14. aprila 1939. — Leto XII. — št. 16. GLASILO KUJČANfKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Demokracija pot v noro družbo Krščanstvo in kapitalizem O kapitalizmu kakor o vseh predmetih, ki so v stiku s kapitalizmom, se v današnji družbi mnogo govori in piše. Socialni pisatelji ne govore radi o kapitalizmu, kakor ta zasluži. Nastaja neka nova doba, v kateri postajajo ljudje zaradi maže kapitalizma in njegovega političnega vpliva nekako popustljivi. Kapitalizem je prišel že tako v modo, da nekateri sicer dobri ljudje mislijo, da je brez njega gospodarstvo nemogoče. Morda se tu uresničuje pregovor: »Za komur človek po svoji duši hrepeni, o tein tudi najraje, in sicer po svojem nagne-nju govori«. To stališče zavzemajo dandanes vsi oni, katerim je materija Beg ter si jo prisvajajo z izrabljanjem in izkoriščanjem drugih ljudi. Tu se ne gleda niti na božje zapovedi uiti na cerkvene predpise in zapovedi, temveč samo na visokost zlatili kupov v blagajnah. Telesna dela usmiljenja in v nebo kričeči grehi, še bolj pa pravičnost, so samo šale za zabavo in smeh. Kuko glejmo na kapitalizem i/. krščanskega stališča, nam kaže učeni jezuit p. II. I’ e s c h , v svojem «pi-su o »obnovitvi družbe«. O razmerju krščanstva do modernega kapitalizma, pravi naslednje: »Ljudstvo moramo poučiti, da se nahaja osebni kapitalizem v ostrem nasprotju proti krščansko socialnemu nauku in morali. Da sila, ki v ljudskem gospodarstvu razkraja množino posameznih gospodarstev iu brezmerno ter nemoteno drvi proti lastnemu dobičku, brez ozira na kritje ljudskih potrebščin: temveč le kot sredstvo v službi zasebnega profita ali dobičkanosnosti, kjer pa manjka osebnost delavca, in njemu pripadajočega priznanja in spoštovanja in se njegovo stališče v proizvajalnem poteku ne priznava, plača se pa smatra kot sitno stroškovno sredstvo v privatno gospodarskem preračunavanju; kot zmanjšana plodonos-nost (rentabiliteta), kjer močnejši sla-bejšega konkurenčno nndkriljuje in z vsemi sredstvi uničuje ter z neresničnimi reklamami ponudbe dobro izplačajo in velik del dohodkov dela smatrajo kot izrabljevalni dohodek (stroške). In kakor trotje od potu delavnega ljudstva žive in se maste. Kratko, gospodarski red, v katerem je ljudsko gospodarstvo odvisno od zasebne denarne koristi, kjer se dobiček prikriva pod pajčolanom ponarejenih (torej neresničnih) proizvajalnih stroškov in v ponarejenih (lažnivih) bilancah; in kjer je mamonistični (denarnopohlep-ni) duh najvišji vodja. Da je tok gospodarski red nastal le v nasprotju do krščanske morale in_ obdržal sramotni obstoj, je znamenje velike družabne bolezni.« — Te krepke besede so globoka resnica. Žal je trajalo zelo dolgo, da so po nekaterih katoliških gospodarjih priznani in od velikih bogoslovcev srednjega veka zastopanj pogledi mogli priti na dan, ne da bi postali nevarni zagovornikom. Krščanstvu in Cerkvi je bilo zakasnenje v veliko škodo. Toda tudi tukaj velja: Resnica vns bo osvobodila! Jasno je, da moderno kapitalistično gospodarstvo ne more imeti temelja, ali pa sorodstva s krščanskimi načeli. Gospod p. Peseh nam o tem govori jasno in odkrito. Tako je učil tudi dr. Jan. Ev. Krek naše delavstvo in vse delovno ljudstvo. Žal, da gre sedanji rod po drugi poti. Kakor ob Dane,s se mnogo piše in govori o demokraciji. Ona je v središču ljudskega zanimanja .in kakor se ljudje razlikujejo po svojih stremljenjih in mišljenjih, tako ise razlikujejo tudi po svojem stališču do demokracije. Nekateri jo kolnejo, drugi jo hvalijo. Slišimo in beremo o različnih demokracijah: trhla demokraci ja, liberalna demokracija, soc. demokracija, kmečka demokracija, dirigirana demokracija nekoliko pomešana s korporativizmom itd. Toda demokracija se obnaša do vseh teh dobrohotnih in zlobnih kritik zares demokratsko, trpi jih in ji je prav, da z njo tolilko računajo. Naj vsak pove o njej kar misili, da se vidi Krekovi petdesetletnici osebno Kreka, tako se danes razen delavstva