:>^%? 'S^THofbibliothek
"Wiea ,„..
|tS^~SL
Zm&
V Gorici, 21. novembra 1884.
„Soca" izhaja vsak petek in velja
po poSti prejemana ali v Gorici na doni
posiljana:
Vse Ieto   .....   f. 4.40
Pol leta.....„ 2.20
Cetvrt leta     .   .   .   .   „ 1.10 Pri oznanilih in tako tudi pri ..po-
tlanicah" se placuje za cavadno tristop-
uo vrsto:
8 kr. <e ae tiska I krat
7   »»   »»   ,»     »,   2   „
* „ » ,.   .; 3 „
Zavide erk«>  po pro»rnrii.
Tecaj XVI
Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki nlici blizu „treh kron", na starem trgu in v nansbi ulici ter ˇ Trafcn, Tia Ca-8eraa, 3.
Dopisi naj se Magovoljno poSiJjajo uredniStvu „SoCe« v Gorici na Travniku If?*. ?-.t. naroinina pa opravniitYii „8o5e"™ Via della Croce fit. 4, IF.
Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj ne blagovoljno frankujejo, — Delalcem in drugim nepremoinim bo narognina zuiia, ako se oglase pri oprarniBtvu.
Dattitiiiji itevilki dali smo zarad poro&la o znsoi sodnijski obravnavi cclo polo priloge in snio zviSali ceno posameznim odtisom od 8 ni 10 kr.
Kupcijska in obrtnijska zbornica.
Kftkor smo 2> ob svojem casu porneali, razpu.s-fene so vse kupcyske zbornice v Avstriji izvzemSi trzaSko iu pra>ko. Voiitve za kupcijske /boniiee vr-Sile se bodo po noveui volilnem redii. Zi (jorinko doSIo je ze povelje, da se ima sc^taviti itnt>oik volil-cev po novcm rcdu. Po dovrsenem tern delu napovrjo se takaj voiitve. Ni nam treba ra/prn»Ijati o vaznosti vsakega voliluega prava, ti'daj tudi ne o ouem za kupftj!»k<i zbornico, saj je ze tako zuauo, da je to pravo v.sikeum dr&ivljanu najdrazji biner, uad kate-rim mora veduo Cuvati. A vendar nas vez> dolznost, da. opozorimo v>e naSe irgovce in obrtniko, da bi prihke u(v pnzrli in natuitkn pazili na nov iiui'iiik. Ako bi foil kdo izpu^cVn, naj se takoj oglasi pii do-tiCni oblnirtniji in naj svujo pravico r«'klamujt'. Dalje nam ji: tudi Se po!M»bno poudarjati, naj h*\ nikdo So nc veie z dano bescdo ni na It'vo ni na desuo, da bo mogd ob svojem Lasu piosto in po svojem pre-pricanji voliti.
pa bii mogel Va.'ikJo svojiin dol/uo»tim zado-atiti, podajamo t.d flov, obCinstvu glavue poieze novuga voliliu'ga irda za knpOij^ko in obrtuijsko zbornico v Gorici.
§. 1. Trgowka in obrtnijska zbornica v Gorici ima 22 pravih udov, ki so razdidjeni v trgov-iki in obrtnijski oidclck. Prvi voli 8. diugi 14 udov, od teh jih mora 12 v (lorrci stanovjti, in siti*r t> 1/ pr-vega in fi iz <lrugi'ga oddolka,
ji. 2. Trguv.-ki oddeiek, h katcrenm ^padajo vsi velptrguvi.t m kupcevaiti na drubuo. mt'U.(aci, ra/.posi-Ijavci in nifai-tarji, volijo v dveh razredih. V prvi razrfd spadajo oni. kateri plafcujejo vsaj 100 gl. e-rarnc pridobnme (drzavnega davkaj btez doklad od bvojc kupctje; v drugi pa oni, ki plaC-ujejo v Gorici v&aj 5 r1.. v liragib krajih pa   vaaj 3 r1. pridubuiue.
Ako nt v porvf'iu taztvdu potrebntga stevjla udov, vohjo tt z unitiu Jiu/.«*u'a razreda skupno 8 udov.
V obstt.jjskent odtitdku, ki obsvga »e tovarue, obrte, lekarjo. civilne inicmrje. arhitekte (stavbuc mojstre), zemljeuierco* kretnarje jt i., volijo 4 ude oui
LISTEK.
Kmeski MM.
Mogofna ni>i. ne prostorna, In stavil te umetuik nif
Bolj kot bogata si uborna, Ptiprosta sei^ka hiSa ti!
In vendar ne palafi ogromuih, Ne njih bioska ne bom slavfl;
A tebi, dom seljakov skroranih, Nesmrten venec rad bi zvfl.
* *
PaC res ubog si, mal, ueznaten;
A dasi mal in ne slovit, Kako ti nam si blagodaten,
Kak6 ti nam si znamenit!
*"* Pomnik Ie redek se se dviga,
Ki nam je davnih dni glasnik; Ti naSa si oajstarsa knjiga,
Praveeeo, 2iv nam spomenik.
* # Pravljice, zgodbe pravi§ davne,
Ti v rfikib iuva§ pramodr6st, Pradede nam opevag slavoe In sre rad6st in njih bridkdst.
obrtuiki, ki placujejo vsaj 100 gl. erarne  pridobnine I (cesarju) brez doklad od svojega obrta, 4 udtf pa o-ki  plaCujfijo vsaj 20 gl, in 6 udov oni  obrtoiki, ]
hi, hi (uacujeju vsaj au gi., in o uuov oni oot'tniKi, j ki placujejo v Gorici vsaj 5 glM ilrugod pa vsaj 3 gl. ' pridobnine brez doklad.
NajvaftnejSo dolocbc §§. 3. in 4. so; Pri pod-jetjih ua deluice itnajo voliluo pravico predstojniki ali iavnatelji. Kdor ima pravico voliti v vei razredib, sme saino v enem glasovati, katerega si sme pa sam izbrati, inafie btavi se v oui razred, kjer plafiuje uaj-ve5 davka.
§. 5. Aktivuo voliluo pravico iuiajo one oBobe, ki so v §. 2. navedene; ako bi pa imelo ienske ali onebo, ki ho pod varstvom alt akrbBtvom, kako kup-fiijo, voli v njih itnenu njih opravnik. UudarskftdtuS-tva, obrtuijske iu gonpodatHke zadruge, druStva, skup-ni lastuiki privilegijov iu vse take kolektivuo (skupnu) osebe sraejo sauio po m glas od<lati iu aicur po ose-bah, katere zastopajo podjutja po postavi ali pravilik (statutih.) Vt»i volilcl morajo viivaii nuomejono dr-iavljanske pravice.
Pasivno voliluo pravico imajo (voljeni sunejo biti) oni udi trgovstva in obrtnijstva, ki m avstrijski dr-zavljaiii, kt m dovtiili 30. Ieto in ki itnajo ze. vaaj tri leta potrebtic laBtnosti za akttvno voliluo pravico ter bivajo navaduo v okraji sbormee. Trgovci, ki ho priSli v koukurz, no emejo voliti, dokler ne preneha konkurz.
§. 6, Govori o volitvi zwtopitikov, §. 7. o pri-pravljanji in izvr§evauji volitev in volilut komisiji, kar je za nas sedaj niauje va^noHti.
§. 8, Volilna koini^ija gestavi imenik onih, ki smajo pravico voliti, ua podlagi zapisov zbornice ali, Co je zbornica razpuicena, na podlagi slu^benih pri-pomoCkov, Imenikt morajo obsezati ime in piiimek, obrt, ?ode2 podjetja in znesek njih davka. Volilna ko-misija jih mora javuo razstaviti in sicer v prostorih zbornice iu v ura<lih c. kr. davkarij, doloLiv§i zapad-ni rok 14 duij za eventualne (morebitue) ugovore, o katerih sodi in razsodi volilna komisija. Po poprav-ljenih imeuikih napravi iu razpoLlje komisija izkaz-nice iu glasovnicc ob .leduem z razpisom voiitve.
Ta razpis obsega Stevilo udov, ki se imajo voliti, dau in uro, kedaj se bo volitev pred voliluo ko-misijo vrSila in kedaj .,e glasovauje zakljufii. Isto tako se mora v tarn razpisu naznauiti dan, do katerega se smejo izpolneue iu podpisane glasovtna; z izkazni-cami vred oddati obrtnijski oblastniji prve instance (okrajnemu glavarstvu, oziroma magistratu In obCin-
Tt soge stare Si obranil: Dcduje jih po oCi sin;
Le ti na§ jezik bi obranil, Da ni zatrl nam ga tujein.
* #
Kar cas nam dal je davna lei.., Najved obcuval si nam ti;
Kar zdaj nam daje in obeta, Pod kme§ko streho se rodi. *
Ta hi§a nam je mat; kruSna, Domovju stcber je castit,
Iz kme§kih hi§ nam hrana dusna, Iz kmeJkih hi§ omike svit. *
* *
Ne v hi§ mogofinih jasnem sevi, Ki marmornat jih krije krov;
Pod nizko streho, v skrajoi revi Rojeu reanik je vseh roddv.
* *
In ne v dvoranah bogatma, Kjer blesk bogastva te slepi;
Kjer dom seljaSkih je trpinov, Re§enja zor se n a ra 2ari: *
*   *     ,i Kar mo2 nebesa so poslala,
Da vefinih nas otm6 grob6v,
Vse mati kmeSka je zibdla,
Iz kmf^kih so izSU domdv.
skenm uiadu onih most, ki imajo lasten gtatut (pra-viluik).
