vsak d»D r»*en w 1B praimkov inu* d»ily i«-»4 Saturday U Sunday. .«1 Hulniay». PROSVETA - * V „ V S' * "■.»•» ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl in upravniikl prostori: 2567 South Lawndal« Ava. Office of Publication! 2667 South Lawndala Ava. Telephon«, Rockwell 4U04 iT lista j« 16.00 Katarad m •I Cht«a*o. UUMta. ■Mtur Juiitq I«. IUI. al tSa ihm AM ml Oomgwmm ndcljck. Nekaj te-ikala Hitlerja . «»«'«'»iu premier Cvet *zunanji minister Cin Harkovič. '»'<>. Egipt, 8. marca. — O-ke Somalija fo bila tu nazna-* « fašistične čete, ki uji-tr ali zdrobljene v "7 AnKicži, so bile |>ogna P>maliJc. Italijanske iz-t«,fliiih angleških o-' , ' *J«> M .m mož. V '/V|,u uključeni ubiti in " ; Ilirski vojaki. "'trolirajo dve glav Kl pomoraki bazi ob ■ Mogadiacio ,'r v Pomorskih ope-" Angleži razbili pet parni kov, katerih J« znašal« 28,153 njega poveljnika enajste armade. Uradno poročilo pravi, da so bili Italijani pognani z utrjenih pozicij * na centralni albanski fronti. Grki bo ujeli 450 Italijanskih vojakov in več častnikov. * ' London, 8. marca. — Anglija pošilja italijansko orožje in bojni material, ki ga je zasegla v ofenzivi na afriških frontah, Grčiji. Kakor so Nemci rabili o-rožje, katerega so morali Francozi in Angleži pustiti na bojiščih v Flandriji preteklo leto, prav tako Angleži in Grki rabijo zdaj italijansko bojno opremo, katero so Italijani pustili na afriških frontah po porazih. Tu poročajo, da so angleški letalci potopili nemški transportni parnik pri Den Helderju, ho-landski luki. Kielski kanal je bil ponovno bombardiran iz zraka po angleških letalcih. Drugi roji angleških letal so istočasno metali bombe na industrijska središča v severni Nemčiji, na "invazijske baze" v Franciji, Holandiji in Belgiji. ■ Grčlj e. H marca. — ,n« je »»pet pre-'talijanxke obo- ' ni I* U go Ca val lil maršala Pie bil brco. N« Berlin. 1 marca. — Uradna ^^ orgimlxiirljt, sodnik je naglaail, da Je popol- i^^Jg, ¿jJ vodijo sabotažo in noma uverjen da bo Velika Bri-| tj Ntniku. Iz fin marsko-delavske stranke je v zadnjem čawii izstopilo mnogo unij, ker t»e niso strinjali' s taktiko komunistov in njihovih N<»1«I»| in ti niso mogli dobili, islkar so Nemci zasedli Norveško. Svolvar. Norveška. 8 marca — Nacijski komlaar Joseph Terbo-ven je odredil uničenje lastnine družin vseh onih Norvežanov, kl so se pridružili Angležem, ko so slednji navalili na otok 1»-foten ln ga okupirali. Ostali, kl so pomagal! Angležem, ao bili aretirani. Eden med temi je bil ustreljen Angleži so zapustili otok po razbitju skladišč i*rožja 'îh*, doseda-1 vanje. Debeljak: ¿al žene, Ivan Jontez: Clair Ave, Cleveland, O. tro sabotažo in uduše opozicijo in bojnega materiala. Osem Jugoslovanov oblotenih zarote Mpllt, Jngohluvija, 8 marca. — Osem oaeb je btlu aretiranih v tem mentu na obtožbo zarote ln da s nfe. m» m |»ol tau; - IMMIMU* H<* B jtlflT'(_____ ,.(«, fur Ihr I i.»u4 KW« (•*<-•* kn4 fann-'- M.M t~t CkUmg» «*4 CImîm fl M p#r »«f, («nifk twtKw H.M p»r rM ii— uflltiw bu Mm"'« Nul.»M *«|>I«~ la .¿I, 4r»m—, P~»> , M "««ta MMtatalia ta » prikAÜ ; «u«.. «.4 MM* -rwu. «IM u »*"««•« ■ taAm *mk m» «Mrta». »ta»«, pu—*. . »IM U r*iurnmà «Un *»r ••"••44m»»«* •»••"l^ NMta* m Ii*r Im «Mfc ■ ItaUM» fJUJHVKTA Ul[.-H Ita. U»«4»l» A**., € MKMMKM «r TMM ncuMAT«® rssee IGlasovi iz naselbin m Mtftavu pMwi) 4. «u» ta • 4.UWM* M* reUâta ta to«-"" ' selila IM I -i > -.i Plitva žurnalistika Clevelandska A. D. nam Je očitala, da Je Prosveta kriva, ker se med nami zajeda komunistična propagando (ta očitek smo odločno zavrnili) in ¿daj prihaja mllwauiki Obzor z očitkom, da je Prosveta s svojo "mednarodno zavednostjo" kriva, da ameriški kolonarji le danes ne morejo rszlikovatl Slovencev od Slovakov. Za poč't! Kaj bo nafta prihodnja krivda? — Na Obzorovo iskanje dlak v jajcu rečemo dvoje ali troje. Prvič, če bi se bil Obzor informiral, predno se Je osmešil, bi bil lahko izvedel, da "mednarodna zavednost" Je nesmisel in da mednarodnost med socialisti pomeni razredno zavednost in solidsrnost, katera se pa, nanaša le na ekonomske in socialne odnose in nima nlČ opraviti s posameznimi narodnostmi ln jeziki. Socialistična Intemaclonala je vedno zahtevala Jezikovno svobodo zs vse narode! Drugič: Milwauški Obzor, ki izhaja že kakih 12 let, je vsekakor narodno zaveden; so med nami drugi listi, ki izhajajo veliko več let kot Prosveta ln ki se ponašajo, da so tudi narodno zavedni. Kaj so torej vsi ti listi delali zadnjih 10, 30, 40 ali 50 let, da niso naučili Ame-rlkancev, da Slovenci niso Slovaki? Alt si bo Obzor upal trditi, da ameriški kolonarji, kakršen je Herb Oralis čitajo samo Prosveto, drugih slovenskih listov, ki so narodno zavedni, pa ne pogledajo? Tretjič: če upoštevamo dejstvo, da Američani ne čitajo slovenskih listov, narodnih ln ne "mednarodnih," kako jih potem moremo informirati glede razlike med Slovenci ln Slovaki? S tem, da mi pišemo v angleške liste in magazine. Kaj je v tem oziru storil urednik Obzora? Ali Je podučil ameriške kolonarje? Če jih Je—where'* the result? Clevelandska Enakopravnost Je pred leti Izdajsls angleški list The Cleveland Journal ln koliko Je v tem ozlru dosegls? Well, Adamič Je le spisal enajst debelih knjig—pa so Slovenci Še vedno Slovaki! Ampak Adamič ni ničesar kriv—Prosveta Je kriva! Za po'čt! (Clevelandska Enakopravnost je ponatisnila —in ne v koloni Škrat, kamor bi tista reč spa-dsla—Obzorovo plltvost o slovenskih "Slovs-klhM. S tem Je potrdila ono staro, da "gliha vkup štriha"!) ^ v Katoliška "demokracija* Chicago Daily Tribune Je 4. marca prineslo sledečo vest: . Fort Wsyno, lad.. March 3 (»padal).—A mammae! ln§ of 1.000 persons la It Palar's school auditorium hero lonifhl cheered ralhor John A. O'Brien. prof at sot ol philosophy al Notre Dama. whan ho denounoed I ho dictator bill aa an effort to load I ha American poopto Into a foreign war aeelnst their will, aa "an itn-Chrialian— yes. a criminal—undertaking" Father O'Brien doniod this la in any sense "our' war. "The plain pooplo In all tho countries aro oapor for peace." ho said. Ho asaaiied tho Rooaoeolt adml nlatratlon for tnslstin« upon unconditional victory for one sldo or tho other. Nov grob na sapadu Hudson, Wyo. - Poročati mo- ram žalostno vest, da je 12. febr. tukaj smrt pretrgala nit življenja Jakobu Homcu. On je bil rojen 1. maja I. 1889 v Poljanski dolini nad ftkofjo l»ko. Prvič je prišel v Ameriko L 1906 v Kansas. Vrnil se je v domovino in se leta 1910 zopet podal v Ameriko, to pot v Kock Springs, Wyo., kjer je delal v premogoro-vu. Leta 1913 se je poročil z Antonijo Dolenc, ki sta se naslednje prvo hčerko Frances pre-v Hudson, kjer je ostal do smrti. Delal je nekoliko v premogovniku, se pečal z živinorejo in s pomočjo svojih sinov, ki so mu bili v veliko pomoč, obdeloval precej obširno farmo; bil Je izvrsten delavec in eden najbolj umnih farmarjev v tej okolici. Bil je skrben družinski oče in je nahajal na poti napredka, mu ni bolezen prekrižala računov in moral je leči v prerani grob. Zapustil je žalujočo vdovo, šest hčera in pet sinov, od katerih je najmlajši star šele štiri leta. Bolehal je dalj časa na želodcu. Mislil je, da bo bolezen premagal, molčal in trpel, dokler se mu ni zajedla pregloboko in mu tudi najboljši zdravniki niso mogli pomagati. Dne 0. Jan. se je v spremstvu hčerke Antonije podal v Rochester, Minn,, kjer so {[a operirali radi uljesov na že-odcu. Vrnil se je domov 1. febr. v nadi, da bo popolnoma okreval do časa, ko bo zopet treba prijeti zn plug. A človek obrača, usods pa obrne. Dne 11. febr. se mu je zopet obrnilo na slabše in poklicani zdravnik je odredil, da so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Lauder, Wyo., kjer Je drugi dan po težkih mukah umrl. Pogreb se je vršil v" nedeljo popoldne po katoliških obredih na pokopališču v Hudsonu.' U-deležili so se ga ljudje, od blizu blizu in daleč, kar priča", kako je bil pokojnik priljubljen z druži no vfed. Ob odprtem grobu se je od njega poslovila v imenu društva 183 SNPJ tajnica mrs. M. Paulltz, v imenu krajevne ru darske unije 2630 UMWA pa Chas. Kalasinsky ml. Nebroj lepega cvetja ln vencev je krasi io njegovo gomilo, ko smo se za dnjlkrat poslavljali od njega. , I Zapušča žalujočo vdovo, dve omoženi hčeri Kerahisnik in Jar-das v Rock Springsu, štiri hčere in pet sinov še doma, brata Valentina v Rock Springsu, Johna v Clevelandu, Antona v Detroi tu, v stari domovini pa dva brata in tri sestre. Pokojnemu Jakobu bodi lahka ameriška gru da. žalujoči soprogi, otrokom in sorodnikom pa naše iskreno sožitje! John Dolenc. 