v Jugoslovanski strokovni zvezi nihče ne drži njegovih navodil in naukov. Obstoječe zadružništvo se nahaja po večini v napol tuberkuloznem stanju. Prosveta se ogiba delavskega in kmečkega vprašanja. Obrtništvo tava po temi slučajnosti. Delavska organizacija, ki jo je z vso silo držal tudi dr. J. E. Krek, je danes nekaterim stremuhom kamen spotike in steber, okoli katerega širijo laž in obrekovanje. Menda zaradi tega, ker je poštena in dosledna. Tako postopanje more biti v korist samo kapitalizmu in po kapitalizmu preskakačem krščansko socialnih načel. Govoriti o škodljivosti kam spada. Demokracija se ne boji, da bi jo mogla demagogija izgnati iz človeških misli in src. Demokracija je drago plačana s človeškimi žrtvami skozi stoletja, da bi jo mogla moč laži premagati. Človek skrbno pazi, kaj se dogaja /. demokracijo in natančno čuti, kdo ji je prijatelj in kdo sovražnik. Če n. pr. kdo od političnih ljudi govori o demokraciji takole: »Vem, da me naši ljudje poslušajo, toda tudi, če bi hotel — in tega gotovo nočem — ne bi mogel odvesti ljudstva v nasprotno smer, kakor ne bi mogel narediti, da bi voda tekla navzgor. Ljudstvo naj kar lepo gre po tem svojem potu...« — če kdo tako govori, človek sluti, podivjanega kapitalizma, bi bilo kmalu greh. O, Ti Janez Ev. Krek, kaj je postalo iz Tvojih razlag? Kdo je zapeljal vodstva prodajalcev znamk v Belgradu in Zemunu do milijonske goljufije? Kdo je pričel v Jugoslaviji s tihotapstvom tujega denarja in vrednostnih papirjev, o katerem pišejo listi, da gre za velikanske milijonske vsote, na škodo naše denarne vrednosti. Ali niso to sami kapitalisti, ki so v službi mednarodnegu kapitalizma? Ali ni borba proti škodljivemu kapitalizmu opravičena? Jože Gostinčar. da te besede izha ja jo zares iz odkrite demokratske duše. Razen tega se besede presojajo po delih. Kak /nasprotnik demokracije lahko govori o demokraciji kolikor hoče, toda njegova nedemokratična dela ga bodo razgalila. Demokracija je budna in bo morala postati še budnejša. Da demokrati branijo in upravičujejo demokracijo ter se zanjo bore, je razumljivo in je to njihova dolžnost, toda od kod to. da tudi nasprotniki demokracije toliko isikribe zanjo? Odgovor ni težak: Človeštvo je stoletja prenašalo na svojem hrbtu nasilnike različnih vrst in čutilo njihov bič ter je dolgo mislilo, da tako mora biti. Nad njim so vladali v imenu osebne moči posameznikov in v imenu bogov. Po mnogih bojih je človeštvo prišlo do spoznanja, da mora vladati samo sobi po organih, zbranih po ljudski volji. To politično spoznanje je prodrlo v veliki francoski revoluciji, potem pa kakor pod silo reakcije podleglo, dokler ni leta 1848. znova vznemirilo sveta. S svetovno vojno in z dogodki po njej se je (o spoznanje prebudilo, prišlo v razmah in se še dalje razvija in vsestransko uresničuje. Nasprotnikom demokracije to ne gre v račun, zbrali so se in šli v iboj, ki je sedaj na višku. Oni morajo svojo oblast z mečem opravičiti in pokazati, v čigavem imenu prav za prav vladajo. Ker ne vladajo v imenu ljudstva, skušajo dokazati, da vladajo v imenu nekakega dela in napredka in podobnih nejasnih idej. Ljudje to poslušajo, opazujejo in — ne verjamejo. Upirajo se, ker tega ne morejo razumeti in se nočejo odreči pravici, da vladajo sami sebi. Nasprotniki demokracije se tega boje, se razburjajo, jeze, kriče in tolčejo — seveda po demokraciji. Tolčejo jo, toda ona vztraja, podirajo jo, toda ona se dviga in postaja nevarna. Verjemite, da to kričanje na demokracijo izhaja iz praznote in nezaupanja reakcije samo vase iz strahu pred demokracijo. Toda kljub temu! To mi zadosti, da bi razumeli ta boj zaradi demokracije in razumeli zgoraj navedeno točenje demokracije na trhlo, živo liberalno, dirigirano itd. Nekaj bo na tem, ker tudi med prepričanimi demokrati najdemo razilična razumevanja demokracije. Demokracija kot politični način vladanja je družaben pojav in kot taka tudi onu podvržena zakonu razvoja, kakor