§. 9. Volitev je javna in sine volilec glasovati ali ustmeuo, ali oso.bno oddati pred voliluo komisijo napolneno ^lasovaico, ali podpisano poslatt potom obrtuiJBko oblastnije I. instance, izroCivSi oziroma od-davsi ob jeduent izkaztiico. Glaaovnice morejo 86 iz-roLiti odprte all zaprte. Na zaprtih glasovnicah mora biti napisano ime volilca.
Kdor noce ali ne more osebno voliti, mora na* polneno in podpisano glasovnico z izkaznico vred iz-rofiiti aii odponlati v doloaenem obroku obrtnijski ob-lasti (glavarstvu dotiCm-ga okraja, ali magistratu) po c, kr. pofiti, po c. kr. davkariji, po obcinBkih uradih ali po lastnih poslancih. Po dolocenem obroku doSle glasovnico se no sprejmejo vefi.
§. 10. Vse tiskovine (glasovnico, izkaznico ltd.) in vsu vlogo onih, ki imajo voliluo pravico, poMljajo so po poiti b r o z p I a c n o, ako ima naslov ali aare-ua doiuti'k; „v volilnih zadovah trgovinske In obitnij* ske zbornice v Gorici*.
{?, u. Dolo^uje red o prefitovanji glasov (Ikru-tiniji), po g. 12. mora volilna komisija razglasitt izid voiitve, naznauiti voljeuim udom njih i/.volitev. Ako bi tzvoljenec v osmih dneh komisiji ne naznanil, da sprcyme volitev, smatra se kot izvoljeo oni, katcri Je za njitn v istem razredu dobil uajvec glasov. Komisija naznani konefno izvoljeuo ude trgovskomu mi* uistru.
O trti Slankamenki
kot uamestnici cebedina za naS kaualski okraj.
V nasi dezeli imamo 2e precejSnje Stevilo raz-nih tujih tit nasajenih, izmed katerih so se pa aamo nekatere dobro obnesle, ker jim zemlja in obuebje ugajata. Posebno se vsi vinogradniki brez izjeme z laskim riziingom hvalijo. Hrvati in Srbi ga imenujejo Gra§evino, kar je gotovo dober izraz, ker so njegove jagode v resnici belemu zgodnjemu grahu podobne.
VlaSki rizling ima pa Se to glavno prednost, da je proti raznim trtnim boleznim jako molo obSut-Ijiv. Imenitni enolog (vinar) Gdthe, bivSi vodja na vino in sadjerejski Soli v Mariboru, je pisah pred ne-koliko casa v ^Weinlaube", da se tudi ua Stajerskem od vseh tujih piemen GraSevina povsod najbolje ob naSa. ViaSki rizling ali GraSevina zahteva za svoje
Od tarn nam misled globoki, Od tarn klkarji k nebu nam,
Od tam nam pesniki — proroki, Za dom borilci vsi od tam.
* *
In vem, da to jim sreSno vspeje,
Da spone vse nam razdrot>6, Da dot nam pribore jasneje,
Ter naSe proslav6 im6...
* * Zat<5 ti slava peta bodi,
Oj zibel naSih boljSih dni, Neb6 ti tiso6 sred prisodi, Ves blagodar na t6 razlQ. *
Naj vedno mirno bi zivela,
Noben ne vzburjaj te vih&r, Ogiblji se gromdv te strela,
ZanaSaj grozni ti po2ar. *
* *
, Da sre8uo v vek si bivaliSee Krepostnih 2en, poStenih mo2; Daj Bog, ti slavnih mo2 rodiSSe, Da zibel Se slavnejSih boSl
s. gbigorCiC.
vspevanje mala hribowte. taaj* » pa gorfcs all vsaj srednje gorke obnebne razmere.                        ^    .
Trta Slankamenka tudi jako dobro rodi in je v cvetji jako t.rdLna ter se tudi v tem odlikuje, da ojeno grozdje ne gnije. Rodovitnost jej je pa tako velika, da 30 malokatera vrsta prekosi. As enera hektaru (l3/4 orala) se more 60 do 80 hekteiftrt* in Se ve6 dobrega vina pridtfati.
Kar pa Se posebno priporofia to trt»\ je to, da tudi v boP mrzlih krajih vspeva in dozori. Njena prava douibvina je hrvaski Srem v Slavoaiji m pa v BaCki (Banatu) posebno okolo Slankameoa, kjer je alavni vojskovodja princ Evgen pred 200 leti Turke popolnoma potoikel. Od tod ima gotow tudi awaje imc.                                                                         . ,.
V kratko reteno, po vseh svojik tetoostrb at mogla v nasem kanalakem okraji na§ eefcedin pop»T-noma nadomestovati, ker v Srcmu in f Backi goto*a niso vremenske razmere nifi ugodnejse od ua§ib v Kanalu.                                                ,      , ...
Ker imam it xa nekatere goapode nekohku sto-tiu koltfj od te trte naroftenib, prosira one gospode posestuike, posebno g. duhuvne in uftitelje, ki bi se radi 0 dobroti te trta prepricali, naj izvole nekoliko koiaii te trte naroditi in poteni doma poskusiti. Ako se dobro obncse, kar je skoro nedvoraljivo, potem se gotovo tudi prosti narod te trte poprime. Mislim na-roflti kolcJ na viuorejski Soli v St. Mihelu na Tirol-skera in ker so vozni atroSki za 1000 kolcij skoro tisti kakor za 3000 koMij, prosim gospode, ki imajo voljo kaj narociti, da mi tevole v kratkem mnozioo koMij naznaniti.
F. ZEPlC, ufiitelj na kmetijski Soli v Gorici.
Dopisi.
Grgai", 17. nov. — Vojska, dnhovna vojska bila se je v Grgarji pod Sveto Goro od 9. do 16. t. id. Domacm p. Doljak in p. Tcmazetic, jezuita, sta bila vojskovodji; misijonski krizbila je njina zastava. Zinaga je bila velikanska. popoina. Okolo 4.000 ljudi je prbeglo tej zaatavi, oCitno in glasno ponovivSi krstno obljubo.
Na tihcm in mirno sta dne S. nov. zvcCer pes* prikorakala v Grgar, in prihodnji dan zjutraj sta za-cela 8V. misijon. Vsak dan je priSlo veC posluSalcev k pridigi, ki je bila trikrat na dan. Tudi sosedje iz bljizojih obcm so pridno prihajali poslusafc misijonski zvon. Obbajancev je bilo 1.80C. Toraj res obilna zctev. Sklepni govor je imel p. Doljak v nedeljo po-poldne ob 2 urah pod milim nebom pred cerkvijo. Yes prostor od farovza do cerkve je bil zagoSCeu z vernimi posluSalci. Krepki glas govornika in pretres-ljive resnice verske so poslusalce ganile do glasnega joka in glasnih obljub.
C.g. vikarjs s tem sv. misijouom obciui toliko bolj ustregel, ker jej je dal priliko misijonske pridige poslusati iz ust soobCana, na dalee" sloveCega govornika.
Za zuoanjo slovesnost si je pa priznanje in za hvalo pridobii pevski zbor. Cast gospodu u&telju, ki se ni straSil ui casa ni truda! Izvrstno je izvezbal svoje pevce, in kolikor mu je stanovska dolznost do-volila, je redno sam vodil svoj zbor.
Dne IT. je & gospod misijonar obiskal §e svoje ranjke starve in sorojake na pokopalisci pri sv. Pe-trn; potaa Se- svojo rojstno hiso in sorodnike, ter zopet zapustS s*oj rojstni kraj.
Pred kratkira smo imeli tu birmo in posvefe-vanje cerkf*r **L »v- misijon, in v kratkem se nade-jam«> twtfe vesete slovesnosti, nvbxret bfe^odovljenja novih 0rg2^s katere nam postalita ddbroznana ©rgljarja brata ifopana.               _»
Naz Poklon, IS. novembra. — Kmala po no-
vem letu  boino imeli  po ranogib  delezah  volitve za
! kupfiijsko 2bornicu    tadi sia GoriJkem.   Pa easoptoh
i se ber«t  da vottitelji raznib  shrank uze priftao delu-
jejo vsi za se. Kaj pa pti naa na GoriLke»? Morda
ravno wsprolnot Oiistavljena sw^anost  p«ifpt>r»ega
1 dru2tva je — t*k» je  v»ai vi«Ieti — aaiim prvakom
; nnaredila* moKat;,  toda !juhtv.i  sp" je za&lo gibati.
j Nasi   obrtniki  in kupci s*> m»   zafth Steti in slutijo.
; da imajo  veiino v dezel*.   O/trajo se nh' po Ioznetn
j da bi jib peljal 6'Z Jordan. .Slojf** l»«> mtmla rado-
¦ voljno pn^bdila trobentet na katerih gS;^ st* bo podrlo
obzulji* Jeribe.
Cas je vsaj, da bi tudi Sloven**! poalali primer*
no Stevilo svojih  zastupbikov v kuptijsko i» obrt-
! tiijsko zbornico. Ako lioL*emot da r«as TutlV iw pnrzre
; na dan sv.   Miklavza,  ko bo delil  narodne   pravice :
ne skrivajiuo se.
izpOd (avna, 12. nov. — 0 dobri ali slabi letini mi ni tr*-ba govoriti, ker je Citat»djt?m „So6'u Se prevei dobro znuno, da smo fcmt'tovalri pod Oav-nom na GonSkem gotovo r.ajui,Hrt,cn>.>j:»i. — (> vi«siki letini ia vefi ni mogofo govoriti, k«;r smo na njo 1*0-polnoma pozabili, in ako naS ubogi F;met nirna vina, ne more pla&att davkov. — Zivina se po unii vipav-ski dolini tudi ne mnozi, ampak se pnprw! zinarijsiije, ker mora ubogi kmetic vsak iep v sili {-red casom prodati. — Zasluzka nimamo tukaj pod milim nebom tako rekofi nobenega, ker kar mis kmet zasluzi z voznjo iz AjdovSCir.e in iz Trnovskega gozda, je ko-maj za sol
Najhujse je pa So to za nas, da kmet, kaflar je, v najveCji sili ali zadregi, ne more denara dobitt, in ako ga dobi, gotovo s takimi obrestmi, ki ga morajo prej all poznej unifiiti. Poznaui mo/e, ki plat'.ijo po sto od sto, ako tie vec.