183. sem mu tudi omenila, a on mi ni nič odgovoril in odšej je s koledarji k sosedu. Pričela sem ga ogledovati in vidim, da ta deček dobro predstavlja zgodovino SNPJ. Tudi o-na je imela trnjevo pot. Spominja nas tudi na mlada leta, ko smo bosi krave pasli in se včasih zbodli. Poklicali smo mamo, ki nam je trnek ven spulila in zopet je bilo dobro. Tudi naša jednota je dobra mati. Ko pride bolezen ali smrt, se zatečemo k njej, da nam priskoči na pomoč. Želim, da jednota Še za naprej izdaja koledarje. Članica jednote bom kmalu 20 let in prejemam koledarja. Zdi se mi, ds je letošnja slika še najbolj pomenljiva, čeprav je v majhni obliki. Kadar bo ta fantek dora-stel, bo tudi pomenljiv. Mary Bogataj, ,358. ievnl, češ da je poštenost s sveta uginito. Pred več stoletji Je bilo lahko delati svetniJhe in svetnice, toda danes ni več tako. Tesarjev sin je baje rekel: "Oče, odpusti Jim, saj ne vedo kaj delajo." Jack Tert. 202. Vera v nebesa, vera v pekel Sharon. Pa. — Govoril sem t nekim človekom, ki mi je pripovedoval o svoji veri. On verjame v sv. pismo od prve do zadnje strani. Verjame, da je bog napravil Evo Iz Adamovega re-»ra. Verjame, da je sv, pismo spisal človek, navdahnjen od sv. duha. Vse, kar morem jaz reči, je to, da je bil tisti sv. duh zelo neven den. Sv. pismo je zbirka ljudskih pripovedk ln ne inspirirana resnica. Vera v pekel je na primer zanimiva stvar, zlasti vsled tega, ker je brez vsake podlage. *ekel je po pravi krščanski veri sploh nemogoč, ker ta uči, da Je samo en bog; vera v pekel pa uči, da je tudi hudič, aH bog vsega hudega. Tako je katoliška vera sama s seboj v konfliktu. Vera v vraga izvira še iz tistih časov in krajev, ko so ljudje verovali, da sta dva boga: bog dobrega in bog slabega ali hudega. Vero v pekel je cerkev izrabljala še posebno v srednjem veku, ko je bila gospodar evropskega sveta. In ta vera v peke Je silno pripravna, ker z njo lahko preplašite skoro vsakega. Kdo se ne bi bal strašnih muk in tr pljenja? Je sicer res, da tisti lju dje, ki še danes verujejo v pekel, so podobni otrokom, ki verjamejo v partceljna in Miklavža — v stvari, ki jih ni. V teh slabih časih imam priliko govoriti z vsakovrstnimi ljudmi. Vsakdo drugače misli in vsakdo drugače govori. Prec kratkem sem srečal nekega Ita lijana, ki mi je pripovedoval o svojih težavah. Že eno leto je brez dela, denarja mu je zmanjkalo in v hiši je prava beda. Vendar pa se je mož pohvalil, da ima 13 otrok. Ko mi je pripovedoval svoje križe In težave, sem ga vprašal, kdo je kriv, da ima 13 otrok. Prijazno mi je odgovoril, da mu jih je dal — bog, v katerega goreče veruje, da mu deli otroke. fce star pregovor pravi, da se vsem ljudem _ne more ustreči I Tudi jsz nisem bila z njim zadovoljno, ko ml je tajnik izročil tri L_ smo trije člani v družini. To V Mllwaukno|u oo giblje Mllwaukee. — Pred pustna veselica našega društva 16 SNPJ dne 22. febr. se je prav dobro obnesla. Lepo je bilo videti toliko veselih ljudi skupaj, ki so se sukali ob zvokih Bashelovega orkestra. Posebno je pokazala naša mladina, da še rada veseli v naši družbL Hvala vsem za vašo izkazano prijaznost in naši blagajni v pomoč. Na delniški seji organizacije Slovenski dom dne 21. jan. ni bilo toliko delničarjev navzočih da bi bili mogli izvoliti direkto-rij. Vzrok je bilo menda slabo vreme. Zato je bilo sklenjeno da se vrši glavna delniška seja ¡17. aprila zvečer v dvorani na 739 W. National ave. Menda n} treba posebno poudarjati, da je t« seja važna za vs$, ki želimo da se postavi dom na našem že plačanem zemljišču. Opozarja mo tudi tiste delničarje, ki ne željo zanemariti svojih delnic, toda se izgovarjajo, da je direktoric kriv zanemarjenosti. Tega sploh nimamo. Izmed 21 direk-torijev je prišlo na sejo le šest lii.mov. To pokazuje, da večina lanskih direktorjev ni bilo na seji, ker niso izvoljeni za to leto. Torej je potrebno, da upoštevate ta opomin in se udeležite glavne delniške seje, da si izvolimo direktorje in atent, ali ker sem delal pri njem 17 let, vem kako gre. Boss dobi naročilo, da mora napraviti toliko in toliko kosov na osem ur; ako jih napravi, dobi drugi dan še večje naročilo. Ker pa nima izučenih ljudi, ker se zmeraj menjajo, potem pa niso kosi dobro izdelani m tudi ne "fitajo" lobro skupaj. In tako Je ena Fordova "kara" dobra, druga pa slaba- Če bi bili Fordovi delavci v uniji, bi ne bili tako priga njani in potem bi bili tudi njegovi avti bolje} izdelani. Dokler sa no bo unije pri Fordu, pa vsakdo riskira ki kupi njegov avto Kritika o koledarju je sedaj malo ponehala. Sploh ni bilo vredno prerekanja in vsak je dobil svojega. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se malo izboljšala pravila, ker so po mojem mnenju preveč stroga za bolnike. Sedanja točka pravi, da mora biti bolnik vsak teden pri zdravniku drugače ni nakaznica odobrena V primeri dolge bolezni mu zdravnik ne more pomagat, toda bolnik mora k njemu vsaj enkrat na teden in mu plačati dva dolarja. Tako ima zdravnik več koristi kot član; posebno ko pride polovična podpora, član koma i toliko ostane, da je za asesment in za zdravnika, bolniku pa ne ostane nič. Bolnik se na primer zdravi doma mesec dni ali več potem pa se poda v bolnišnico kjer ga stane $6 na dan. Tam o-stane dva tedna in zdravnik mu napravi nakaznico za toliko ča sa; tako ta nakaznica velja le za dva tedna, izpolnjena je pa za 30 dni. Članstvo jo odobri, bolniški tajnik jo pa nazaj pošlje. Član še nI zdrav in mora k drugemu zdravniku, da mu napiše dva datuma, kar ga stane dva dolarja. 2ellm, da bi se pravila glede tega izboljšala. .„ * John Urbteh, 438. Kako izbirajo Zanesljivih načinov za izbiranje oseb k bi bile sposobne za Vodstvo letal, je dovoli v dar so nekateri posebni primeri, ko JI reči, da-li je nekdo za letalskega piiota sposoben ali ne. Čja je nekdo nagnjen k M tičnim napadom, ga gotovo ne bod0 potrdili &e o koledarju Power Point, O. — Veliko se piše o Jednotinem koledarju it\. Vprašal sem ga, kako to, da vse-krltlka je, da to in i ono ni prokvi- ihogočnl bog meni ne daruje nič otrok, dasi bi rad imel malega porednega Yertka. Odgovoril mi je, da zato ne, ker sem brezverec. Pojasnil se mu, da me spominja na tatu, ki se je prlto- Kako )e pri Fordu Iron Mountain. Mich. — Ker ravno pošiljam naročnino Pro-sveti, želim, malo poročati o tu kajšnjih razmerami. Henry ima tudi tukaj tovarno, v kateri izdeluje lesene kose za avte in tro-ke, največ za "station wagons". Na "assembly line-u" napravijo 80 vozov na osem ur. Pri Fordu sem delal 17 let ln so mi razmere dobro znane. Od 1. 