vsi družabni pojavi. Ona ni stara stoletja, ampak je prav za prav zelo mlada in je v prvi stopnji svojega razvoja. Rodila se je z zimago meščanskega stanu nad fevdalizmom in od tedaj nosi pečat meščanstva. Vse dobre in slabe strani v razvoju meščanskega stanu so se odražale tudi na demokraciji. Kakor se je v teku časa krepila obrtna in industrijska podjetnost, tako se je krepila tudi gospodarska moč meščanskega stanu, ki je nasproti fevdalizmu končno postavil zahteve družabne in politične enakosti. Da v boju s fevdailizimom pridobi široke ljudske plasti na svojo stran, je dvignil idejo enakosti vseh ljiudi. Da bi mogel razpolagati z zadostno delovno močjo, je zahteval ukinitev tlačanstva ali z drugimi besedami osebno svobodo. Od tod izhajajo osnovna gesla velike francoske revolucije: Enakost, bratstvo in svoboda in njihov maisledek. v načinu vladanja, to je demokracija. Z foo- (Konec na 2. strani.) Pri volitvah obratnih zaupnikov se bomo pomerili z nasprol* niki svobodnega delavskega gihanf a, zato poskrbimo, da se bo Jugoslovanska strokovna zveza častno odi*ezala! Nikar se ne ustrašimo nobenega pri* tiska! Naše zaupnike v vsak obrat! Do volitev imamo še malo časa, zato takoj na delo! Poučimo nevedno delavstvo o važnosti zaupniških volitev! Svobodno izvoljenih zaupnikov si nikakor ne pustimo vzeti! ✓ DELAVSKA PRAVICA Ali se še kdo spominja tistih časov? ZZD v Škofji Loki na krivih potih Nuša skupina je nameravala začeti mezdno gibanje. V ta namen je povabila odbor ZZD za sodelovanje, čeprav je členstva ZZD manj kot četrtina zaposlenega delavstva. Stališče našega odbora je bilo popolnoma pravilno, kajti gre za delavstvo. Na povabilo našega odbora pa je ZZD odgovorila tako, ka-koir se je od teh ljudi moralo pričakovati: s>Ne vemo, 'kaj mislite. Kaj nameravate« itd. Naš odbor jim je po-inovino poslal dopis, da gre za mezdno gibanje, pri katerem bi tudi ZZD sodelovala. Na to so odgovorili, da ima stvar v rokah njih centrala. Med tem časom pa so zeleni tuhtali, kako bi prišli do večjega števila članstva in diskreditirali vodstvo JSZ v naši tovarni. Na svojo pest iso se po-igajali z vodstvom podjetja. Kako naivni so bili, ko so mislili, da se lahko pogajajo tudi za krščanske socialiste im is leč. da bo JSZ mirno šla mimo teh temnih propagandnih načrtov zelenih protidelavcev. Dne 6. t. m. je po končanem delu pri izhodu Oman Tine prebral razglas vodstva tovarne, da se je po večkratnih pogajanjih med ZZD in vodstvom tovarne sklenil sporazum, na podlagi katerega bo tovarna izplačala vsakemu delavcu in delavki enkratno 14 dnevno plačo pod pogojem, da se delavstvo zaveže, da v teku enega leta ne bo načenjalo mezdnega gibanja. To je učinkovalo kakor ibomba na člen-stvo JSZ. Z ogorčenimi protesti je prekinilo Omanu, du je morul iskuti pomoči. Prišel je nuto g. ravnatelj, u de-iavstvo je protestiralo dalje. Naš predsednik tov. Polenc je v imenu JSZ izjavil, du to, kar je storila ZZD, ni pošteno in da JSZ take kupčije ne pri- zna. Ta izjava je učinkovala pomirjevalno. V petek 7. t. m. se je glede te zadeve izvršila pri vodstvu tovarne intervencija, katere so se udeležili tov. Rozman iz centrale, tov. Polenc in vsi zaupniki. G. Kmetič, ravnatel j tovarne, sc ;ie„° »večkratnih pogajanjih« med ZZD in tovairne izrazil takole: »Upravni svet itovarne je videč, da je bilo v preteklem letu že nekaj presežkov. .sam od sebe, brez kakih zelenih določil, da se izplača vsakemu zaposlenemu delavcu in delavki 1 tedenska plača, na prošnjo g. Kmetiča pa je zvišal na 2 tedna.