Tukaj opominjam in prosim svoje zemljake, naj pristopijo v obilnt'm iSteviln k goriski branilnict in posojilnici, ie jim je kolifikaj mogoce, ker samo tako se resi naS ubogi kmefc propasti, ako se materijalno reSi, ako ima priloznost, da dobi denar lahko precej in z malimi obrestmi.
Pred nekaj casa sem bil v Gorict in sem Hi 0-gledal pri tej priloznosti tudi naSo kmetijsko Solo, da to, kar bom dobrega videl, a Caaoma tudi na svojem posestvu upeljem. Solska po.slopja &ima na sebi sa naredila na me dober utis, pa vendar jim raanjka to, kar je vs«akemu kmetijskemu poslopju neobhodno po-trebno. bolsko poslopje namreC* uima shrarabe za steljo, ampak ta lezi pred hlevom; nima drvarnice, ampak le^tjo drva pod milim nebom na dvorisci; uima pravega prostora za kmetijsko orndje, ni bked^ja, ni shrambe za korenstvo itd. Ima steer riva vodnjaka, pa mora vendar Sola za svoje potrebe vodo iz mesta vozititvie tudi je stal samo en vodnjak okolo 2000 gl.
Stala ali hlev je lepo narejena, ali jasli so zelo
nepripravne; vsnka krava ima namrefc posebne jasK ali korito brez lojter in iz teh korit mefiejo krave z veseljem krmo okolo sebe in pod se.
0 gnojiSci je bilo ze veCkrat v aSoSiK govorje-no, da je namreC zelo nepraktiCno izdelann, a zraven vac te nerednosti je skoro vse s kamenjem oblozeno Uko, da se more z vozom samo od cue sttani do njega.
Le za p s e sem videl lep prostor in en trop psov v njera in sem iz tega sklepal, da ima dezela na dezelni kmetijski Soli tudi posebno pesorejo, kar posebno lovcem ugaja, da vedo, kje dob6 izvrst-nib lovskih psov.
Splob muram dezelo obzalovati, da ni imela pri zidauji ponlopja pravega strokuvnjaka, ki bi bil vele-slavni deielnt odbor opomnil, ki.j je pri kmetijskem peelopji neobbodno pottebno. Ako bi boteia dezela zdaj pomanjkljiVf shrambe dnzidati, bi porabila v to najmanj 4000 gl. k;ir bi se bilo pribranilo, ako bi bil prvotui nafirt nareji-n tako, kakor zabteva kmetijsko po.slopje. Po mojem muenji bi moralo bin kmetijsko poslopje tako zHano, da hi bilo nam po^est[likom v kgled, da bi te nmnree po njem ruviiali pri zidauji, ct'Sar pa ui pri sedanji soli. Kdor ineni ne vrrjaino^ naj si pa s?:n ogleda uuo poslopje.
_____________                    F—i.
Politifini pregled.
Mirno a uspesno dclovanje v avstro-og«M'-skih cbdegacijah trajalo je do kouca zascdanja. V zadnji sfiji 18. t. in. sprejele m avstrijske dclfgacije vse predion ilotiCiiih odsekov brez ugovora. iHti dan so tudi u^orskc delegaeije kon-Cale svoje delo.
Sedaj pride brzo cloba dr/avnega zbora, ta*ie snide se -i. docembra. cesarski rpskript, katcri j;a sklicn, pricakujo se od dne do dne. Zborovanje trajalo bo v tem letu le do 18. de-ceuibra, potem /aCrnojo boiiene pocitniee. V tem iiasu rcsi in dovoli so najbrze le proracun za prvo eetrtletje. ,1'nivo delovunje zaene tiirt'j so lc po novem letu.
(Wede zunanje politike omuniti nam je v prvi vrsti berolinsko Kongo-kouferemro, katera je prieela svoje po^ovore 15. t. m. in bo men-da irajiila tri tedne. Predseduje ji sain knez Bismark. Kaj je to Kongo-koiifer?nrii ? Kongo zoxe se ustje reke istega imena v AtViki, ka-tero so naslt pred 400 leti Portugizi. Ti zah-tcvajo to ozemlje za se. pudpirajo jib Anglezi, docim je takozvana ^mednarodna afriSka asoci-)itcijaK sklenila pogodbe s tamosnjinii rodi. da ustanovi samo.stalno drzavo. To podpira Fran-cija, Belgija in Bismark. To vprasanje mora se rcsiti v Berolinu.
Cudcn preobrat poroca se iz 8i;dana. Fran-coski minister dobil je telegraficno vest, da je Gordon iimorjen; vsi li^ti so 0 tern poroeali in nekateri celo pisali nvodne elanke 0 mrtvem Gordonu. A na mah duspe na Anglesko nasprot-
Druzba sv. Moliora na Goriskem
I. 1885.
Ta nad vso bvalo vzvi§ena druzba pridobila si je tudi za prihodnje leto v na§i nadSkofiji lepo Stevilo druStvenikov, namred 3877. Lani je Steviio za Cudo naraslo, ker je pristopilo 1075 novih udov in se je s tem gori§ka nadskofija povzdignila nad vse ostale slovenske vladikovine. Ta <5astno mesto jej je ostalo tudi letos, ker Stevilo udov ne samo da ni palo, tem-ved se je ce!6 pomnozilo za 13. Ta zasluga pa ne gre vsem dekanijam v jednaki meri, kajti nekatere so jako nazadovale In ko bi se ostale bile povele za njimi, ostala bi bila nadskofija na sramoti. Na vso srefio pa so nekatere drnge storile ve5 nego lani ter tako po-ravaale nedostatke drugih.
Oglejmo si gibanje dru§tvenih udov v posamicnih dekanijab ia sicer v onem (abecednem\ redu, kakor so uvr§6ene v dru2binem koledarji.
BOLSKA DEKANUA je napredovala za 19 udov. Malo ne vsa zasluga za ta napredek gre S rp en ici, M je u2e lani prvakovala in si je letos §e pridobila 12 novih udov, takd da Steje daled nad polovico vseh udov te dekanije. V Log a je priraslo 6, v Bolci 5 druStvenikov, vCrezSo5isopa4 odpali. Caveat consul I Geniju slovenskega naroda se tudi to leto ni posrefiilo pridobiti dru2bi dekanijskaga pred-stojnika, ki je V tem obziru mej slovenskimi duSnimi pastirji mend* osamljen.
CERKNISKA DEKANUA je letos izgubih 18 udov, a od teh ima jih samo Cerkno 16 na vesti, Bukovo 4 ia Otale4 3. Pridobile pa so si No-
l in Sebrelje 1. Mimogrode bodi se   pisava:   C i r k si 0   ne   zdi
vake 3, Orehek omenjeno, da nam prava.
CRNlSKI DEKANIJI se je Se slabeje godilo nego cerknigki, v odpadek jej je s!o polnih 30 druStvenikov. K terau so najveL pripomogle 0 r n i e e z 18 udi, katerib letos ni veL najti v koledarji; nadalje Sv. Kri^ s 13, Lokavec s6in potem Vol. Zablje, Batujc in Osek vsak s 3 udi. Razlika mej lani in letos bila bi se vecja, ko bi ne bil prisko* 5ii v pomoe Sv^Tomaz s 6, Kamnje in OtIlea vsaka s4in Sen pas z2 udoma. A j d o v s e i n a je ostala kakerSna je bila.
DEVINSKO DEKANIJO smo laui pohvalili za-stran lepega napredka, ker si je bila pridobila 70 udov. Zaviknili smo jej: zdaj velja: vneprestano naprej. a pod nobeno ceno ne veC nazaj. ZaK da se ni mogla vzdrzati na lanski stopinji. Skoro polovica lanske-ga prirastka je letos pozebla, kajti za prihodnje leto steje ta dekanija 36 udov manj od lani. NajveC od-padnikov Steje Brestovica se Seli, namree 16 in S t P o 1 a j 12. Izgubila je pa tudi K 0 s t a n j e-v i c a 8, Temnica 5 in M a l,h i n j e % docim jih sam Devin Steje letos 5 veC. Se bolj nas pa veseli, da so se oni 3 v D 0 b * 0 d 0 b u, 0 katerib je bilo lani reCeno, da so zmrznili, letos zopet ot&jali ter si celd §e 2 drnga pridobiti. -. j           DEKANIJA GORISKA je to leto  reiiia cast
t goriske nad§konje. Ni^ manj nego 123 novih udov je 8 j pripeljala letos sv. Mohoru, a najvec* jih je dala Go-¦l    rica namre5 73, ter je takd mesto samo skoro po-krilo odpadek prej imenovanih treh dekanij.  Ta §te-
viika 7:> govori gia>ueje 0 trudoljubivosti in marlji-vosti nove^a poverjenika za gorisko mesto, nego bi mogel se tako dolkt slavospev od nase strain. Zivio ! A tudi ostale duhovnije so malo ne vse napredovale, in sieer Trno v o za *.», St. A n d r a z za 8 (ta vas ateje zdaj ill Mohorovcev I). G 0 r e n j a T r i b u s a in Ravniea vsaka za 7, Oepovau za 6. Grgar za 5, S 0 ? k a n in B a t e za i. K r 0 u b erg za 3, L 0 k v e in P r- v m a za 2 uda, J?d:nt Podsobotin je 4 izgubih Skoda jib je!