1922 do 1932 ni bilo slabo pri Fordu, potem pa je vsako lato večje priganjaštvo, tako da ne more nihče dolgo vzdržati, razen a-ko ima lahko delo. Menda Ford zato tudi vedno najema nove delavce, stare pa odpušča. Najraje vzame zunanje, ker domačini so mu že znani. Kdor tukaj dela pri Fordu, mora tudi "ronati" njegovo "karo"; če kupi kak drug avto, je takoj odslovljen. Tudi mestni uradniki delajo tako kot Ford zahteva, in pri volitvah so izvoljeni "Ood Aimlehty." ho sold, "ia not Irrevocably com mlled to tho Indefinite perpetuation of tho far flune British empira In Its entirety." rather O'Brien called for a new flood of telegrams to senators and to the White House declarlne he still hopes and prays "the people's servants will not turn a deaf oev to their wls|Mi " Tu imamo jasno sliko katoliške "demokracije" v Ameriki. Izgovor ka)|Mida bo, do "father" O'Brien, kl je seveda Irec, lahko kot politik izrasi svoje osebno mnenje, a katerim ae drugi ameriški (med temi tudi slovenaki, na primer oni okoli Ameriške Domovine in Amerikanakega Slovenes) katoliki lahko strinjajo ali pa ne. O'Rrleno-va propaganda nima nič opraviti s katolištvom' Ta Izgovor vidimo ž<* v naprej. Y e» toda citajte gornjo ve*t All "lather" ne govori kot vernik? Ali ne pravi, da je Koo-se vel tov načrt pomoči za Anglijo, torej ia obramb« demokracije, nekti^anaki? Ali ne pravi, da Bog ni čuvar angleškega imperija? Ali se ne sklicuje na ti<»ga? (Med tem pa katoliki v Angliji ptoaijo Koga. naj čuva Anglijo') Ali ne meia svoje vere v politiko m v imenu vere terorizira vernike, katoliško manjšino v Zdru ženili državah, naj piitukajo a telegrami na senat za p»t az pomožnega načrta, o ku t err in ima (Dalje v sada JI koleni.) Bilka kašo ItatUanskega vojaka. Id le bil ranjen v bitki pri Tobruku. Ubila, ko ga aeello na ai bulančni vos. • Is mladih let Llbrsry. Pa. — Zopet se oglasim v našem cenjenem listu Pro-sveti. Rada čitam delavske liste, še najbolj pa se mi dopade Prosveta, katero vsakemu toplo priporočam, naj si jo naroči in ne bo se kesal. Naj tudi jaz povem nekaj mojih spominov iz mladih let. Ma ti mi je umrla, ko mi je bilo komaj tri leta. Potem se je začela trnjeva pot mojega življenja. Po materini smrti sem šla k mojim sorodnikom. Moja teta je sama imela skoraj pol vagona otrok, kruha pa je bilo bolj malo. Tam sem bila do desetega leta, potem pa sem šla služit. Pomagala sem gospodinji in na polju in tudi v šolo sem hodila po pol dneva. Gospodinja se je kmalu naveličala in rekla, da me ni vzela zato, da bi v šolo hodila, marveč da delam. V šolo sem pohajala dve leti in pol. Ko mi je bilo 16 let, sem šls slutit v gostilno. Takrat so na Dolenjskem začeli ustanavljati Marijino družbo. Kaplan je pridobil'vsa dekleta in nekaj fantov, da smo pristopili v Marijino družbo. Kupit smo morale razne svetinje in posebne obleke, tako da smo bile vse enako oblečene, kadar smo imele kakšno parado. Ukazano nam je bilo, da moramo vsak mesec k spovedi in obhajilu. To je trajalo le malo časa. Pri nas v gostilnah so po navadi prirejali ples ob nedeljah. Fantje in dekleta so se skupaj zbrali, gostilničar je dobil mu-zikanta in plesalo se jo do polnoči. Nič sluteče, kaj bo. me kaplan pri prihodnji spovedi vpraša, če sem plesala. Pritrdim mu, ona pa pravi: "Tebe ima še hudobni duh v svoji oblasti. Ne dobiš odveze, ako se ne poboljšaš. Pridi čez dva dni nazaj." Tako sem storila in dal mi je odvezo, poboljšala se pe še sedaj nisem in Še zmiraj obračam moje stare kosti. Marijina družba je kmalu propadla. „Gospodje so mislili, da (Dalje as L strani.) vi letalskega pilota. A kaj je s primeri, da ^ kdo to nagnjenje skrito v sebi, da se še nT žilo in bi se utegnilo potem pokazati nevarnosti? . ^ Tudi za takšne primere imajo danes metodo, in sicer jo preizkušajo v KanadTT vitem fiziološkem zavodu torontskega vseuc ča. V tem zavodu so odkrili inzulin, ^ tudi posebni način za ugotavljanje skritih leptičnih nagnjenj. * Po tem načinu proučujejo električne vtki ki izvirajo iz možganov. Ti električni valov pri vsakem človeku različni. Sprejemati m beležiti jih je mogoče s posebnimi pripravi a če jih potem medsebbjno primerjamo \ mo, da so med njimi individualne razlike ki pri prstnih odtisih. Pri tem se je izkaaiv imajo možganski valovi epileptikov svoje sebnosli, ki valovom drugih ljudi nedostaj Te posebnosti Izkazujejo tudi valovi ose imajo skrito nagnjenje do padavice in ki imele še nobenega napada ali pa se jim k vest lahko nenadno zmede, ne da bi se pri i pojavljale kakšne telesne spremembe. . Kdor hoče razbrati razlike, mora imeti da že veliko izkušnje. Doslej so na omenja zavodu preiskali glede možganskih valov krog 1500 oseb in pri tem so odkrili, da je lo pol odstotka teh oseb skrito epileptično gnjenje. Z drugimi metodami bi se to ne lo ugotoviti. Pri presoji imata ulogo tako ka kakor pogostost možganskih valov. Razi valci izrecno navajajo, da nimajo [i valovi bene zveze z duševnimi sposobnostmi in njem. So tako rekoč samo "stranski prog delovanja možganov kakor slišno tiktakanji VBIHifi^l Nasprotno pa si sedaj prizadevajo, da bi šli kakšno zvezo med lastnostmi možganski lov in lastnostmi značaja. Raziskave v tem gledu še niso dosti napredovale, vendar up da bo v bodoče na tej podlagi z laboratorij preiskavo mogoče ugotoviti, da-li je nelu pr. bolj pripraven za napadalnega borba letalca ali za mirnega letalskega opazovtk Samo ob sebi je umevno, da so nove prtgli valne načine na podlagi možganskih elekl nih valov uporabili že na kanadskih letali šolah in da sledijo v tem oziru Kanadi tudi dinjene države. Rokopisi 1940 Je napisal pisatelj Muha • , tri romanj z? naš rod, rokopise je ponujal v vseh tiskarnah ln drugod. r- Nosil je to težko breme, v beli dan in v temno noč, od te teže se naredil ob želodcu je obroč. So povsod ga odslovili, češ, denarja nimamo, mi se le za tuje slovstvo radi pozanimamo. Tri podplate je potrgal, zmrzoval in gladoval, ko obupal je nad svetom, vrv si je za,vrat dejal. » Ko so v grob ga položili, so vpisali v nekrolog: "V miru revež naj počiva, rešen zdaj je vseh nadlog." Muha v polnoč vedno vstane, po tiakarnah vseh straši, po francosko, po angleško z uredniki govori. "Sem naučil se jezikov od sosedov sred neba, žal mi je, da sem Slovenec — kruha mi pero ne da. , Če se bom rodil še enkrat, x v esperantu pisal bom, Upam vsaj, da bom pse ukrtt našel v grobu mirni dom' -Mara J. TaVi*^ Pred dvajsetimi leti (Iz Proavet«, 10. marca 1*21) Domačo vneti. V Adamsonu, Okla.. £ Joe. Medved iz Boš ta j na pri Krškem, cm PJ. Delavske veatL Klavniški maenati v gu zagrozili z znižanjem plač Inosematvo. Francoske čete so Reno in invedirale Nemčijo v Sovjetska Rusijs. Antanta začel« > "notranje intervencije" v Rusiji (Dalje Is prve kolom- > predsednik Roosevelt pooblastilo od -nov volilcev? — i Mi smo prepričani, da aBr.enovsi» linova histerična propagands ka,^Via, z burbonsko ln petokolonsko uspela—zanima nas pe molčeče ** propagando s strani slovenskih ksi mokra tov." L~ Novice V starega kraja , Slovenije tliko LATENSKamMSICO .¡OBlSČE V FORMINU ¡EI PTUJU Bled najzanimivejše letošnje Sitve Ptujskega TO .dajo brez dvoma latensKe dbe iz Formina pri Sv. Mar-Jnue Ptuja. Ptujsko polje je 1 ¿e v mlajši kameni m hal-utski dobi dokaj naseljeno, le lovi keltske ali latenske kul-bili tukaj kakor drugod Sloveniji zelo skromni Sele leta so odkrili poleg že ih grobišč v Skorbi in Po- S pri Mariboru tudi nove ™ najdbe v Stojncih, Dalje w zelo pomembni stekleni. na Panorami v Ptuju in wn ce IV, ednjic v Forminu. Sredi rodovitnih njiv na niz-pobočju ob potoku Zvirin-tik ob kolovozu, so zadeli v kmoznici Jožeta in Terezije ¿larič na Forminu na veliko Itensko-rimsko grobišče. V glo-ni pol do tričetrt metra so do-ej izkopali, žal brez strokovna vodstva, večje število gro-n-( deloma žarovnih, deloma Petnih z bogatimi pridatki. Celotni inventar obsega do->j v glavnem 12 železnih me-, nekateri izmed njih so iz-rstno ohranjeni, tako da še vi-mo na pločevinastih nožnicah igato gravirano ornamentiko. ekaj mečev je bilo ukrivljenih obliki črke S ali tudi zvitih v tiralo. Lepe so železne osti su-, ki jih je bilo devet, neko delo so pa pred leti izorali in ta-zavrgli. Ohranjeni so tudi ihovi okovi. Zanimive so osti ičic, ki so jih v tej obliki le dkokdaj našli. Tudi nožev je kaj, n. pr. težek železen udar-nož, majhen nožič ter dve izmeroma tanki britvi. Zelo )bro so ohranjene verige za »ešanje mečev na opasač. Dve posebno lepi in puncirani ter celo njihovi členki še gibi j i-V splošnem opažamo, da je lezb, iz katerega je veČina «dihetov izdelana, izvrstne kovosti. V grobnici je bilo tu-nekaj značilno keltskih lese-h ščitov, katerih okovje se jo di ohranilo. Železne fibule ali ponke pripadajo raznim oblini, so včasih lepo okrašene ter tudi njihova velikost različna. Wed bronastih fibul sta dve jhni v filigranski izdelavi po-*>no lepi, enako