« Zeleni .so seveda za to izvedeli in hoteli to priložnost izrabiti za propagando svoje organizacije. Mi delavci in delavke, člani JSZ, smo te gornje izjuve veseli. Kujti s tem se je priznalo s strani upravnega sveta, da dasedanje mezde me zadostujejo in da je podanu možnost zvišanja dosedanjih plač. Tovariši iz zelenih vrst, ta pot. katero ste ubrali, ni prava. Prava je naša pot, pot odkritosti, poštenja in ljubezni do delavca. Mi se ne skrivamo pod nobeno marelo, kajti kdor se pod njo skriva, je zapisan moralni smrti. I[ koncil pa še poziv podjetju: Co-vori se nekaj o naših zaupnikih. Mi delavci in delavke imamo naše stare zaupnike s starešino Logondrom na čelu za naše prave zastopnike, ne glede na to ali so bile volitve ali ne. Mi nismo krivi, če se niso izvršile. Ti zaupniki bodo pač morali delati še naprej po željah in volji delavstva — v korist njemu in podjetju. Naše gospodarstvo v februarju 1939 Konjunkturni prirast vseh zavarovancev OUZD-a je znašal v februarju 1939 2206 oseb. Naj večje letne priraste so izkazovale naslednje industrije: tekstilna 992 zavarovancev, predelovanje lesa in rezibarstvo 468 zavarovancev, oblačilna industrija 334 zavarovancev, hišna služinčad 317 zavarovancev, graditev železnic, cest in vodnih zgradb 309 'zavarovancev itd. — Pomembnejši konjunkturni padec zaposlenosti izkazujeta le dve industriji, in sicer: gozd-no-žaigarska industrija 711 zavarovancev in gradnje nad zemljo 620 zavarovancev. V sezijskem pogledu se je celotno členstvo OUZD-a dvignilo za 2641 oseb. Predvsem se je izboljšala zaposlenost v naslednjih industrijah: v gozdno-ža-garski za 800 delavcev, pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradbo za 684 delavcev, pri gradnjah nad zemljo 402 delavca, v tekstilni industriji za 359 delavcev itd. Pomembnejšega sezijske-ga padca ni v tem imesecu izkazala nobena industrija. Povprečno število zavarovanih delavcev OUZD-a je znašalo v marcu 1939 95.712. Letni prirast je znašal 3.395 oseb. Število bolnih, za delo nesposobnih zavarovancev je znašalo v marcu 3.042 oseb ali 3,18% in je zu 392 oseb oziroma 9.31% večje od lanskega letu. Poskočila je tudi povprečna dnevna zavarovana mezda, in sicer zu 1,32 din na 25,22 din. Pridobi svojega trgovca, da ho oglaševal predvsem v t v o j e n? listu »Delavski pravici«! V KVALITETI, KR03U IN IZDELAVI NEDOSEGLJIVI. V NIZKI CENI BREZKONKURENČNE V Avstriji je bila leta 1907. uvedena za državni zbor po dolgih in hudih delavskih borbah, v katerih je z moč- i'o sodelovalo v Sloveniji »Slovensko atoliško delavsko društvo«, predhodnik današnje Jugoslovanske strokovne zveze, splošna, enaka, tajna in narav-nostna volivna pravica. Vsi svobodni polnoletni moški državljani so dobili pravico, potom volitev gospodariti v državi. Ženskam te pravice še niso hoteli priznati, v toliko je bila okrnjena splošnost. Do volivnega zakona 1. 1907. so bile volitve posredne, to je, po občinah so volili volivne može, kateri so potem po okrajih volili poslance. Posredne volitve so bile samo za kmečke občine. Vsi veleposestniki, mestrti in trški, kakor volivci trgovskih in obrtnih zbornic so volili svoje poslance neposredno. Delavci in ljudje, ki so plačevali manj kot pet goldinarjev naravnostnegu davka, ter ženske, niso imeli volivne pravice. Delo je bilo torej od volitev izključeno. Tako so cenili mogočniki delo in delovne ljudi. Volivni cenzus (davščina) se je pozneje znižala na štiri goldinarje. V letu 1896., 14. junija se je rodil nov po- ■HnHBHUnBEHUfeHaHBMNBBnOnHfinHHSSHHSKBKrlV (Nadaljevanje s 1. strani.) gastvom, ki ga je že tedaj imelo, ter s takimi idejami je meščanstvo zmagalo in moralo zmagati. Ko je prišlo na oblast, je meščanstvo vedno bolj zapuščalo politično zvezo s širokimi ljudskimi plastmi in ise vedno bolj vezalo s preostalimi fevdalci, deleč z njimi tudi politično oblast. Tako je obenem s fevdalci začelo pozabljati na gesla enakosti, bratstva in svobode in pačiti demokracijo. Razvoj industrijske podjetnosti v teku preteklega stoletja je pripeljal do gospodarske okrepitve posameznikov ter do gospodarske oslabitve manjših industrijcev in obrtnikov. V tem razvoju se je dvignil delavski stan, iki je spet s svoje strani postavil zahtevo po enakopravnosti v izvrševanju politične oblasti. Danes se nahajamo v položaju, ko delavski in kmečki stan v zvezi z obubožanim meščanstvom zahtevata zase