KANALSKO DEKANIJO smo lani z veseljem pohvalili, ker je lepo napredovala. Tudi letos jej ni nit ocitati, storila je svojo doUnost. Nekaterim du-hovnijam je k lanskemu vrira-lo lepo Stevilo novih drustvenikov, tako na p - IjOiiiu 11, Srednjemu S. D e s k 1 i 6 L 0 k 0 v c u 4 in Kanalu 2, a nav-zlic temu je skupno Stevilo za i nizje od lam. Ta upadek zakrivila je pred v?emi duhovnija Marija C e 1 j. kjcr leto? pogresamo 23 udov. Hem ! hem ! 1 Pripomogle so pa nazadku tudi B a n j § i c e s 0, Ro-: cinj s 4 in L e v p a s 3. Morebiti bode drugoe bolje. : Plave se drze trdno,  kajti tudi letos niso   izgubile
svojega j e d i n e g a uda. ;            Lani castno omeujeua   DEKANIJA  KOBORID-
i SKA je letos zopet mej napiednirai, pridru&la si je j namreft letos novih 14 Mohorovcev. V prvi vrsti je I treba pohvaliti S e d 1 0, kjer je Stevilo poraslo za 18, I svojo dolinost je storil pa tudi Kobdrid in Li-| v e k, pridobivSi si vsak po 5 novakov. Zat6 jih je ; pa Trnovo izgubilo 7, Breginj pa celd 8. No, morebiti bode k letu bolje, ko denarja ne bode treba nositi daled na posto.
na vest, da je Gordon -sHv, da-se dobro pofiuti in da ima nado toliko 6asa braniti se pred so-vraznikoro, dokler mu ne pride augle§ka poraofi. To je pa spravilo nasprotnike ministra Gladsto-na na Angleikem v obup; nadejali so se, da jim bo pomagalo afri§ko vprasanje vre6i ministra nasprotnika, za to so mu napovedali boj glede upeljave novega volilnega reda. Toda se-daj je splaval zopet ujih up po vodi, popustili so opozicijo in udali so se zalitevara Gladsto-novim. To bndo pe&e nase ustavoverske ah li-beralne lisle," kar je naravno, kajti Gladstone je prijatelj Slovanov.
Domafie in razne vest!
GoriSka ditalnica imela je pretokio Hiihoto K*p iu prijctou voter V pivuovljeni in ukusuo okin-cani dvoraui zbial<» m> je ¦» uapovodauoui i-usu h-po Stevilo ilm^tvf'iiuuv in povabljonib g'^tov. BeM'da se j«' zafela s ptotluktijti \oja»«ko godbe tukajAnjoga puApnlka, ki je bila prevzela nekoliko torok. Slodila je de-.tamarija al/gubljenoga situ" Siritarjovoga. ka-tereg.i je deklamovala >p>iituvana gospndiena K. na «pb»in=» w-eljo in zadu\o!ju'M nav/oeoga nboiintva. lLa/l«ji no, oIm'sih^i i:n * pium-ruim krWaujom /i\wta Bpromljauu pre ia\a:»;t- uplivalo je jako ugn.lno r.a pazljive po-du-alee. l*'» bmeani deklauiaeiji obt'-iustvn ni j^ajaiM i/t-.i/ati .*vt>joga zadov-dj-rva * pIoNkanjom, doklor ho tit go.-podirna deklamuvalka zopet prika-zala iia odor. •¦¦-- ,Morttaj- je izo-,(al, her ebilo no-kaj i:a poti, da .-•» t;i m<>go| t/vrMti. Za tu jdireeujo prngrama bili eo {:a\/i»»'-niki «id-ktMl<»vaui p«» znani jako it'pi ig;i: „l»v.i go.-poda pa jedon idugau. Iia-zc» igraba inoj-tra pre\ze!a uta bila ulngo v t»»j lt\a-lezni h:t\ d\a njegova kir:«ka g«ij<ln»\». ena gnjenka in «»!ia za«'i'tMi«M. Po-amozno osobo izvi>ih* ho svojo iiab>go pr.iv liuhjf. in ritalnioi moranio ee.stitati na njeuih mooch. Dni-f.v«-nibnu bo gotovo ustrezenn, ako bodo ifuoli pogo^to piilil.o. radovati .-o primer-nih pi'iMlsta\; zato prosing go.-podo dih'taute in g.»-»pndi>r'tti' dil"tai:tsf:ji«. ii;tj tisdi /a naprrj «•• odrcrfjo hvoji* jtumm't pri rtf.\tnti-ml\ !itipri*du\ahtili in Ma/iv-uib ttapfirifi. Nav/.oi'**! «>h«"in-tVf» l«i!'« j»* z i^ro prav za-dovuljni) (iiavttu tur»^'» tim'l jt? Ivatt ; ba^a. ki jepa tmh znal rrViU j<> j=a !<p!i»-im /.idovoljito.tt. (Jnlin in Prostiu bill t>i,i vsak na .svttjfin m»'-tu I'avlina in Lizikt znali sti «v. priku[*iti 'liu'iii-tvii, da |"> ktnn"'a-ni i'^ti m bi!o phi^ka tit korura ni kiaj.u Zdn:zoiu okob) Ivana nvn-ati ><> igt-alri zopet na «»ib»r, kjin* ho .skupuo potvmla k<ui»'("no podarnti ptN.'nii-i. 1*0 igri jo dru/Jla tDmboIa v po-tran^ki .-id»a:ii ^ispodn in go-^pt* v prijaz!»«> iiru/b<», po kat»ni j»i za'""l pit's, ki jo trajat pozno v mo*'*.
Slovensko bralno in podporno drustvo V Gorici prif<v.ii v $uh»tn tine 22. novcmbm v r«-stavraciii [)r<?her-jovi v.a Travniku h. St. 10. .sijajno vosplit'O- Zaiv'»*tfk <»i> T:4 zvt'ver. Sps.8i.r4: i. Usivt;r-t«ra rllatla«>ka IJ')r>ick;i,* vd. Zajir, ^nllia. 2. .Slo-vow. zl. Hajdrib, p*>V zbor. ii. „Moi-*!i>ven->kf pusniu. dvoaovor s p*?tj»»tn. 4., .Vrt-iit^ /. ja^a", vaEook. v-»l. Strauss, gi>dk*a .">. _Vit»v-iv.» Sinvo", }»•»;¦' zb«>r. •». ^Ud z»»!»'zn»% t.'isit'*. dv(»,».»v.tL\ 1. nSliivanka".  Oftvor-
Na koiici si .irA'o*;,fijeuia >o • pa/kt». da h* nam pisava: S v i L u a ;.c z<h psavitna, uifuda je treba pisat:: S v : n a far. ?j-. iar;,tfZ.> Tako tudi: Id e r s k o, MI i u > k *.k uaai- sto : I d t* r - k a. M i i n s- k a. L o-ij j i\ v.-Miw-Ui: L « a: f in Jm» / i d nsnif-tn S u z j d. Upam;>, da zarali t»ga in- hoi" zamerf*. BessPda ni konj. tekli >o r.a>; sfati.
DEKANIJA KOMKNSKA j,« i:a Krasu in s»toji trdno kakor kraike stone. Sv. Mohoiu udanih &vojih ovcic !.i noi-fn¦• :zjLab;is. tt?:uv«'c tuu priiM-ijala 5e tri nove. Po?amicae ti^hi.vrLij^ 3* pa»7: tudi tukaj dt-lale z izgubo. posebtio ^ k r b i n a, kjer je Stevilo od 42 paio na 23. tore] deticit 10, prid:tj/:l s»^ jej je II i-h e m berk s 7, S 11 j a k < (i ia V o j ^ c i C a s 5. Ta nnJontatt k =o pa p'>krik vf.-.-> duhovnije K o m e u z IS, I) a r u b erk » lo. P I i > k a v i c a s T, L i p a s -i in li^abrovica s :> fi^itni dru>twniki.
L0l"S16KA DKKANMA nam je z vor vzrokov posebi.o t:« ssci. Tukaj na> v?ak, tudi najoianjhi na-zadck boh hujo. v.eg) kderkoh. Kazlocek iu«j lant m letos stctr ni velik. ^a:no 5. majhcu korak. ali vender korak — cazaj. YV>rk> je pa spt:t to, da so ra-zen dveh duhovr.ij v.-.e drugs? ostalc pri starem stovi-lu, ali so ceio nekaj capredcvalc. Nazadkajekriva Fo-j a n a, tista Fojatui, o kateri ?mo Iani rokli, da je vzglcdna, iu je"re« tudi b;la. A Ittos jej je od 23 udov odpalo jih IS. Pa zakajV Tudi S v. L«jvre-nec je izgubil 5, V e <i r j a n (ne VedFjen) pa 1 uda.