tudi bronasta penjača za pas. Ravno po fi-h zaponkah in zapestnicah lepamo, da so bile njihove Anke ženske. Zanimiva je dalje železna zapestnica, na teri je nanizanih mnogo majh-> obročkov. Škoda, da sta dve ledn-asti zapestnici iz bronza iranjeni le v koscih. Se neka u«a bronasta zapestnica s prodnimi gum bič i je enako za-P»va Izvrstna keramika, čr-mvo grafitirane žare, lon-» ^lede, ki so izdelani že lončarski plošči, spadajo kanale najdbe v srednjo ozi-u latensko dobo. P," drugega vidika so for-7e naJd^ 7-elo pomembne, so ¿e na bližnjih nji- " ^del, na rimske ostanke ?V bllzu *> Skopali že pred veliko rimsko iT0' kl K' bila tlakovana z "kotno opeko ter ^J našli ¿aro in lonec z ft Mnogo opek, ki so jih ob WrT*U' 'ma ^ »ikl T ?8A,i 80 ceI° y rud« nmske novce če-¡¡¡*)° pn poljskih delih, i Remista, ki jo arheologi že dolgo iščejo v bližini Zavrča, ki leži nasproti Formina na desnem bre^u Drave. Vidimo, da so la- sede so imele za posledico, da so tensko grobišče uporabljali še nadalje v rimski dobi, kar opažamo zlasti na rimskih zaponkah, ki kažejo jasno še na latenske izvirnike. Zal tudi tukaj nimamo natančnejših podatkov o grobovih, zato naj omenim le nekaj pomembnejših rimskih najdb, kakor žare, čaše, vrče, sklede, oljenke in skodelice najrazličnejših oblik in velikosti. Zastopana je tudi boljša keramika, tako imenovana "terra si-gillata" rdeče in črne barve. ni izdelki, kakor stekleničice in odlomki dveh zelo ličnih in dragocenih krožnikov, večji je iz pisanega stekla "millefiore". Poleg rimsko provincialnih zaponk so še izkopali dve lepi profilira-ni igli, večjo z verižico, dve ko-vinasti zrcali, dve žlički in še obilo dmgih drobnarij. To rimsko grobišče sega še v prvo stoletje, latensko ali keltsko pa še v tretje stoletje pred Kristom. Pojav, da najdemo istočasno latensko in rimsko grobišče ali naselbino, ni redek v ptujski okolici. Mnogokrat opažamo tudi na rimskih nagrobnikih še keltske priimke ali na oltarjih imena keltskih božanstev. Med tem ko se je prehod iz keltske kulture v rimsko vršil razmeroma hitro, je ohranila narodna noša na noriško-panonskm nagrobnikih še dolgo vso svojo keltsko značilnost. Znano je, da se je moški svet prav rad nosil po rimsko, v togi, a ženski je še dolgo, tja do začetka srednjega veka, ohranil keltsko narodno nošo, frizuro in nakit. Brez dvoma vidimo v tem pojavu nadaljevanje starih tradicij, predvsem iz keltske dobe. Daljša razprava o tem pomembnem latenskem grobišču bo v najkrajšem času izšla v prihodnji številki mariborskega "Časopisa za zgodovino in narodopisje". Izvrstno nam služi pri ogledu bogatih rimskih in keltskih najdb ptujskega muzeja "Vodnik Poetovio'', ki ga je napisal ravnatelj arheološkega muzeja v Splitu dr. Mihovil Abra-mič. Dobiva se v muzeju po iz redno znižani ceni 15 dinarjev za izvod v slovenskem in nemškem jeziku. —A. S. straSno maščevanje 16-letnega dečka Sombor, 29. decembra. Pred kakšnima dvema mesece ma je javil Mihajlo Toth iz Pe-trovgrada oblastvom, da mu je neznano kako izginila dveletna hčerka Evica. Evica je bila dete Tothove druge žene, medtem ko je Toth imel s prvo ženo tri otroke. Preiskava ves ta čas ni našla sledu za otrokom. Pred prazniki pa sta se Toth in njegova žena pozanimala pri oblast-vih, kako je preiskava kaj na predovala. Ob tej priliki je To-thova žena izjavila, da Tothov lfiletni sin silno sovraži njo kot mačeho in da je prav tako so- vražil svojo polsestrico Evo. O-blastva so postala na to izjavo pozorna in so ugotovila še nekatere okolnosti, ki so dovedle do razkritja strašnega zločina. Dognala so, da je usodnega dne Tothov sin varoval dekletce, s katerim je bil sam doma. Ko sta se Toth in njegova žena vrnila z dela domov, jima je deček rekel, da je Evico odvedel neznan moški na sprehod. Te dečkove be- fairta aretirali. Pri zaslišanju je deček najprej trdil isto, kar je rekel že staršem, da je namreč deklico odvedel neznan moški, toda naposled je priznal, da je deklico živo zakopal na vrtu pod nekim drevesom. Truplo deklice so res našli na navedenem mestu v položaju, ki priča, da je bila ubožica res živa pokopana. Na vprašanje, zakaj je to storil, je rekel, da se je na ta način hotel maščevati nad mačeho, ki ga ne more trpeti. » Dečko je vse to priznal hladnokrvno. Zločin je izvršil na ta način, da je izvabil dekletce na vrt, kjer je izkopal jamo, nato pa otroka pozval, naj leže vanjo, češ da se bosta igrala. Ko je dekletce ležalo v jami, ga je zasul s prstjo. Po zločinu pa je šel z bratom lovit ribe in ga ni prav nič vznemirjal zločin, ki ga je bil pravkar storil., Strašni zločin mladega izprijenca je zbudil veliko razburjenje v Petrovgradu in okolici. Tragična smrt triletne deklice Na božični dan se je v Št. Jan-žu na Vinski gori hudo ponesrečila triletna posestnikova hčerka Antonija Rednakova. Ko se je doma preveč približila zakurjenemu štedilniku, se ji je vnela o-bleka. Čeprav so domači kmalu pogasili ogenj, je dobila deklica hude opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je po hudem trpljenju umrla za opeklinami. Ameriška kontrola letalskih črt Washington, D. C., 8. marca. — Kongresnik Hamilton Fish, republikanec iz New Yorka, je izjavil, da je sestavil načrt, da Združene države s kooperacijo latinskih republik prevzamejo vse komercialne letalske črte v Južni Ameriki, ki jih zdaj lastu-jeta Nemčija in Italija. Fish je že predložil načrt kongresu in apeliral na državni department, naj se prične takoj pogajati z južnoameriškimi državami glede prevzetja letalskih črt. "Nemčija in Italija imata 20,000 milj dolge letalske črte, ki križajo skoro vse južnoameriške države," je rekel kongresnik. "Izjema so le Venezuela, Colombija in Paragvaj. Čas je že, da utihnemo one, ki govore o nevarnosti, katera preti Združenim državam, in storimo korake za preprečitev napada s strani osi-šča preko Južne Amerike." Lov na japonske agente na Filipinih Manila, Filipini, 8. marca. — Policija je začela lov na japonske agente in udrla v stanovanja, v katerih so se skrivali. Več agentov je bilo aretiranih. Policija je zaplenila v navalih tiskovine z japonsko propagando in odkrila tajno radiopostajo. Psihiatri v zdravniških nabornih odborih Umne in živčne bolezni v zadnji svetovni vojni so povzročile Združenim državam milijardo dolarjev stroškov. Zato je vlada jako previdna glede umnega zdravja nabornikov. Oskrba na umy in živcih bolnih veteranov, ki so si bolezen baje nakopali v zadnji vojni, stane davkoplačevalce Združenih držav do sedaj skoraj eno milijardo dolarjev, kakor je izjavil dr. Harry Stack Sullivan, psihiatrični svetovalec naborne oblasti. Oblasti nočejo,'da bi sedanja obvezna vojaška služba ali kake bodoče vojne zop^t nakopale javnosti take ogromne stroške, in zato so vsaj po enega psihiatra (zdravnike za umije in živčne bolezni) dodelile vsäkemu zdravniškemu nabornemu odboru, da se izključijo iz vojaške službe oni, ki so osebno nesposobni. Kakor dr. Sullivan razlaga, morejp ob jako tehnični naravi modernega vojskovanja dva ali trije možje v enem polku, ki so nepodvrgljivi disciplini, ki se ne morejo prilagoditi svojim sovo-j a kom in ki očividno niso sposobni za vojaško življenje, povzročiti več škode kot sovražnikova strojna puška in naprtiti veliko stroškov svoji domovini. Je pa tudi druga vrst? posameznikov, ki se morejo popolnoma prilagoditi vojaškemu življenju, ali ko so se privadili, ne morejo kasneje vzdrževati same sebe izven vojaške službe in zato postanejo večno breme na ramenih davkoplačevalcev. Dr. Sullivan pa je pripoznal, da mnogi obeh teh vrst ljudi so izredne vrednosti v obrambnih industrijah. Nekateri celo utegnejo imeti visoke kakovosti vodstvene sposobnosti, ki bi jim dale visoko vrednost v skoraj vsa kem položaju izven vojnških redov. Naborna oblast se trudi izločiti take ljudi, predno pridejo v vojaške tabore. V preteklosti se je kaj malo gazilo na osebne kakovosti bodočega rekruta, ako ni bil očividno umno in čustveno nestalen. Kakor dr. Sullivan poroča, se sedaj namerava