politično oblast. To je demokracija širokih ljudskih plasti. Kakor se razvija gospodarska, družabna in kulturna enakost med ljudmi, tako se razvija tudi njihova politična enakost, to je demokracija in njeno nasprotstvo, to je diktatura. V vsakem primeru je boljša tudi taka nerazvita demokracija, kakor pa povrnitev v temna razdobja človeškega razvoju. Videti je, kako se široke ljudske plasti vedno bolj izenačujejo gospodarsko. družabno in kulturno. S tem vedno bolj dozoreva tudi demokratska miselnost in ko bodo ljudje nekoč dosegli gospodarsko, družabno iin kulturno enakopravnost, bodo dosegli tudi popolno demokracijo. Brez te enakopravnosti popolne demokracije ne more biti. Skupna usoda kmeta in delavca m. Do zdaj smo se lahko prepričali, du kmet in delavec tvorita vsak zase svoj poseben stan, ki pa sta po svojih gospodarskih in eksistenčnih razmerah absolutno nedeljiva enota; da sta tako drug na drugega navezana, da se socialno gospodarsko vprašanje samo enega teh dveh stanov sploh ne da rešiti — ker bi propast tudi samo enega zaradi naravnih gospodarskih razmer nujno pogubila tudi drugega. Rekli smo, da se mora tega zavedati vsak kmet in vsak delavec. Edino od te zavesti je odvisno skupno, sporazumno, istočasno in vzporedno prizadevanje in uspešno napredovanje v boju proti kapitalistični nemorali, ki tako neusmiljeno tlači in mori celotno delovno ljudstvo. Spoznali smo tudi, da je treba tako delavstvu kakor kinetu vsestranske, posebno pa še strokovne izobrazbe, da se delavstvo usposobi voditi tovarne in veleobrate samostojno, kmetje pa tekmovaiti s kapitalističnimi mogotci na svetovnem trgu, ali pa vsaj odločilno sodelovati z velekapitalom. Isto-tako inam je tudi jasno, da se da doseči delavska in kmečka gospodarska osamosvojitev le potom zasebne in zadružne samopomoči in pravične socialne zakonodaje. Nesmiselno bi namreč bilo sploh misliti na kako drugo boljšo pot, ker nas naravne potrebe skusni »zajček«, takozvana peta volivna skupina, uli kakor so ji pri nas ljudje rekli: »kurja peta« (peta kurija), v kateri se je uvedla splošna volivna pravica, ki naj za enkrat zadovolji delovno ljudstvo. Število poslancev se je zvišalo od 353 na 425: 85 veleposestnikov, 116 meščanskih in trških ter industrijskih, 21 poslancev trgovskih in obrtnih zbornic. 131 kmečkih in 72 splošne kurije. Znamenito je, da so določili splošni kuriji samo 72 posluncev, dasi so tu volili vsi polnoletni državljani, torej novi in stari volivci. Iz tega se vidi, koliko je bilo politično cenjeno delo in delavski stan. Z zakonom od 26. januarja 1907. je bila za državni zbor uvedena splošna, naravinostna in tajina volivna pravica za vse polnoletne moške državljane. Število poslancev je bilo določeno na 516 oseb in po deželah. Slovenci smo imeli vsega skupaj 22 izvoljenih poslancev, in sicer slovenski klub 17, naprednjaki 5 članov, trije so bili Hrvatje, in sicer dr. Matko Laginja, Spineič in Mandič. Zadnji trije so pri-adali hrvatskemu klubu. Dr. Matko aginja je bil zadnji hrvatski ban. Morda bo katerega zanimalo čitati, kateri slovenski in hrvaški poslanci so do sedaj pomrli. Po mojem seznamu in vednosti so se preselili v boljše kraje neminljivosti sledeči: Povše Franc, Pogačnik Jože, dr. Pogačnik Lovro, dr. Šušteršič Ivan, dr. Žitnik Ignacij, dr. Verstovšek Karel, dr. Jankovič Franc, Pišek Frane. Roškar Ivan, Grafenauer Franc, dr. Krek Jan. Ev., Jarc Evgen, Šuklje Franc, Gregorčič Anton, Jaklič Franc, Fon Josip, dr. Ribar Otokar, dr. Laginja Matko. Mandič Matko, Ježovnik J., Spinčic Vekoslav, Dulibič Anton, Perič Vir-gdl, Prodan Ivo, grof J. Barbo, Bian-kini Jnruj. Med temi so bili dobri politiki, neomajni Slovani in socialni delavci. Bog vedi, ali se jih naše ljudstvo, katerega so vlekli iz blata nevednosti socialnega življenja, še kaj spominja? Tako mineva posvetno ime in slava ljudi, kakor so bili umrli poslanci, ki jim je bilo dobro ljudstva res pri srcu. Morda sem tudi jaz katerega pozabil