Kouecno nsdoituo naznaniamo ^lovenskoaiu sve-tu novico, da je pt> 33 letih iz locniske dekanije glas o druzbi sv. Mohin-a srecno prodrl v sosedujo kor-minsko.   M e r n i k ima letos 8 udov. Bog jih daj k
ka, vgl. J. Strauss*, godba. 8. nBlavjanska", zl. Vil-har, poje zbor. 9. „Slovanski potpouri", vgl. Chri-stopb, godba. 10. 'Tombola s tremi dobitki. 11. ,M-smo tako plaSni ne", brzo-polka, vgl. Strauss, godba. Potem bo prosta domaga zabava. Pri veselici bo svi-ral vojaski orkester. Vstopniua za osebo brez razloS-ka je 20 kr. Vstop je dovoljen samo udom tega dru§feva in njih dru?anam, kakor tudi udom drugih slovenskih drustev, katera so vabljena. Kobilniude-lezitvi vabi odbor in prepriiani smo, da udeleiitev bo tudi v resnici mnogostevilna. Podporno drustvo je nameravalo letos uze veSkrat javne veselice, kakor znano, pa vsak krat je naslo zapreke. Naj bi pa -to- veselica odskodovala tlrustvenike za doBodanji post.   Kolikor redkeje so ve^je veseliee podpornega
t drultva, toliko obilneje naj bi bile obiskovane. Vrstop-n'na 20 kr. naj nikogo? ne straSi,   ker  prijazen ve-
; eer v bratskem krogu in domadi druLbi je gotovo nekaj vrcden.
DuhOVSke zadeve. Pretokli tednn je hil ime-novau v pi»poyev«»in konrn'sloriji (w»ji) v Itimu dunaj-nkl knozoiiadNkiif (Vlostin Uang'lhauor kurdinnl riniskt* f<»rkvi>: dr. Simon Aiehner, pomo/,ni fikof v Vorarlborgii, >kot* v ItrikHomi v Tirolih : dr. Jakup Mis hi, gmftki kanuiiik. fikof v Ljubljani; dr. Ivan Fin pp. prol'f*rtr bogoslnvja v Oorici,' fikof za Pornil iu Pulj, Novi ljubljanski ftkof bo unicftVn (iutroni-ziran) v pr../ni!. M. I>. Inoz madoza spo^oto, S. de-•M'lnbm 1.1. Dr. ,lnM (• a brie viv«i v, vodja in pro-fpsor bogosloyja v tiorb-i, ji» provzol zat'asno tudi rorkveuo pravo v gorisk«»ni s«MuoniStM ; Andrej .ioj-dan, HiMniMiiAki fipirituval, pa corkveno zgodovino,-™ Piihodnjii nt'dcijn lM> im«'l v (V'rkncni novo maso rcrkljiuixki rnjak kapuciii p. Kapfatraii ItoHpnt, ni't'ak oln'-c zu.inoga iu spostovanoga bivscga proto-Horja v goi'Hkem wineniAtri Andrfja ){,, Hodanji'ga lrant'iSkana p. 'IVolila. Na muoga let a ! - 1-nirl jo IS. t. ni. opohulne Anion Liimpt', bivsi kurat'v *iorah pri Vipavi, za nutvudom v (ionVi v OS. lotn zivljenja. Mrtvaski sprovod bil jo vroraj ob 2. uri popoludiip; potem w* jo Otlptdjalo (ruplo v roJHtni kraj, v Crnivib uad Vipavo. X. v m. p.
i Dr. Ju5t Klandid, l»ivM pruktiknut; pri «•, k.
linamMii prokuraturi v Trntu, umrl jo 17. t. m. ob ; 11. mi pit'tlpoludut* na svojoin rojistnem domu v Pod-I gori po ilidgi in inm'iii bole/.ni, Nusiei. Ilaujki hil jo J jako uadaijoti iu izobra/cn moz (or vrl narodnjak. | V M)lab bil jo vedno mod prvimi iu na Dunaji je i opravil wvojt* sku^njo z odliko. Prodzadnjo zimo imel j jo tudi v (iorioi v piija/.ni dtu/.bi   lepe,   razvedrilue
govori". Sorotlniki in roiaki zalujejo po 27 letnom j mo/i, !4;itorogi jo siiMtna kosa ]>rorano pokosila. Xaj I mu bo iiiod lojaki in prijatolji hvalezen Hpomin.
|           Gorifiki VCteraili bodo   slavili   priliodnjo no-
1 doljo, 2<>. f. H).v imond.m pn\svitlo eosaric.e Elizabete, j zastavuo ijt)ti(» toga drufitvu, in obletnico UKtanovljc-| nja diustva iu blagoslovljenja zastave s hv. maso v , oerkvi sv. Ignariju ob \). uri zajutra. Iv. cerkvenislo-
voHiiosti «¦) uljudun vabijoni redni in oastni   udjo ve-
tcraiifikega drtistva.
Italia irredenta naj bi se klicala novorojena hocrka. zahtoval jo noki olovek v Gorioi od dubovna, ki je imol hoor kr.-stiti. Duhovni gospod odgovori, da toga imona no >projmo. Tedaj izpusti oee Italio iu bodo. naj so imonuje v>aj Irredenta; ali dnhoven mu odgovori. da tudi ta duia je odresena in da prav
Mu trikrat toliko S   Mogove, da bodo zdaj tudi   I) o-I e n j ci .sliSali zvoniti.
8T. PETKUSKA  DEKANTJA tudi letos ni za-
pu&tila pota   nupredka,  po katerem   hodi u^e  dolgo
lot. Prira.^tek sicor ni volik. 4 namrec, no tudi to je
' dobro. Bil bi 5e mnogo veCji, ko bi uekatere duhov-
nije ne bile Sle rakovo pot, na pr. B i 1 j e z 3, Reu-
oe z 5 udi.    Vzgloduo je tatii letos G radish e, ki
' se je lani od mnogoletnega 1 uda povzdignilo na 24,
: a letos je k tern pridobilo se 4 nove druStvenike. Kaj
, ne stori jedtn sam clovek!  Tudi   Vrtojba je po-
I skofiila za «J udov, lotos jih Steje 67.
0 TOLMIXSKI DEKAXIJI smo pisali laui: Naj-boljSe pride na zadnje. Tudi letos je zadnja, a ne : najboljsa. Moj vserai je izgubila najvefi, namrec 64. : Temu pa ni kriv T o 1 m i n, niti V o 16 e, niti P o d-j meiec, ki so \si se nekaj malvga pridobili, pi tudi ? Ljubusnje in Dreznica ne, ki sta ostali pri ' starem. Temu nazadku je poleg S v. L u c i j e kriva i sosebno Baska dolina in pa .St. Vidska Gora in sicer j prav po tlstih duhovnijah, katerc smo lani hvalili. | Xa celu jim je P o d b r d o s 23, 8 t. V i d s k a G o-i ra z 11, Obloke z 10, N era Ski Rovt z 8, ;Pouikve z 8, RoCe z 6, Sv. Lucija s 6, ¦ S t r 2 i s c e s 4 in P c c i n e s 3 odpadutki. Jedino t lanskega leta grajano Grahovo je pridobilo 6 no-I vib. Dobro!
Kar se tice goriSkih duhovnij pod trzasko Skofijo, tudi z veseljem potrjujemo napredek, to-liko v dolinski, koliko v toraajski dekaniji. V zadnji je letos Stevilu poraslo za 31 druStvenikov. Potnozi Boi na dalje!
pri krstu se udelezi reSenja.   Slednjifi ata  se pogo-dila, da so dali otroku ime Redenta (odreSena)T
Janko Stibil-Vukasovic,Isrbskinadporo6mk, dobil jo od svoje vlade nalog, kakor smo izvedeli iz privatnega pisma, naj popiSe in razloXi prav natanko vse svoje dogodbe z gorisko policijo in ajdovsko 2en-darmerijo.
Vabilo k veselici, kteio uapravi narodna Cital-nica v Tolminu v saboto due 22. novembra t. 1. v gosp. Devetakovej dvorani se sledeiSim sporedom: 1. Petje. „V zvezi;" H. Volarifr; poje meSani zbor. 2. »?ob iz Kranja,^ _veseloigra„ BpetjeRi v J djanji. 3, Petje. nSto auti§ ;* D. Jenko; poje mozki zbor, 4. „KrojaS Fips ali nevarni sosed,* barka v 1 djanji. 5,. Petje. „V veseli dru2biw; A. Leban; poje raoiki zbor, Ustopnina k besedi 20 kr. Po besedi pies; usfcopnina k plesu 50 kr, Zafeetek toeno ob 7. uri zvecer, K obilni udcle^bi vabi uljuduo odbor.
„Slovenskl jez" bo imel due 23, t. m. ob 4. uri popoldne izreden obSeu zbor v Bdjani. Po zbora bo niajbna Bbesoda" v cast godu presvitle ccsurice nafic, Hlizabcte, h kteri so vabljeni eami druStveniki, pa tudi tisti, ki koCejo vpisati se v drufitvo. — Prav bi bilo, da bi vsi razumniki briski in He drugi pri-stopili in (vsaj denarno) podpirali Jez," Bog vos »PreJmi I                                                             A. 1
Matija Lu^nik iz Poljubinjo na Tolminekem, upokojeni e. kr, financm komisar, umrl je 18, t. m, v Jpljctn v 74. letu svoje starosti. Pokojnik je priiel I. 1845 v Dalmacijo in je slu^boval ,v Spljetu ter Du-brovnikn. Bil je zvest sin svojega naroda in podpornik hrvatske stranke v Dalmaciji. Spomina vredno je, daje bil ob «asu svojega shizbovanja narofinik BkmetijBkih in gospodurskih No vie", k a tore mu je njegov pred stojtiik (neki HOhm) na tla vrgel in i nog a mi (opt a I, a Lu^nika s pauslavistom pital I Ta made?, mu je ostal in moral je pred 6inom v penzijo.