sklicati več sej za zdravniške preglednike 6401 lokalnih nabornih odborov in člane 600 zdravniških posvetovalnih odborov širom dežele. Zdravnikom lokalnih nabornih odborov bodo dajali navodila glede bolj oČlvidnih znakov duševnih hib, tako da oni regis-tranti, ki jih izkazujejo, morejo biti odkazani zdravniškim posvetovalnim odborom. Program — po dr. Sullivanu— gre za tem, da se izberejo taki ljudje, katerih mesto v skupnem sistemu narodne obrambe je v vojski in ki ne bi bili za svrho obrambe bolj na mestu kje drugje. Seveda bodo izključili precejšnje število "ždhiiev", priznava dr. Sullivan. "Zenialni človek", naglaša pa, "po navadi ne napravi dobrega vojaka. On utegne biti jako dober voditelj, ali bolje je, da pride do kakega vodstva po kaki drugi poti, nego po vojski." Industrialna psihiatrija nudi skoraj istotako velik problem, dodaje dr. Sullivan. V preteklosti, je rekel, je bila navjMla jemati najboljše za vojsko in pustiti "nesposobneže" za tovarne, kjer so dostikrat zakasnili produkcijo in tako cesto ovirali prizadevanje vojske. Sedaj pa, poudaril je, se hoče, naj industrija ima svoj dele* na najboljšem ali on« mora sama storiti potrebno, da se odstranijo neprikladni ljudje in prilagodijo oni, ki ao na kak način obremenjeni. Kar se tiče vojaškega vežbene-ga programa, dr. Sullivan priznava, da ni v Združenih državah zadosti psihiatrov za popolno izvedbo programa. Zato ae je treba precej zanašati na zdravnike, ki imajo nekoliko psihiatrične izkušnje. Vsak registrant bo pa podvržen psihiatričnemu pregledu kake vrste. Splošen nasvet zdravniškim preglednikom v lokalnih odborih je, naj posameznike, ki se jim zdijo nena nado. Potem je bila predsednica banke v Ginardu in pozneje se je posvetila pisateljevanju. Napisala je več novel in knjižic, nu primer glede SWrco-Vanzetijeve a-fere, zarote proti Tom Mooney-ju in podobnih stvari, ki so te-tiaj pretresale javnost. Po prejšnji vojni je bilo pil raznih intelektualcih v modi potovanje v Rusijo. Tako je šla dl Marce ta tja in nazaj pnšed-ši je predavala o svojih vtisih, ki so bili večinoma ugodni za Rusijo. Večkrat nam je pomagala tudi v socialistični kampanji. Ko sem ji nekoč omenil, da nameravamo postaviti za kongresnega kandidata dr. Benduro v &0 milj oddaljenem Baxter Springau in da se je prej treba z njim dogovoriti glede kampanje, se je takoj ponudila, da se peljemo z avtom tja in da uredimo vse potrebno. Nazajgrede je pripomnila: "Je nekoliko preveč vadni.odkaiejo zdravniškima starokoplten, pa kaj fo*ímo?" CVrAtAllttlhim K#\ MA »m aLu% a/\ »_ * • » svetovalnim odborom, ako so mnenja, da je treba popolnejšega pregleda. Kompetentnl psihiatri se dodelijo zdravniškim posvetovalnim odborom iz seznamov, pripravljenih od Ameriške psihiatrična družbe, Ameriškega zdravniškega udruženja in državnih zdravniških društev. Commoa Ground—-fli8. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* s t. atranl.) bodo z njo mlade ljudi proč od plesa držali. Takrat mi je sestra pisala iz Amerike, da mi pošlje denar, če hočem za njo priti. Takoj sem odpisala, naj to stori. Imela sem še očeta, starega 6S lat, kl je rekel, da bi šel tudi on z menoj, ako tudi njemu pošljejo karto. Res se je uresničila najina želja. Moji dve sestri sta nama poslali vozne listke in sva ee podala éez "lužo". Oče je u-mri po treh mesecih radi udarca pri delu in zastrupitve krvi, ki je sledila poškodbi. Tudi moja dva brata in eno sestro že kri je ameriška zemlja, tri sastre pa Še tlačimo ta puklastl svat. Uršula Klobčsr. cel« zlatnike. Del teh1 ' ' 1'1-rn zasebnem mu-! Vlad,m,rJ« Makla, V x Maw «B V * 10 x hval<'vrednim ra-' ' t v«, nejd- -iktiti-ga grobišča ptuj- ; kjer - 1 Si) zdaj bodo v naj-trokovno konzer- m se Ufr M ' J" "dkntje rimske 1 Sv Marjete ni-Forminu. Po «o istočasno in f^xteh Istenske nekro-r ,i podnje rimsko "I f^lcpamo, da je >ni stala Zahvala Pueblo, Colo, -r Nisem se mislil več oglasiti v javnosti, toda slučaj je nanesel, da je moja dolžnost, da se zahvalim izvršnemu odseku SNPJ za hitro pomoč z izredno podporo, ko sem jo najbolj potreboval za zdravnika. O mojem slučaju je bilo že poročeno v Domačih vesteh prošll mesec. Kadar banditi koga napadejo in orojpajo, toda ga pustijo naprej, so še gentleman!; če žrtev ubijejo, je vse končsno, toda ko ji razbijejo glavo za borih par dolarjev, je pa v resnici žalostno. Ampak Višnjegorci imamo trde glave. To je znano tudi tistim, ki so brali Jurčičeve spise, predvsem spomine starega Andreja Pajka, ki je srečno prišel lz Napoleonovih vojn iz Rusi» je — njegov vnuk Ivan Pajk živi v Conemaghu, Pa. Tudi "Big Tony" v Callfornlji se še ne poda in je še zmeraj korajžen in vesel Jože Rädel pa nekaj jamre v West Allisu. Naj se napije močnejšega od mleka lp bo okey. John Zupančič. 21. Časten jI spomin! Kot je bilo že na kratko poročeno, je 18. febr. v Edisonu u-mrla Josephina Sile, stara 67 let. Zapušča soproga, 5 hčera in 4 sinove. Pogreb je bil v oskrbi slovenskega pogrebnega zavoda iz Frontenaca. Družini se mora da-tipriznanje, ker se je obrnila na ta zavod za ureditev pogreba. Pokojna je zelo rada čltala. Vsako leto, kadar sem prišel naokrog t Družinskimi koledarji, sva naredili "kupčijo". Letos mi jih je pa prej zmanjkalo, kot sem se pri njih oglasil. "Čakala te je, kdaj prineseš koledat naokrog, pa te letos ni bilo", mi je omenil njen soprog, ko sva stala ob njenem mrtvaHfcm odru. Lep spomin vrli ženi in družini iskreno sožalje! V teh napetih ča&ih in razmerah skušajo razni ultra-patrlotje prekositi drug drugega z raznimi postavami proti "prevratnim" e-lementom. Tako je tudi kamniška leglslatura sprejela postavo, ki prepoveduje komunistično organizacijo, in zadnje dni Še drugo postavo, ki prepoveduje komunistično listo pri volitvah v Kansasu. Odlomek pisme, kl sem ga te dni prejel od znanca iz starega kraje, pisano v začetku januarja: "Do sedaj smo Še obvarovani vojnih grozot, toda težko, da bi tako ostalo. Sicer pa je vam tam bolje poznan naš politični položaj kot nam. Draginja je slina, hujta kot je bila v pretočeni voj ni. Posebno industrijalni i zdel kl so se neverjetno podražili, medtem ko kmečki pridelki nimajo, v primeri z industrijskimi izdelki, nobene cene. Kava stane 110 din. kila (torej približno dolar za funt), sladkor 20 din. kila, čevlji 9 do 8 sto din psr (10 do 16 dolarjev par) in silno draga je tudi obleka." 1 A. Shular. Piše tudi, da ima br. urednik 9V i članstva na svoji strani, ampak to'je Novakova domišljija. Mogoče ima 95/i čitateljev na svoji strani, toda ne take vrste dopisov kot je Novakov v 44. št, Prosvete. Upam, da bo br. urednik v uredniškem članku razložil, kaj misli o takih priporočilih. Vsak list ima različno čtivo In nihče ni prisiljen, da bi vse prečita!. Čitaj, kar se ti dopade. Drugo pa pusti. Zapomniti si je treba, da marsikaj, kar tebi ne ugaja, ugaja pa drugim. In na resne članke se ne odgovarja s psovkami, ako se človek noče blajnirati v javnosti. | Od br. urednika zahtevati, da mora gotove vrste članke izobčiti iz lista, je popolnoma neopravičeno, nebratsko in predvaem nedemokratično. Tega dopiaa nisem napisal v zagovor br. Antona Gardna, temveč v zagovor svobodne beseda v Proeveii Frank Podllpec, 449. Zskonski jubilej Coopevstesrn. N. Y. — Dne 1, marca zvečer sta tukaj v družbi Mevilnih prijateljev In znancev ~ praznovala 2ft-letnico zakonskega življenja Joseph in Mary Križ. Obe sta že dolgo let člana SNPJ, on večletni tajnik in ona zapis-nikarics društva 457. Obilo sre-če v poletnem čaeu vajinega življenja! M. ftelan. Novice Is Kansasa Ama. Kaaaaa. — V Glrardu, Kansas, Je sredi februarja umrla Marcet Haldamen-Juliiis, žena znanega Izdajatelja raznih svobodomiselnih publikacij, V starosti 61 let. Truplo J« bilo u-pepeljeno v Kensas Cltyju Bi- 8 pole Mesec marec je klieatelj pomladi. Podoben malemu jagnje-tu. je prišel tudi v mrzlo Minne-soto z lepimi dnevi, ali kako se bo končal, kdo ve? Bolnišnice v Duluthu so natrpane s bolniki. Samo v bolnišnici St. Mary je osem slovenskih bolnikov, kolikor mi je znano, nekaj pa jih je te dni odšlo domov. Ko prinašam časopise o-nlm, ki lahko čitajo, zasllšlm glas: "Matiju zakaj pa mene ne obiščeš?" Ogovorila me je rojakinja Mary Malovrh i Gilberte. Obiskal sem jo. V isti sobi je tudi rojakinja Ann Pavellč s Cros-byja, Mlnn. Sem sam precej polomljen po raznih boleznih in zadnje čase tudi od "flu", vendar pa se ksr zadovoljno sučem med bolniki. Tudi matljeval sem letos tako kot malokdaj. Prejemam tudi prijazna pisma od rojakov, od katerih jih sploh nisem pričakoval, zlasti pa od organizacij, h katerim spadam. Največ pisem dobim od članov ln članic K8KJ. Prejel sem tudi pismo za godovanje iz Waufeegana, III., s številnimi podpisi fte na mnoga lets. V njem so bili tudi bankovci za 1000 avstrijskih kron, kl bodo kmalu ronali v Slovenski muzej v Cleveland. No, hvala Bogu, tudi pri A. M. so se me spomnili. In to je nu-slovljeno na Onega, ki je rekel: "Kdor je brez greha, naj prvi kamen vrže .,In tako se je v ela-vospevu zabllskalo nedolžno Ja-gnje s podpisom, češ poglejte mene, predsednika , . . Matija Pogorele. V obrambno svobodne besede Cicero. 