navesti, je pač treba vedno zasledovati take dogodke. To so bili ljudje, ki so ustvarjali Jugoslavijo, posebno pa dr. Jan. Ev. Krek med Slovenci! Jože Gostinčar. Skupinam kamniškega okrožja Vse odbore krajevnih skupin JSZ v kamniškem okrožju opozarjamo, da se l>o v nedeljo 16. aprila ob 9 dopoldne vršil v prostorih gostilne Bunkež v Jaršah okrožni sestanek. Skupim ponovno ne bomo obveščali z dopisi. Vse skupine prosimo, da pošljejo na ta sestanek svojega zastopnika in da zastopniki predlože pismenu poročilu o delu skupin. Predsednik okrožja. in umsko napredovanje silijo, da se v proizvodnji, kakor tudi pri porazdelitvi življenjskih potrebščin poslužujemo tehničnega napredka v veleobra-tih in modernem prometu po demokratičnih načelih, ki so najpravičnej-ša in najbolj prikladna človeški naravi. To pa je mogoče izvesti mirnim in pravičnim potoni le z združenimi močmi svobodnih, gospodarsko samostojnih ljudi, ki se poslužujejo pro-. stovoljnega svobodnega zadružništva in pravične socialne zakonodaje. Vse to nam je torej jasno. Vpraša-nje je samo še: kdaj se bosta kmet in delavec tako usposobila, da bosta mogla vse to izvesti? — Ljudje bolj kratke uvidevnosti pravijo, da do takega stanja v družbi sploh ne bo nikdar prišlo. Ti ljudje pravijo, da se kmet in delavec do takega sposobnosti in izobrazbe sploh ne moreta dokopati, deloma zaradi premajhne predizobraz-be, največ pa zaradi gospodarskih tež-koč in ovir, ki prehudo ogrožajo obstoj delavca in kmeta. Drugi pa pravijo, da z zadružništvom ne bomo nikdar doživeli boljših časov, ker zadružništvo ne kaže nikakih tako zadovoljivh uspehov, kakor bi bilo od njega pričakovati. Pri tem se sklicujejo ne zaveda, da ta stan, narodno izobraženstvo, ni po svojem zva-nju prav nič drugega, kakor važen in bistven sestavni del tiste absolutne nedeljive enote, katero tvorita kmet in delavec. Strašino gorje za kmeta in delavca je gospodarska kriza in brezposelnost. A še neizmerno hujše gorje je zavest, da so se kmetu in delavcu izneverili in se mu odtujili njegovi najboljši si- novi, katere s tako težkimi javnimi da-jatvami in osebnimi žrtvami šala in vzdržuje. (Nadaljevanje.) DELAVSKA PRAVICA 1939 - Št. 16-51 kmalu izčrpana, nakar bo moral načeti »sklad za dajanje večjih podpor«, ki se dopolnjuje s polovico čistega letnega prebitka. V letu 1938. je znašala dotacija temu skladu samo 0,153 milj., kajti pri neznatnih poslovnih prebitkih je tudi dotacija minimalna; potreba po podporah nad 26 tednov pa je znašala v letu 1938. — 0,864 milj. Posebno poglavje je plačevanje prispevkov. Iz računskega zaključka je razvidno, da znašajo neporavnani zavarovalni prispevki konec leta 1938. — 26,656 milj. Zaostanek je zelo visok. Pomanjkanje denarja silno ovira redno poslovanje Okrožnega urada, pa tudi vse ustanove — bolnišnice, sanatoriji, lekarnarji in drugi dobavitelji, ki so v poslovnih zvezah s socialnim zavarovanjem, so zaradi tega zelo prizadeti. Pogosto nastane v poravnavanju računov občuten zastoj. Veliki zaostanki pomenijo sedaj, ko je uvedeno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt resno nevarnost za pravice onemoglih in invalidov zavarovancev, ker veže zakon te pravice na pogoj, da .so prispevki dejansko vplačani. Prav sedaj bi morali delodajalci skrbno paziti na to, da prispevke redno in tekoče poravnavajo. S tem varujejo na eni strani pravice delavcev, na drugi strani pa se izognejo stroškom, ki jih morajo zadeti, ako bodo oškodovani delavci ob času nastopa onemoglosti tožbenim potom uveljavljali svoje pravice. » in enkrat 50 par na uro! Prebrisani predsednik ZZD pa zopet pride s pomočjo oblasti i.11 pravi: Tiste pogodbe bodo še vse revidirane, ker je oblast na naši strani!! Tole je pa še .posebno zanimivo: Prav isti predsednik ZZD se je pritožil proti našemu članu, da je škandal, da sta bila sprejeta 2 člana JSZ v tobačno tovarno, od ZZD pa nobeden, ko so jim vendar za gotovo obljubili! Škofja Loka Kakor vsako