Knjl ^vno naznanilo. Knjiga „Politicua in k u 11 u i., a z g o d o v i n a § t a j e r 8 k 1 h Slovene c vw jo ravno kar dotiskana in zdaj io vole ? prav elcgantno platnice, RatH tega moral sem cetio za 20 kr. zvisati. P, u. naiocniki ml najboljo ustrozojo, ako mi uarocnino in poStnino (v hkupnem znesku 1 gl. 30 kr.) po ".akaznici pofiljejo. V Krskem 16. uov. 1884. I. Lapojne, pisatelj knjige,
„Slovonsko pevsko dmfitvo" s sedeicm v Ptuji bo imelo v nedeljo 2 3. novembra ob3urah popoludne svoj prvi obeni zbor v Citalni^uih prosto-rib v Mariboru, pri katerem se izvoli stalni odbor, da zaebe drustvo potem svoje delovanje. Osnovalni odbor tega za Sloveuce vaznega dtustva, ki naj bi se raz-siulo po vseb slovenskih de^clali, obraca se do ro-doljttbnih Slovcucev z besedami: BDa ne bodemo osamijeni pri izvrSevanji na§ih idej, obracamo se k Vam mili bratje onkraj Save, na Soci, ob Adriji, Muri in Dravi v Gorotanu iu Stajarju, k Yam blagi sloven-ski, pozrtvovalui rodjljubi, nadepolua mlade^, vzlasti pevci iz vseb stanov, da nas podpirate po svoji mo5i, bodisi gmotno ali auSevno. — Pofiastitc nas toraj mnogobrojno na dan prvega velikega zborovaoja 23. novembra t. 1. iz vseb krajev mile domovine, da si segnemo v roke, uas objame ena vez in se z zdru2e-nimi mocnii, ojaccni in krepki podamo na sveto delo." Zvcccr istega dne pa priredi osnovalni odbor pevski zbor z raznovrstnim sporedom, pri katerem bo sode-lovala voja§ka godba §tajerskega pelpolka St. 47.
Sotlnijska obravnava proti Fitz-u in Macuz-u.
(Nadaljevanje in konec.)
Leopold Hrovatin, priCa, dobi prisego; potem pride na vrsto njegova izjava, v kateri pravi, da se spominja, da, ko sta bila nekega vefiera y Cafie Nazionahj pred nameravano slavnostjo Fitz iu Makuc skupaj, Makuc ni sedel, ampak hodil gori in doli po sobani, pa da je rekel Fitz ob tej priliki: BKaj hofiejo Slovenci proti 18 tisoc Italijanom ?a Hrovatin pravi danes, da ne ve", ali je tisti vecer Makuc s Fitzom govoril, v tem ko v zapisniku preiskoval-nega sodnika stoji: „Jaz (Hrovatin) nisem razumel njunega pogovora". V zapisniku je cel6 opomnja, da Hrovatin je videl Makuca veCkrat govoriti s Fitzom.
Peter Michelut, 21 let, kovad, priseze in pravi: Spominjam se, da je bilo dan tombole (letos 6. jul., ko je imela biti slavnost slovenskega druStva. Porocevalec.) Bila sva z Makucem v ulici Cocevia. (Kofievje je ozka popre6na ulica sredi RaStelja in pe^je na gori§ki grad ter se zai5nc blizu in nasproti Stacuni zato^enca Ant. Fitza, Op. poroeevalceva.) Makuc mi refie: Bodiva skupaj, d a n e b o m s t a i s a m. Po-govarjala sva se razne refii, in ko sem ga vpraSal, koga caka, mi je odgovoril, da gaka Antona Fitza. Ko se je Fitz prikazal, je §el pod vrata (portico), in Makuc je gel tudi tje pod vrata k Fitzu. Jaz »ie-nim, da je dal Fitz Makucu okoli 2 gold. Ko se je Makuc povrnil k meni, je rekel: „Kar mi je dal (nararee Fitz) manj kot pet goldinarjcv, je
fse premalo!"   Vzroka,   zakaj  da ma je denar da) Fitz, pa ni povedal.
Driavui pravdnik: AH je resnica, da ma je dal vec kot en goldinar?
Prica Michelut: Jaz priseiem, da je bilo veC kot en goldinar.
Nato Makuc: Michelut oi vide], koliko sem prijel. Drz. pravdnik: Cudoo je, da je Makae rekel i Da kar je mauj kot 5 gl. je vse premalo! Klara Lenardic, iena gostilnicarja Lenar-dica, dobi kot prica tudi prisego, se spomiuja pa samo toliko, da je bil Makuc veckrat v njih krean, da je bil one dni pred tombolo okoli 71 ali 72 kr. Julian Obtal, v tem ko so drugi, ki so i njim bili, pi~ jaio placali, da pa ni nm slisala o 30 gld., ker ima prevec opravka po hiSi, konecuo da pozna tudi Ma-kucevega brata Eduvarda.
Prici Joiefu H ˇ al i n u (Qualm) se ne da Se pri-sega. To priio je bil na narocbo Makucevo povabil v J>nardicevo kremo ze zaslisaui Andrei, delavec Le-naidiiev. Ko je priSel Hvalm v kremo, je nalel Klancica ie tain. Jaz sem pil 1/4 litra vina na narocbo Makucevo, placal sem pa sam. Jaz iiimam po-trebe, da mi drogi placujejo. del sem zgoda pre*, pa nisem nic alisal.
Predsednik: V zapisniku atoji, da je Andrei rekel: „Zigare e mangiare". Hvalm: Jaz verujem, da je sodnik resnico pi sal; saino da se ne spominjam besede: zigare. Makuc je igral karte; i njim nisem popoludne govoril. SliSal sem potem, da je bil Makuc dejan v zapor, ker je rekel: »Naj pri-dejo pit* itd.
Po zaslisaoji te prico se poklice zopet Andrei, pa ga ni navzocega, in takd sledi zdaj prica Anion Co tic, 39 let star, s 3 otroki. On je bil veckrat v Lenardicevi gostilnici. Na vprasanje zagovornika dr. Nardina pripoveduje Cotic, da je bil on 3. julija od 5. ali 6. are zvecer do 9. v gosposki ulici skupaj z Makucera in Hebatoni, in da so bili potera do zjutra ? kavarni Agata, da pa ne ve, i»li je bil tudi Fitz zraven. On zatrdno ve, da je bil istega jutra cetrtek (to jet pred 6. jul. Op. poroc\).
Prica August Gleasig (beri GleSic) od Jaueza, 36 let star, iz Goiice, pek, priseie. On pravi: Jaz poznam Makuca, po doinace Maierja. Makuc je bil letos pri meni v sluibi do sv. Petra in Pavia (29. jun.); na kar sem ga izpustil iz sluibe. Bil je na-slednje dni brei atoibe. Placal sem ga 1. ali 2. julija t! 1.
Makae potrdi nato, da so besede Glesigeve re-snicne.
Prica Ludvik Hebat od Joiefa iz §t. Petra, 38 let star, biva y Gorici, oieojen, ni bil zasliSan od preiskovaleega sodnika, priseie pa zdaj, in pravi, da pozna Makuca ter da ga je videl tiste dni pred slav-nostjo en vecer ob 9. uri v kavarni pri 3 kronah.
Po zasliSanih dosedanjib pricah zahteva driavni pravdnik, da se preberejo razni akti, ki spadajo k tozbi.
Prebere se, da je bil Anton Fitz veckrat zatoien zarad javnega motjenja, Makuc pa, da je bil veSkrat kaznovan in zaprt zarad telesnega poSko-dovanja, razialjenja polieije itd.
Informacije, izrocene od c. kr. okr. glavarstva goriSkega,. se preberejo v nemSkem jeziku. Vteraspo-roLilu se Ant. Fitz opisuje kot eden Buajbolje t*.k-saltiranih", ki svojega politicnega miSljenja ni-kakor ne prikriva, temvefc ie izza mladih let uganja politique burke (»ScenenB), „pa je tudi pravi ponoe-njak»; — Makuc pa se oznaCuje kot clovek, ki se boji vsakterega dela („ein arbeiisscheues Individunm"), ki stori za denar vse, in ki je bil kazuovan zarad tatvine itd.
Ko ju predsednik popraSa, ali sta razumela to nemsko prebrano porocllo, potrdita da sta umela.
Ve5 aktov se je delo nato na stran; prebere pa se porofilo c. kr. okr. glavarstva gorigkega, ki raz-pravlja, dajeslavnostniodbor slov. bralnega in podpornega druMva druStveno slavnost 4. jul. t 1 pdloiil. Kot vzrok odlozitve da se oavaja ome-jena pot od Katarinija naravnost po novi cesti (ki pelje na iivinski trg. Op. porog.) na Kostanjevico. C. k. okr. glavarstvo samo §e pristavlja, da se je morda slavnost tudi zarad zugaloih pisem in bojazni pred zazuganim nasiljem preloiila.
Preberejo se §e neki akti 0 nekaterih priiah. Ker je Fiteov zagovornik dr. pi. Pajer zahteval prvotai slavnostni program bralnega in podporne-ga diuMva, je c. kr. okr. glavar baron Rechbach 11 no\ poslai dalj§e porogilo, ki se glasi blizu tako-le: rrvotm program slov. bralnega in podpornega dtu-stva je doloaeval namen blagoslovljenja druStvene za-stave, da se zberejo druitveniki na dan slavnosti na lravniku v hi§i Stabile (kjer ima druslvo svojo bral-mco m pisarno. Op. poroc.). Od tod naj bi bili sli druStvemki z godbo na Kostanjevico, kjer bi se bila pod samostanom blagoslovila drustvena zastava. Po tem opravilu bi bil pri Katariniji slavnostni obed, na vecer pa ondislo slavnostni koncert. Stem pro-gramomse je bila slovesnost tudi tfo-volila.