111. -- 2e marsiksk članek br. A> Gardna me je razto-golil in sem mislil, ds bi odgovoril. Ker pa je pred letom dni vzelo tri tedne, da je bil prl-občen moj zadnji dopis, se nisem spustil v polemiko. Ko pa danes zvečer (4. marca) prečitam dopis br. Novaka iz Philadelphl-je, Pa., sem mislil, da je proti takim dopisom tt ebs takoj nastopiti, ker te vrste ljudje so kakor diktatorji, ki nam hočejo vzeti tiskovno svobodo. Nikakor ne verujem, da bo naš urednik zadovoljen s tskim dopisovalcem. Nejbrže si bo mislil; Bog me varuj pred tskim zagovornikom! Če je bilo kdaj treba protestirati, Je treba protestirati proti takim dopisom kot je Novakov. Te vrste protesti bodo imeli veliko več vrednosti kakor pa mrcvarjenj« stenskega koledarja SNPJ. Bili so časi, ko sem Gardnove članke rad čttal, a zadnje čese se tudi meni ne do|jedejo. Vendar mu mora vsakdo priznati, da piše stvsrno In ne glede na to, če se komu dopsde sli ne. Moram tudi ptiensti, da ima v marsičem prav. . Da, da prijatelji, pisans beseds gladi, te pa tudi zaboli, kot bi po tebi padel bič. la Je dobro poznana tudi med ¡ Ako imaš rad dobre, blažujoče >>'ni stala večja I Clanl unije Agricultural à Citrus Workers (ADD na streli prod podjetjem H« ■a rlmüu. rs. Cal. Unija Jo okllcala stsvko U priznanje U> svlšaojo " Co.. Vooiu nami. saj je pred nekaj leti ns noše povabilo nastopila kot glavna govornica na prvomajniški proslavi kansaikih društev SNPJ. Imela jo zelo pisano karMero Bila Je hči zdravnika in seli' že v zgodnjih I«U1> pridružil/ neki gledališki družbi, s katero Je pre potovala Zodinjene državo in Ka- st vari v listu, moraš biti pripravljen tudi na resne kritike, ki bole, Raj pregovor prsvl, da resnica boli. In tako Je zabolela tudi br J. Novaka, da ae Jo napram br Oardnu tako nebratsko izrazil. Hr uredniku namreč svetuje: "Dal mu dobro sdrsvtlo tn no prUbfel mm slrrslao nasad n Jaške gnojnico." Belgija naj postane članica bntikega imperija London, 8 marca. — Camille )Iuysmans, bivši prodaednik belgijske poslsnske zbornice, Je prijioročll, nsj se Belgija Izreče za vstop v društvo narodov brit-skegu imperija. Huysmans, ki Je predsednik Delavske in socialistične Internationale, je isja-vil, da le združitev vseh nsrodov v okviru britskega imperija bo omogočila enotnost in mobilizirali« vse sije proti agresorjem. Ti se ne bodo mogli gsnlti, če se ideja uresniči. Naciji odklanjajo odgovornoet sa pomanjkanje - New York, 8 marca. — Velika Britanija je bila obdolžena odgovornosti za pomanjkanje živeža v deželah, katere je podjarmila Hitlerjeva vojna mašUia. Obdolžitev je vsebovala izjavo, katero je predstavnik nemškega vrhovnega poveljstva prečllel po radiu ln je bila tu prostreža-na. Ta Je citiral določbo mednarodnega prava, da okupacijska armada lahko zaseže vsa živila v podjarmljeni deželi. HLOVKNHKA NARODNA 1'ODPOHNA JKDNOTA izdaja svoje pu Wik ar »je in Ae poor lin» Ilot Proareta ta koristi, 1er potrebno agit arijo svojih droite* in élanetra la sa propagando svojih idej. Nikakor pa oe sa propagando drugih podpornik organ Isar I). Vsaka or-ran hear I ja ima običajno ovoja gla»ilo. Torej afltatorlénl dejéol ki naznanila dragih podpornih urgaoisarlj la njili druitev naj se ae pošiljajo listu 1'reoreU. , -1* P Q J^ Q ROMAN iZ VOJNE L. 1870-71 EMILE ZOLA aas««««««**« Preložil VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) Nobenih zuavov ni bilo vet n« nji; zapustili so bili planoto, ker je vsled peklenskega ognja baterij v Fleigneuxu postala nevzdržljiva. Obupan in sluteč nesrečo, je jezdil naglo k svojemu desnemu krilu; takrat pa je zašel v sredo med beg Dumontove divizije, ki se jc umikala v neredu in zmešnjavi, pomešana z ostanki L armadnega zbora. Ta zbor po svojem umaknenju ni mogel več zavzeti zjutranjih postojank, ter je prepustil Daigny XII., saksonskemu zboru, in Givon-ne pruski gardi. Obstreljevan od baterij, ki jih je postavljal sovražnik na vseh vrhovih od konca do konca doline, je uvidel nujnost, da se pomakne čez (Ciarennski gozd proti severu. Strašni obroč iz železa in plamenov se je sklepal čimdalje tesneje; del garde je nadaljeval svoj marš na Illy, od vztoka proti zapadu, po ovinku okrog gričev, dočim je V. zbor, ki se je bil polastil Saint-Menges-a, neprestano marširal od zapada proti vzhodu, prišel preko Fleigneux-a in pomikal svoje topove z nesramno drznostjo še vedno dalje, naprej, tako zelo prepričan o nevednosti in nemoči francoskih čet, da niti ni počakal pehote v zaslombo artiljerije. Bilo je popoldne; vse obzorje se je uživalo in z grmenjem pošiljalo svoj navzkrižni ogenj na t; in na 1. armadni zbor. Zdaj! dočim je sovražno topništvo tako pripravljalo odločilni napad na Kalvarijo, se je general Douay odločil za obupen napor, da jo zopet osvoji, Razposlal je svoja povelja, vrgel se z lastno osebo med bežeče vojake Dumontove divizije, in posrečilo se mu je napraviti kolono, ki jo je poslal proti planoti. Nekaj minut se je vrlo držala, toda krogle so žvižgale tako na gosto, in takšna ploha granat je divjala po praznih poljih, kjer ni bilo niti onega drevesa, da se je kmalu nato-pojavila splošna panika, odnesla ljudi po bregovih in jih valila kakor bilke, izročene oblasti nevihte. General pa je trmoglavo vztrajal pri svojem ukrepu ter pošiljal druge polke v boj. Štafeta, ki je dirjala mimo, je sredi strašnega trušča zaklicala polkovniku de Vineuiiu neko povelje. In že se je polkovnik s plamene-čim obličjem dvignil v stremenih ter v mogočni gesti pokazal z mečem na Kalvarijo: "Zdaj, otroci, smo mi na vrsti! Naprej, tja gor!" VzneŠen, se je ganil 106. polk. Med prvimi se je s šalami dvignila Beaudouinova kompanija. Vojaki so govorili, da so zarjaveli, da imajo glino v sklepih. Pa že ob prvem koraku so se morali vreči v zakop, ki so ga našli pred seboj, tako živahnA je postalo streljanje. In s sključenim hrbtičem so šli nsprej. "Fant," je dejsl Jean Mauricu, "pazi! To bo pasje delo ... Ne kaži konca svojega nosu, ker bi ti ga gotovo odbili ... In dobro stiskaj kosti pod kožo, če jih ne maraš pustiti na poti. Kdor ostane živ in zdrav, se Ishko šteje sreč-nega.N Maurice ga je komaj slišal v bučanju in hru-_ pu množice, ki mu je polnil glavo. Nič več ni vedel, če se boji ali ne, tekel je, nešen od galopa ostalih, brez osebne volje, z edino željo, da bi bilo takoj vse končano. In tako docela je bil samo val v tem hudourniku, da je na koncu jarka, kjer jih je vsled golega ozemlja, ki jc še ležalo pred njimi, mahoma vrglo nazaj, takoj začutil, kako ga grabi panika in kako je pripravljen bežati. To je bil nebrzdani nagon njegovega bitja, upor mišic, ki so se pokorile vsakemu dihu. Že so se vojaki obračali nazaj, ko je pri-dirjal polkovnik: "Dajte, otroci, ne storite mi te žalosti! Ssj se vendar ne boste kazali strahopetnih! ... Mislite na to, da 106. polk še nikdar ni bežal; vi bi bili prvi, ki omadežujete našo zastavo." ~ Poganjal je