leto, je tudi letos ime- lo članstvo oblačilne skupine priložnost poslušati zanimiva in današnjim časom primerna predavanja. Predavali so: J. Podbevšek, župnik, o dr. J. Ev. Kreku; dr. J. Pokorn: Načela krščanskega socializma; dr. J. Pokorn: O slovenski inteligenci; prof. E. Kocbek: Slovenska kulturna zgodovina; dr. A. Stanovnik: Sodobna vprašanja; Jeršič Miro: Angleško delavstvo; Demšar V.: Delavska družina. Tečaj je vodil zelo dobro tov. M. Škrl. Debata je bila živahna in stvarna ter je pokazala, da delavstvo že .samo razmišljuje o najtežjih sodobnih problemih. Udeležba je bila primerna, lahko bi bila seveda večja. Hrastnik Vse tovariše, ki se 2. t. m. niso mogli udeležiti sestanka »Skupine rudarjev JSZ, Hrastnik«, opozarjamo na sledeče: Predavanja duh. vodje č. gospoda vikarja Preloga Ludovilka, bodo vsako prvo nedeljo takoj po rani sv. maši v cerkveni sobi. — Udeležujte se jih vsi! Glede na to, da .se 'bodo prvo nedeljo v mesecu vršila predavanja č. duhovnega vodje, se je sklenilo, da se redni sestanki, ki so se doslej vršili na prvo nedeljo v mesecu, prelože na nedeljo po 15. v mesecu; takrat se bo dirala tudi članarina, širše seje se o vršiile vsako zadnjo nedeljo v mesecu, tudi teh se po možnosti vsi udeležujte. Privedite na sestanke nove tovariše in jih opozorite, da bo odslej »Delavska pravica« javnosti na razpolago visela pred cerkvijo. Vse zamudnike, ki članarino za nazaj še niso poravnali, opozarjamo, da storijo čimprej .svojo dolžnost, kor bomo .primorani drugače z njimi postopati po § 6. pravil JSZ. Glede na to, da se je redni sestanek v tem mesecu že vršil, se vrši v nedeljo 16. t. m. širša seja skupine v dvorani Prosvetnega društva. Pridite vsi. — Odbor. DELAVSKA PRAVICA (J&azgltdi. Vovi člani plenuma Delavske zbornice v Ljubljani Z zasedbo Albanije po italijanskih četah se je mnogo spremenil položaj na Balkanu in v Sredozemskem morju. Zasedba Albanije ima močen strateški pomen. Italija more zapreti vhod in izhod iz Jadranskega morja neitali-anskiin ladjami. Italija ima po zasedli Albanije tudi močno postojanko im izhodno točko. i Močno vznemirjena je Grčija, ki je tudi sosedu Albanije. Grški iposlanik v Londonu se je že ponovno posvetoval z angleškim zunanjim ministrom o položaju, ki je nastal za Grčijo po zasedbi Albanije. Grčijo razburja misel. da bi mogel priti v nevarnost otok Krf ul i pa otok Kreta. Med Grško in Malo Azijo leži otočje Dodekanez. Na teh otokih so zadnji čas Italijani namestili mnogo podmornic, vojnih letal in nud 45.000 vojakov. Ne ve se še, ali so te vojaške sile inamenejene proti Grčiji ali proti angleškemu sredozemskemu brodovju. Grški ministrski svet je izdal že zu praznike oklic, da bo Grčija v vsakem prhnem branila vsak napad na svojo neodvisnost. Grške opoziciomalne stranke so sklenile, da ne bodo več napadale vlade, da bi se mogla vsa država nemoteno posvetiti delu za obrambo Grčije. Jugoslovanska vlada ni napravila po poročilih listov nikakih posebnih ukrepov ob priliki zasedbe Albanije, Ttu-Hianski ministrski predsednik Mussolini se je jugoslovanski vladi toplo zahvalil za mirno zadržanje. Nemirni velikonočni prazniki šobi- li zaradi zasedbe Albanije tako v Parizu kakor v Londonu. Vse praznike so se vršile važne seje in posvetovanja. Ministri so vodili razgovore z vo- jaškimi strokovnjaki in s tujimi poslaniki. Zgodilo se je po dolgem času, da angleški ministri za praznike niso imeli svojih počitnic. Položaj, ki je nastal (Ki zasedbi Albanije, so presojali že med prazniki v Angliji in v Franciji za zelo resen. Povsod smatrajo, da zasedba Albanije ni bilo samostojno dejanje brez zveze z naduilj-n im i dogodki. Zanimanje za Poljsko in Romunijo je ob zasedbi Albanije takoj prešlo na balkanske države. Anglija se je že v ponedeljek posvetovala o tem, da |>o-nudi tako jamstvo kot Poljski tudi balkanskim državam. Popolnoma nov položaj v Sredozemlju je nastal po zasedbi Albanije. Predvsem je sedaj zadeta prijateljska