Ko se je pa pokazalo med italijanskimi prebi-toIci vehko vznemirjenje,  naj bi se bili droStvenite
se le pri Katariniji zblrali za sprevod na Kostanjevico. C. kr. okr. glavar je druitvenega predsedoika g. PovSeta pregftvoril (.bewogen*), da je prvotni program omejii; vsled tega bi bili (kakor reSeno) dru-Stveaiki zbirali se pri Kateriuiji in odtod od^li na Kostanjevico. DruStvemki in deleinikr slavnosti, iz ipavske doline pnhajajoci, pa uaj bi bili Sli za gra-dom ccz ziviuski trg naravnost na Kostanjevico. V vso to spremembo prvotnega programs je bil draStveni predsednik g. P0v§e p r i v <»! i 1, (hi !>I dokazal mirno mi§Ijenje. Pozneje pa druStveno predsedniStvo ni hoteio veL, da bi §el sprevod od Katarinija naravnost dez omeujeno novt* cesto na Kostanjevico, ampak je zahtevalo, da bi §el sprevod od Katarinija cez Koren mimo novega sv. Antona na Kostanjevico. .Ker pa jaz (c. kr. okr. glavar bar. Rechbach namree) te (nove) spremenab« nisem dovolil, je slavnostni odbor 4. jul. p r 0 s 10-voljno odstopil od slavnosti blagoslovljenja druit-vene zastave.8 („0a iibjedochdieseAbtaderungnieht zugab, so erfolgte am 4. Juli der freiwiliige Riick-tritt von der Abhaltung der Fahnenweihe).
Bekurz na c. kr. namestniitvo se ni odposlal in se v tem slucaji ni ntegel vroiiti (ker je sledil prosti odstop od slavnosti. Op. poroc\ in §e po-sebe predsednika dena§nje obravnave.) Meseca sep-tembra t. 1. se je vroeila nova proinja da bi se pre-loiena slavnost vrSila 5. okt. 1S84, katero pa sem jaz odbil zarad javnega mira in zarad javnib zdravst-venih razmer. (Glej dotifoi odiok v 38. St. #SoaeK. Op. poroc.) Namestnistvo v Trstu je vloieni rekuri zavr-nilo. Proti obema odlokoma so vloiili rekurz na c. k. ministerstvo notranjih poslov, kjer se uahajajo do-ticni akti, katerib torej ne morem predloitti.
Tako c. k. ok. glavarstvo GoriSko; za tem po-rocilom se prebere spriLevalo, katero daje GoriSki muiiic.ipij Fitzu. Ta pravi, da drii Fitz svdjo Sta-cuno v redu, da hodi on s prvimi rae§cani, da se ne v& nic o sekstravagancahtt, gled6 na slovensko slavnost, da so bili meScani slavnosti nasprotni, kakor se je razvidelo iz vlozenega protest®.
IMavni pravdnik zahteva, da bi se prebral BCor-riere" one Stevilke, ki ima na Celu eianek nL& graude Slovenia" in pa BSoCe* 38. St., v kateri je brex vsa-ke opomnje naznanjen odiok c. kr. okr. goriSkega glavarstva, ki prepoveduje slavnost na 5. okt. t. 1. Tudi ieli drz\ pravdnik, da se preberet: rfve pisrai oceta gvardijana franciSkanov na Kostanjevici, pismi, ki senanaSati na napise, s katerimi so se pomazali zidovi samostaua in cerkve na Kostanjevici, in pa na iugalno pismo franciSkanom, kateri dovoljujejo slavnost pri svoji cerkvi.   *
Dri. pravdnik hofie, da se prebere „Corrierett, ker, kakor pravi, za njim tici italijanska stranka — Bil partito italiano" jo imenuje drL pravdnik, in pa naj se prebere sSucatf, da se bo razvidelo, kak6 so Slovene! mirni in pohlevni, kako pa da italijanska stranka nikakor ne ka^e pomirljivosti.
Dr. pi. Pajer je nasproten tem zabtevam, ee§, da ni zato, da bi se crno slikafo; % njim se strinja drugi zagovornik dr. Nardtni. BSodiSdefc 0 tem posebe razsodi.
Dr. pi. Pajer predlaga, da bi se zaslisal ueki Jauez Marani, ki bi prical 0 Fitzu, kedaj da je prise! oni vecer domu, ko se je govorilo, da je bil v druzbi z Makucem. Drzavni pravdnik nasprotuje tema predlogu in trdi, da navedeui Marani ni varuh Fitzov, spricevalo o vedenji dajati pa da sta pokli-cana politicna oblast in pa mumcipij. Tudi 0 tem odloci sodiSce posebe.
Pridi Andrei in Hv a 1 i n sti Se enkrat skup-no zasliSani.
Andrei pravi: Jaz sem Sel (na dan tombole. Op. poro5.) Klau&ca klicat. Bilo je do tega, da bi SH na Travnik. Klaneic je priSel. Majer ali Makuc je pa samo meni povedal, da je inamea ta, da pojdejo na Travnik vpit: „Merda agli Sloveni* itd., drugim pa je Makuc samo rekel, da naj pridejo pit.
H v a 1 i n zdaj priseie in pravi, da je resnico govoril.
SodiSee je SIo zdaj v postransko sobo; ko se je povrnib, razglasi predsednik sklepe, da se 8Gor-rierett sClankom „La grande Slovenia* tn „Socett 38. St. n e p r e b e r e t a, ce§, da bi bito to prebiraiye odve6 po prebraoem porofiilu c. kr. okr. glavarstva in pa municipija goriSkega. Tudi Marani, pooofini strai-nik se ne zasIiSi.
Driavni pravdnik pravi na to: Jaz obialujem, da se je moj predlog zavrgel, ker veledastiti soduiki bi bihutegmli po prebranih navedenih Stevilkah ^Cornera* in nSocett dobiti boljSe preprica-nje 0 Fitzu in miSljenji, ki se je takrat razodevalo od italijauske strankein s 10 v e n s k e s t r a n i. Ker se je prebiraiye zavrni-lo, predlaga dri. pravdnik, da se zaslisijo Se vse one priee, ki so zdaj y mesto, ki so bile zabeleiene, pa niso bile Se zasliSane.
Dr. pi. Pajer in dr. Nardini se bojita, da bi se pravda zavlekla, dri. pravdnik pa ostane pri svojem predlogu.
S tem se obravnava pretrga in odloii na 3lL ure popoludne. Ze dopoiudne se je bilo obemstvo obilo nateklo, popoludne pa Se veS. Zlasti GoriSki ju-
i risti so doSli skoro v  polnem Stevilu,  in takd se je I obravnava popoludne preloiila v veliko dvorano. *          Predsednik naznanja,  da se na predlog  dri.
, pravduika Se neke price zasliSijo. Nekaj vojakov je ; bilo namred v namen prve preiskave tudi zasliSanih; ; ti so Sli nekega vecera pozno v no5 domu, ko so se I srecali v gosposki ulici tam, kjer ss pride iz kolarsko I ulice (via Vettarini), s kopico civilno oble&enih moi. ; Med temi se je neki sliSal tudi krik: „ Viva Italia e i Gorizia italiana — Morte agli Schiavi." j          Prifia H i n e k, kateri priseie, pripoveduje, da,
I ko   se   je   sliSal  tak  krik,  je rekel sergent,   ki je I bili nami,   da je boljSe,  da gospodje civilisti ' melee in pa da gredo domu.  Hinek pravi, da je sliSal samo Fitza godrnjati na to.
Fitz: Jaz sem bil za Minekom; kakd je mogel on sliSati moj glas. Hinek: Jaz sem bil samo en ko-rak oddaljen od njega. Ni moino motiti se, ako se je tako blizu. Hinek potrjuje, da bi bil Fitz navedene besede s krikora izustil.
Prifia T i g v a (Tikua), feldvebel, evangeljec, priseie in govori nerniki. On pravi, da ni razumel, kaj se je govorilo, sliial pa sem b$sedo nSclaf. Govoril pa je take besede samo en gospod, pa ne ve, kateri, meni pa, da je Fitz (pokaie z roko nanj) takd bese-doval. Od njegove druzbe ni bil nikdo opit, od na-sprotne so se pa sliSale besede nra....a, Italijaa. Dri. pravdnik: Ob kaki uri se je godilo to?
Tigva: Ni bil Se dan, tedaj proti zoru. Jaz me-nim, da je Fitz one besede govoril, pa gotovo vendar ne vem.
Dri. pravdnik: Naj se prebere zapisnik 0 §e-gavcici (vojaku na odpustu, ki je bil tisti veder^v druzbi dveh drugih vojakov.) V zapisniku pravi Se-gavfiic: Tistega jutra smo se sre<5ali v via Vetturini s civilisti. Ti so nekaj govorili; mi smo peli sloven-sko pesem, ne vem, katero. Civilistom menda to ni ugajalo. Eden teh civilistov je zacel psovati Slovence s BScbiavi", en drugi pa je vpil: „Viva Gorizia ita-liana**, tudi sem sliSal, da je izustil besedo ^Italia". Bekel sem tem civilistom nato : RBe!j§e je molcati, in da idete domu8. Ne vem, ali je oni korpolentni gospod Se vdrugic zakrical 8Gorizia italiana."
Dr. Nardini: Ako je bilo do tega, da so se §e price pozvale, zanima tudi zagovotniStvo, da pridejo druge price na vrsto.
Dri. pravdnik: Dr, Nardini govori za Fitza, d&» si ni ujegov zagovornik. F 0 r m a 1 n 0 nima dr. Nardini pravice, nastopiti za Fitza.