konja, zastavljal bežečim pot, našel za slehernega par besed in govoril o Franciji z glasom, ki je drhtel od solz. Poročnika Rochasa je to tako ganilo, da ga je pograbil strašen srd; dvignil je meč in pričel klestiti vojake kakor s palico. "Mrhe umazane, z brcami v zadnjico vas poženem tja gor! Ali boste ubogali, ali pa razbijam butico prvemu, ki pokaže pete!" A ta nasilnost in prigsnjsnje vojakov z brcami se je protivilo polkovniku. "Ne, gospod poročnik, tudi tako pojdedo vsi za menoj . .. Kaj ne, otroci, saj ne boste pustili svojega starega polkovnika, da bi se sam ru-val s Prusi? ... Naprej, tja gor!" -Pognal je konja,.in zares so mu sledili vsi; tako zelo so j in zadele njegove vrle očetovske besede, da ga ni mogel zapustiti nihče, kdor ni hotel biti malopridnež. Sicer pa je on edini na svojem visokem konju mirno jezdil po goli zemlji, dočim so se vojaki razkropili v strelne vrste, izkoriščaje vsako najmanjšo zaščito. Ozemlje se je dvigalo; ostajalo je pač še f>etsto metrov strnišč in repnih njtv, preden so mogli dospeti na Kalvarijo. Namesto klasičnega naskoka, kakršen se vrši na vajah v brezhibnih vrstah, si videl kmalu le še sUrivljene hrbte, gibajoče se tesno ob zemlji, vojske, osamljene ali v skupinah, ki so z gibčnostjo ali zvijačo hiteli na Kalvarijo, zdaj plazeči se po tleh, zdaj v nenadnih skokih kakor žuželke. Sovražne baterije so jih morsle videti; granate so tako pogo-stoma razrivale tla, da je pokalo brez prestan-ka. Pet mož je bilo ubitih, nekemu poročniku je raztrgalo iivot. Mauricu in Jeanu je bilo dano, da sta dospela do grmovja, za katerim sta mogla teči, na da bi jih kdo videl. Vendar pa je priletela krogla enemu njunih tovarišev v sence, da jima je padel pod noge. Morala sta ga odriniti Toda mrtvi zdaj niso več šteli, preveč jih je bilo. Groza bojišča, ranjenec, ki sta ga videla, kako ja tulil in si z obema rokama tiščal čeva nazaj, konj, ki se je s strtimi bedri še vlekel dalje, ves ta strsšni smrtni boj jih naposled ni več pretresal. In trpela sta samo od moreče vročine o-poldanskega solnca, ki jima je razjedalo rane. - "Ali me žeja!" je zastokal Maurce "Tako mi ja, kakor da bi imel milo v grlu. Ali ti ne čutiš tega smodi j i vega vonja kakor po sežgani volni?" i . ' Jean je zmajal z glavo. "Pri Solferinu je tudi tako dišalo. Morda je to duh po vojski . . . Počakaj, jaz imam še žganja, priveževa si dušo." Za grmovjem sta se mirno ustavila, za kratek hip. Toda žganja, ki ju je žgalo v želodcu, namesto da bi utolažilo žejo. Ta smodi j Ivi okus po ustih je bil neznosen. Sicer pa sta bila tudi od gladu na pol mrtva; rada bi bila vgriznila v tisti pol hleb, ki ga je nosil Maurlce v teleč-njaku, pa bilo je nemogoče. Ob grmovju so neprestano prihajali za njima drugI ter jih rinili naprej. Naposled so skokoms vzeli poslednjo brežino. Zdaj so bili ns planoti, prav ob znož-ju Kalvarije z njenim starim križem, razjede-nim od vetra in dežja, med dvema mršavima lipama. "Ah. le pogum! Zdaj smo tu!" je kriknil Jean. "A glavno ja. da tudi ostsnemo!" (Dalja prihodnjič) Nezgoda s kn jigo Frsnce Lobodlks "Res ne morem," Je odgovorile Lenka 'Prišel bo striček profesor, hudo bi ga užalila, če bi ¿la ob njegovem prihodu z doma. Kad me ima." "Bom ps katero drugo dobil, če nočeš ti z menoj'" Je Jezno odvrnil Milan. Lenka ^a je žalostno pogledala. "Drugo nedeljo Krem s teboj, kamor hočeš. Jutri ne!" "Ze prav!" je rekel. Molče sta nadaljevala pot. Sla sta iz parka, s sprehoda Zastavila sla v prvo prečno ulico. Kar zašumi nad njima nekaj podobno frfotanju |»e pomislil: Brala je, p« ji je knjl-K»a padla iz rok. Lenko |»a je /bo; dlo Nalašč jo je spustila' Milan ni rrkel Lenki nobene besedut« v opravičilo. Planil je skozi vhod In po stopnicah navzgor D«-kle km je čakalo ns stopnišču in v /odreci opravičevalo "I# kako sem mogla biti tako netodna. Saj bi vas kmalu ubila. Mislila sem že. da bo padla na vas. K sreči ni." DaJ ji je knjigo v roke. Povabita ga Je v stanovanje. "Sama sem doma. Dolgčaa mi je. Take puste knjige moram prebirati, da si ga preganjam, zraven pa sprsvljam življenje spodaj Idočih v nevarnost." Milan Jo je opravičeval. "Hakale, v mehko usnje vezana knjiga pa že ne bi nikogar u-bila. Kar se pa mene osebno tiče, bi jo morsl poljubiti, ker mi je omogočila, da sem vas spo* znal." Nasmejala se je. Pokazali sta se dve bleščeči vrsti belih bisernih zob Sladek je bil ta smeh. Ns njej je bila vsaka posameznost lepa in vse med seboj skladne. Brinetka je bila, temnih o-či, drobnega obraza in nežno bele polti. Ono malo rdečice, ki jo ji je nagnala v obraz zadrega, se je že porazgubilo. Srednje postave je bila, vitka, nežna. Kraa-na je bila.' Milana je njena lepota prevzela "Na Lenko, ki ga je čakala doli. je pozabil. Čakala ga je deset minut, ni ga bilo Zaslišala je, da nekdo zapira okno Pogledala je navzgor. Zaprlo se je okno. ki Je z njega padi* knjiga l^nks je pomislila Če bo prišel, bo prišel takoj, če ne. «s pa ne bo brž. Solze so ji stale v očeh. komaj jih je zadrževala. da se jI niso ultle po li. |cih. Doma se Je Izgovorila, da jo boli glava, in je šla takoj v OVOIJ- 1. Pa, anka. všeč, spalnico. Drugo jutro je bila Lenka * neprespana, a njeno vzglavje premočeno od solz. Zato se je pa Milan zadovoljno obračal na svoji postelji, lepa Je ta njegova nova znan Ponosna, kar mu je zelo zgovorna, duhovita, očarujoča. Zdaj je o njej že vedel nekaj. Danica Ji Je ime, bratov nima, sester nima. drugi domači so pa na Dunaju. Zelo se dolgočaai, sama je. S knjigami si krajša čas, s klavirjem in- gospodinjstvom. Povabila ga Je. naj jo še pride o-biakat, čas lahko izbira po volji, vedno j* doma. Pomislil je na Lenko. — Naj se gre solit! Niti sam ni mislil, da bo res tsko hitro nsšel drugo. Danes je Danico spoznal, za jutri je povabljen na obisk Če bo šlo tako hitro naprej, bo morala trdnjava bri pasti. No, tako hitro pa le ni šlo. Trdnjava je bila ponusns, toda imela je obzidje, ki je držalo MIlana v razdalji. Danica ni dekleta. ki ga je spremljal, ko jI Je padla knjiga s okna. omenila niti t besedico. Milanu Je bilo to z ene strani všeč. z druge pa spet ne S tem bi mu dala priliko, da kaj spregovori o ljubezni ' Kolikokrat Je napeljal pogovor nanjo. kolikokrat ga je Danica speljala od nje. Prvi teden je v razgovoru t njo užival Drugi teden je postajal te nervozen. Prišel Je le dotlej. do koder mu je sama dovo- _ PKOSVET* lila. Niti z besedo ni mogel bliže, preko te meje. Grizlo ga Je. Vedel je, da je zmaga tem slajša, čim daljši in težji je boj. toda to ga ni tolažilo kdo ve kaj. Stal je n« mestu; v štirinajstih dneh, v katerem času je Danico obiskali štirinajstkrst, ni prišel dalje od mesta, ki je stopil nanj prvi dan. Vedno bolj mu je bila všeč. Čudno, le zakaj ga vedno znova vabi, zakaj je tako prijazna ž njim in vendar tako visoka? Odločil se je, da bo presekal ta vozel z en in? udarcem. Takoj jutri bo stopil k njej ob prvi priliki in jo bo objel in poljubil. Saj ga mora tudi ona ljubiti — če ga ne bi, ga ne bi vabila. Povedal ji bo, kako jo ljubi, morala mu bo odgovoriti. Drugi dan je na poti k Danici srečal Lenko. Prvikrat po onem sprehodu. Sla je s kolegom Danilom, ki je o njem Milan vedel, da rad gleda za njo. Pogledala ga je otožno. Povabila ga je: "Pojdi z nama! Na Rožnik!" Vedel je, da stoje njegove karte pri Lenki mnogo više, kakor Danilove. Prav za prav Danilove ne veljajo nič. Prezirljivo in zmagoslovno se je zasmejal: ' "Oprosti, res ne utegnem!" Lenka se je ugriznila v ustnico. V očeh se ji je zasvetilo nekaj odločnega. "Ze prav!" je rekla in prijela Danila pod roko: "Pojdiva pa sama!" Milan je pozvonil pri Danici. Bila ja v krasni obleki, ki je še ni videl v njej. Očividno se je za nekaj pripravila. Stanovanje je bilo okrašeno, kjer je le mogla stati vaza, so bile rože. Milan ja bil v sedmih nebesih. Kaj, če ni i ona izbrala današnjega dne! Tedaj je zvonec nanovo zapel. Danica je šla odpirat. Precej časa je ni bilo nazaj. Ko je prišla, je prišla s čvrstim mladim moškim pod roko. Milan ga je premeril in videl, da se ž njim ne more meritL Mrzlo ga je spre-letelo: Izigran sem!