pogodba med Italijo i,n Anglijo, kur je za bodoči razplet dogodkov važno. Italija je obljubila Angliji, da ne bo spreminjala razmerja moči v Sredozemlju proti stanju leta 1957. Sedaj se je to razmerje močno zrušilo. Oblast italijanskega brodovju se je močno povečalu. Italija _ je močno zasedla Libijo s svojimi četami im tam vzdržuje večjo armado kot je bilo dogovorjeno. Anglija čuti zelo ogrožene svoje postojanke v Egiptu. Po italijansko-angleškein dogovoru bi ,se morale čete iz Španije umakniti takoj [Ki zmagi Franca. Dosedaj se .niso umaknile. Italija iin Nemčija na začudenje Anglije in Francije pošiijata v Španijo nove čete. Angleški in francoski opozicionaini listi pišejo, da se dogaja edinole to, kar so že napovedovali. Verjetno je, da bo še ta teden Anglija odpovedala pogodbo z Italijo, ki je že v treh točkah prekršena. Skupščina Brat. skladnice v Trbovljah L’ V soboto 1. aprila se je vršila krajevna skupščina naše Brutovske skladnice v Trbovljah. Hvalevredno in izčrpno je bilo poročilo predsednika o delovanju krajevnega upravnega odboru. V preteklem letu so člani od vplačanih prispevkov dobili nazaj 88.51%, im sicer na zdravilih, zdravljenju in podporah, doma in v tujih bolnišnicah. Poleg tega in še velikih stroškov .nakupa in renoviramja nove bolnišnice! je imela bolniška blagajna še prebitka din 124.405.65, kar pomeni, du je krajevni upravni odbor dobro in vestno gospodaril z denarjem. Popolnoma drugačna pa je .slika pokojninske blagajne, ki je imela v zadnjem m.slovrnem letu din 862.415.12 primnmj-iljaju, .kuterega bo morala kriti glavna bratovska skladnica iz osrednjega državnega sanacijskega fonda. Nezgodna blagajna je imela din 180.559.25prebitka. Tu prebitek je naraste] zaradi tega, ker š 82. sedanjih pravil določa pri izplačevanju nezgodnih rent le ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m♦♦«♦♦♦♦♦ Občni zbor Slovenske nameščenske zveze bo v nedeljo 16. aprilu ob 9 dopoldne v prostorih JSZ v Ljubljani z naslednjim sporedom: 1. Citanje zapisnika prejšnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora in nadzorstva. 5. Volitve: a) odbora, b) nadzorstva, c), delegatov za občni zbor JSZ. 4. Slučajnosti. — Morebitne predloge za občni zbor je treba poslati vsaj 6 dni pred občnim zborom. — Občnega zbora naj se udeleže posebno vsi ljubljanski člani. Odbor. (Delavska GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA PRAVICA Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava Je v Ljubljani, Miklošičeva oe-sta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, MikioSičevn 22-1. Oiflasi po ceniku. — Telefon štev. 1918. Številka poSt. čekovnega računa 11.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesce 4 din, za četrt lota 1« din, za pol leta 29 din, za vse loto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. g Urejuje in odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani, Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko Zamer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, TyrSeva e. 17 (MakB Blejeo) razliko med nižjim in višjim zaslužkom članov. Naša skladmiea je imela konec poslovnega leta 1958. 2734 aktivnih članov, 6783 upokojencev s svojci (starih in novih), 221 nezgod trikov. V minulem detli se je v našem rudniku 7 članov smrtno ponesrečilo. Skupščina je razpravljala o ustanovitvi 1 a s f -ne lekarne na podlagi finančnega zakona iz leta 1937-38, v katerem je dana sklad n icarn tu možnost. Po statističnih podatkih predsednika se je tudi delavska delegacija enoglasno izrekla za ustanovitev lastne lekarne za našo krajevno bratovsko skladnico pod pogojeni, du ostane skladnica avtonomna v naročanju zdravilnega materiala,kar skladnica že vrši zu potrebe v novi bolnišnici. K ustanovitvi lastne lekarne se še povrnemo. Med programom zu prihodnje leto je skupščina obravnavala tudi gradnjo dveh hiš. Predsednik je poročal, da se je pokazala nujna potreba, du uredi skladnica stanovanjsko vprašam