\I)anica mu ga je predstavila: \ "Moj mož Otmar. Pravkar se je vrnil z Dunaja, kjer je bil v poslovnih zadevah." Možu pa je rekla: "Vidi*, to je gospod, ki sem ti o njem pisala. Kmalu bi ga ubila s tvpjim darilom. Štirinajst dni n>i je že delal zabavo vsak dan. Prav duhovit je!" se je nasmejala. Milanu se je zdel smeh ironičen. V tem trenutku jo je zasovražil: Lenka je petkrat lepša, le kje sem imel oči? Daničin maž mu je z iskrenim veseljem segel v roke: "Tudi meni je žal, da se je moralo kaj takega primeriti. Nerodna je včasih ta moja sladka ženica. Kaj ni res sladka? Dve leti sva že poročena, ^razumeva se, ne more biti boljše. Na žalost me služba mnogo zadržuje od doma. Pi:av hvaležen sem vam, da ste mi Danico zabavali. Le še pridite! Vedno ste dobrodošli." Milan je v sebi besnel. Grelo ga je, a moral je kazati prijazen obraz. Mož je poljubil Danico na lice, ona ga je pa nežno pobožala. Milan je čutil, da igra vlogo petega kolesa. Čimprej se je poslovil. Oba sta ga spremila do stopnišča. Ko sta se vrnila in so se vrata za njima zaprla, je bruhnilo iz njega: "O ti prokleta sveta ženska nedolžnost. Človek bi mislil, ds še ni videls moškega, na pa ima že dve leti moža!" Nikoli ju ni obiskal, čeprav je obljubil. Izogibal se je celo ulice, ki sta njej stanovala, in še štirih okolf. Zdaj bo šel pa po Lenko. Kaj ni rekla, da gre na Rožnik? Kar tja bo šel, ju bo že našel in tudi tisto nerodo bo spravil proč. Saj je Lenka zlato dekle! Res ju je našel. Stala sta blizu poti, skrita v mraku pod jagnje-dom. Milanu se je zszdelo, ds sU objeta. Saj, in celo poljubila sta se! O. nesrsmneža! Ona ima križasto jopico ln temno krilo, on kariran jopič in svetla hlače. Prsvs sta! Brez besede Je šel mimo. Sel je par sto metrov daleč, potem se je pa obrnil. Bila sU. kjer sta bila prej, kakor prej. Milan je šel v mesto in zavil v najbližjo gostilno. Poskusil je srsmoto dvojnegs poraza vtopiti v vinu. Henry Ford nam svetuje, naj nikar pretirano ne varčujemo. Dobro, namesto njegovih avtomobilov bomo kupovsli druge... Vrhunec varčevanja Je dosegel tisti, ki si je dal izdreti zobe. ss-mo da mu ne bi bilo treba več kupovati zobne kreme. Philip Murray* predsednik CIO, govori ns shodu avtne unije v Detroitu. Mich. Dva para čevljev Non licet bovi . . . Dnevničar Križman je stal skrušen pred gospodom direktorjem. Na oguljenem suknjiču je sameval samo še en gumb, pritrjen z dolgo belo nitjo. Ne-zlikane hlače so se očitajoče svetile. / "Gospod direktor, prosim oproščenja, ampak jaz nisem prosil za čevlje, on sam mi jih je poslal na dom za sina, ki hodi v šolo..." y • "Za sina? Križman, Vi imate sina? Sina?" ~ "To se pravi, gospod direktor, ne jaz, prosim gospod direktor, ona ima sina. Takega sinčka s črnimi lasmi, s črnimi ko-drčki, da kodrčki, in v prvo gimnazijo hodi, odličnjak je—da. ,." "Ona? Kdo je ona?" Iz tega vprašanja je zvenelo ogorčenje gospoda direktorja. "Kdo je ona in čigav je ta sin? Vprašam vas Križman, čigav je sin?" 1 Križman je zlezel v štiri gube. Glavo je pobesil in strmel v oguljene čevlje, ki jih je bil našel v zapuščini svojega ranjkega strica. - ' "Ona? Gospod direktor, moja — moja — že — na, žena —* gospodinja."---,* Glas se mu je utrgal in noge so se mu zašibile. "Torej tako!" Glas gospoda direktorja je postal cvileč. "Žena! Ha-ha! Žena? Gospodinja? To je popoln in kvalificiran konkubi nat! Da, gospod dnevničar, kon ku-bi-nat! Podkupnine jemljete v obliki čevljev, v konkubinatu živite, gnezdo nemorale in pohujšanja ste ustvarili v svojem domu, nezakonskega otroka ima te, nezakonskega otroka! Jaz Jaz vam bom že pokazal kodrč-ke in odličnjake! V javni službi ste, razumete?" "Go-go-spod, saj bi se poročil, toda moja plača — 800 din mesečno . . ." "Seveda —*za vzdrževanje me-trese je to premalo, imeti bi morali 8000 din, da bi lahko vzdrževali dve rhetresi in imeli dva takšna kodrčka, kaj ne? Pojdite domov in čakajte na rešitev!" Križman je oddrsal skrušen in uničen na cesto. "Kako je rekel? Konkubinat? Metresa? Dve metresi? In dva kodrčka? Torej čakati moram na rešitev. Kakšno rešitev? Uničili me bodo, odpustili zaradi nemoralnega življenja. Ne. — Moj kodrček ne sme ostati brez očeta. Konkubinat! Beseda je grda in nemoralna. Metresa! Bog me varuj. Ali sem res tako slab?" Križman je utonil v temni veži predmestne stanovanjske hiše. | . . . uod licet lovi. V razkošnem stanovanju gospoda direktorja jc zabrnel zvonec. Gospod direktor je ravno posrebal dišečo črno kavo in se udobno zleknil v mehki naslonjač: "Justi. Justi! Zvonilo je! Prosim te. poglej, kdo je prišel." Gospa Justi, voditeljica gospodinjstva gospoda direktorja, je odprla vrata. "Klanjam se, gospa! Tele čeveljčke sem prinesel po naročilu gospod s direktorja." "Čeveljčke? Saj to so ženski čeveljčki! Jaz jih nisem naročila." Mož s službeno čepico na glavi, ki je prinesel čevlje, je začuden popravil. "Ne vi, gospa, ampak gospod direktor jih je naročil v naši delavnici. Ker pa nisem vec našel gospoda v pisarni, sem jih prinesel kar na dom ..." "Ah . . . trenutek, prosim!" Gospa Justi, lepa gospodinja gospoda direktorja, je prijela čevlje s tremi prsti, jih visoko dvignila in odšla v sobo, kjer je brezskrbni gospod direktor počival po črni kavi. "Franci!" Nekaj grozečega je bilo v glasu gospe Justi, tako grozečega, da je Franci dvignil svojo rušo glavo. "Franci! Za koga si naročil te čeveljčke?" » Gospod direktor je zakašljal. "Damski čeveljčki? To mora PONDELJEK 10 biti pomota! Kdo jih u k nam?" J ,e "Slugi v«a -po tvojem nai^ Po mojem naročilu"» Gospod direktor je vratom. Kaj ste znoreli? Kdo «ffo«I * čevlje? Odn«fi tja, kamor so naročeni'*' rek^,te"VendarVi'^ Direktor je zaloputnil M pred ostrmelim možem m n nil z razdvojenimi občutki» bo. Gospa Justi je ostala «e J no sj*edi sobe, s podprtimi in švigajočimi očmi. "Franci! Franc!" Gla« Justi se je dvigal v najvišj«1 "F-r-a-ranc! Nisem tvoja ampak samo tvoja «osposfe V tem trenutku je nekdo«! sosednjem stanovanju radi je pravkar prenašal slavZ govor gospoda župana z • proslave in glas «ospe Jugj utonil v morju lepih bled. besed. - ... Drugi dan je uradni sobi spoda direktorja obupani, i deni in skrušen i dnevničar l man prijavil svojo izselitev gnezda nemorale v samsko i Sibirske ulice. Obenem je i podarjene otroške čevlje tn cu Potrebuježu. Pomirjen v svojem morili ogorčenju, je gospod dirj milostno opustil dnevnicirji Nerodnemu slugi je telefa jio naročil, naj odnese di* čeveljčke y Grajsko ulico fe ka toliko in toliko. Pravica,je zmagovala in g« Justi še danes vodi njegovo spodinjstvo. —Robind Ali ate naročeni na ém "Prosveto"? Podpirajte svoj vv.wjvai. (»Via U. IVDUIU i M UUfJlIdJkC STOJ TISK ARN AS.N.PJ SPREJEMA VSA f tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselice in shoda, vizitnice, časnik knjige, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatska slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dnin VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSTT| S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo tisksrns Cans smerna, unijsko delo prve vrst« Pišite po informacije ns naslov: S.N.P.J. PRINTERYI 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 Tsm se dobe ns šeljo todi vas ustmena pojasnil» CHICAGO, ILL. močITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 1L redne konvencije os lahko asroil as Ust priltoje eden. dva, tri, štiri stt pet «snov Is ene druiine k mjm sini. Ust ProsveU stsne ss vso enako, ss člsn« sli nečIsM H* ** en« l«tno naročnine. Ker pn člani š« plačaj« pri ssosments flJ" tednik, so jim to prišteje k nsrotnlnL T«r«J osdsj nI »sreks. rt*. ■ j« list prodrss ss .,..,........i,..,,.......... • v— — »>.*.......................................CL dm*"*....... 4) Al drnfc** *...... */..•...................................... —— D CL dru*" *...... Mesto............................... Drl«»».......... "V ^ m Mroirtk. #,«..•••««*•• m.o.«o®t*r