Dr. pi. Pajer se pridruii Nardinu. Predsednik: 0 tem bo skjepalo sodiScc; poprej pa se vmora zasltSati Se prica Savli.
S a v 1 i prica, tesar, priseie, med svojira govo-ro:n se po^tavi kot kak izurjen govoruik v klasifino pozicijo, maba in govori emfaJiSuo, da se mu na vsak izrek vse smeje. On pravi: V nedeljo zjutra rai rece Majer (Makuc): Nesi mi ta listifi ven (namrefi iz za-pora) za mojega brata. Jaz sem neael listic, v kate-rem je stalo, da naj mu poSlje brat kaj zlveia. Pismo, s svincuikom piaano, sem tudi jaz sam bral. Ko sem listiC izrogil bratu njegovemu Eduardu, je rekel poslednji: „Si, dula iai boros ioa ? (Nu, kje imam jaz denarja 7)
SodiSee gre v stranko sobo, ko se vrne, uazna-ni predsednik, da se na predlog Nardinuv, katerega ni dri, pravdn:k posebno pobijal, zasliSijo §e druge priCe. Morali so iti po nje po mestu. V tem se stem-ni in priigejo luci.
Prica P i k Karl, 24 let star, priseie. On je bil oni vecer, ko so se srecali z vojaki, v druzbi s Fit-zom, Massari-jem in Maneggia-m. Pik taji, da bi bil Fitz istega veCera vpil, kakor se mu podtika. On je bil z Massari-jem 20-30 korakov naprej od Fitza.
Dri. pravdnik: Pik je bil zad za Fitzom, stoji v zapisniku; a danes pravi Pik, da je bil spredaj.
PriCa Maneggia. Dri. pravdnik seustavija, da bi se tej prici dala prisega; dr. Nardini in pa dr. pi Pajer ugovarjata, na kar sklene sodiSCe, da prica priseie. Prica pravi potem, da se spominja, da je bil oni veeer s Fitzom, skupaj v 4 03eb»h, potem nada-Ijuje: Jaz sem bil s Pikom nekoliko korakov spredaj, morebite kakih 15 korakov. Jaz sem sliSal temveC razialjive besede od strani vojakov, na kar sem se obrnil proti Fitzu. Nisem pa sliSal nic raz^aljivega od Fitzove strani, tudi ne vpitja: „Viva Italia" itd. Jaz nisem nic razumel, bil sem predated.
Piku se ocita, kakd je to, da je bil z Maneggia-m spredaj. Pik je bil z Massari-jem, ko so doSli vojaki blizo. Maneggia trdi, da je bil taktat nekoliko oddaljen.
Dri. pravdnik: Po tem takem, ni bil ni-kdos Fitzom skupaj v oncm trenotku, ko so priSii vojaki. Toje vain 0. — Mas-sari ni korpulenten (cekast); tedaj je mogel biti samo Fitz tisti kakor so vojaki povedali.
Prica Massari, tenek clovek, v sluzbi pri c. kr. poSti goriSki, dobi prisego, potem pravi: Jaz sem bil s Fitzom; Pik in Maneggia sta bila spredaj. Predsednik: Kaj se je pelo ? Massari: Jaz nisem razumel nicesar. j (Navedene besede izgovori takd,  da se obemstvo za-( smeje. Op. poroC.)
Predsednik: Pravite,Ha ne fazumete slovenski, a vendar ste razumeii, da so peli slovcnski.
Massari: Nfit, ce se reCe „prokletett... (To be-aedo izgovori zopet tak6, da se obfiinstvo posmehuje. Op. poroC.) Nadalje pravi, da on ni sli§al, da bi bil Fitz izgovoril besedo „Italia", Fitz da je zavpil sam6: »Viva Gorizia"!
Fitz: Jaz se ne spominjam tega, pad pa, da sein rekel: Pojdimo naprej 1
Dr2. pravdnik konstatuje, da je prejsnja prica Maneggia rekel, da ni niC sli§al, v tem ko Massari potrjuje, da je slisal besedi: „Viva Gorizia*.
Bilo je 6 ur zvecer, ko se je obravnava za da-nes pretrgala. Na nasvet drz\ pravdmka se je nada-Ijevaoje prelozilo na cetrtek, 13. t. m.
13. t. m, ob 9. uri zjutra je bila dvorana ie polna pesloSalcev, in ob 91/4 se je obravnava pricela najprej z govorom dr2avnega pravduika T a d d c j a. Drl pravdnik inia bolj lib glas, govori ran no, ele-gantno in se mu vidi, da mu prepricanje in cut stav-ke narekuje. Emphasis (poudarek)* kjer jo rabi, pro-dira enako v fwaluilaicevo srce, kakor izvira iz do-traojega Suta govornikovega. Iz tega govora, ki se je sukal, kljubu temu da je bil 6rez 2 uri dolg, vedno in vedno s a in 0 okoli s t v a r i, priuesemo mi vsaj najva2nej§e tofike, kolikor nam jih je bilo raofii zabele&tu
Iz govora driavoega pravdnik a. Ta pravda, takd je dr^avni pravdnik pricel, ta pravda pri&i 0 razmerah in stanji med Italijani in Stovenci. To stanje je ialostno med obema narodno-stima. Bratstvo in sloga bi morula nastopiti; proti nejedinosti bi moral biti vsak drzavljan,
Ni pa moj namen govoriti 0 odnasujih ali razmerah med Italijani in Slovenci v preteklosti. Posled-nji Las pred to pravdo je nameravulo sloveosko bialno in podporno druStvo v Goriei drustveno slovosnost blagoslovljenja druitvene zastave dostojno obhajati, in se je bil v ta namen ustauovil slavnostui odbor, ki bi potrebno za to ukrenil in dolofiil, da bi se na Ko-gtanjevici sveCano opravilo vrSHo. V ta namen se je bil dolodil 6, dan julija t. 1. Slavnostui odbor je pred-Jozll doticni program political oblasti, in vse se je bilo uredilo, m bi se slavuost po vrednem izvriila, ko so se uakrat po mestu 0 slavnosti bralnega in podporni'ga drufitva raznesle raznotere govorice. Takrat se je polastil italijanske stranke pravi alarm, in ge je od italijanske straoi vse poskuialo, da bi se nameravaua slavnost zaprefiila. To vzneinirjanje je uetil v mestu neprestano „Corriere", organ italijanske stranke.
V tern pogledu hoeem iraenovati „CorrieraB l\. 52. od 28. jun. t 1. s fclaukom „L?w grande Slovenia". V tern filnuku se ozna8uje dologena slavnost kot de- j monstracija proti Italijanom; Les, da bi se pouavljal zgled iz Spljeta. Zatorej naj bi se vse storilo proti izvrSenju slavnosti. Koaec aavedenega (Slanka govori: ni mozno da bi mogla ftvcti v isti dezeli dva uaro-da, ako se dobro in uatauko ne dolodijo meje med mojim in tvojim, in nikdor naj se ne predqpe doti-kati se lastnine druzega brez kazni. (Glej ves filauek, ki je poslovenjeu na 2. mestu v 28. St. „Socea t. 1. Op. poroL.)
Za tern Clankom sledd je Se drugi Clanek, ki pa je bil zasezen in tudi od c. kr. okr. sodnije obsojen, v St. 53 ,Corrieia't pod naslbvom: »H ritorno del Podesta."
Jaz, velefiastiti sodniki, noCem preiskovati, ali je imelo tako vznemirjaDJe povodov zaso; jazsene p e 6 a m s p o i i 11 k 0, ampak samo s preiskavo, ali bi se nc bila mogla taka dejanja zapreiiti. Navedeni Clanki so bil i v ikodo slovenskemu naro-d u. Vsak driavljan mora oMalovati, kar fee je godilo pred 6. jul. t. I. Stranka, ki je to provzroCila, bila je preuapeta in vznemirjevalua (esagerato e turbolen-te). Pa stranka je prekorafiila meje zako-u i 10 s t i, kar hoeem oznafiiti.
Moj predlog, storjen med obravnavo, da bi se taktat navedeni Itevilki BCorrieraa in „Soce* pre-brali se je zavrgel. Zaia hoiem sam navesti dva ftna, iz katerih bo razvidno, da je italijanska stranka pre-koraCila meje zakcnitobti.
S pismom od 30. jun. t. I. so franfiiSkani na Kostanjevici nazoaoili, da so se s crnilom zidovi na Kostanjeviei popisali, znapisipretilnimi. En tak napis se glasi: Guardatevi. Sloveni; il resto ver-1a. (Varujte se, Slovenci; drugo pride.) Pol eg teh La-pisov je bilo naCrtanih §e pctkriiev. Isto 2u-ganje se je izrazilo tudi proti franciskanom. aEvviva Gorizia italiana !s je bilo tudi napisano. FranfiiSka-nom so se poslala iugalna pisma z besedami: nSmrt redovnikomlmisenebojimo ne Bog a, ne ljudij, in spominjajte se (redovniki), mi ho6e*mo samostan in brate unifiiti."
Taki odnoSaji, veleeastiti sodniki, so bili takrat v mestu, odnoSaji do italijanske uarodnosti in proti Slovene em. ki so hoteli slavnost obhajati. In tukaj ho2em govoriti 0 prvem zato^encu, 0 Fitzu.
Anton Fitz je lak nacijonalen agitator, kakor ga je oznaLila politiCna oblast, ki ga priiteva med naj-bolj eksaltiraue osebe italijanske slranke. S pomoejo ie enega organa hotel je Fitz slavuost motiti. In kaj je nameraval Fitz storiti proti Slovencem ?   On
nima srea levovega, zato si izyoli osebo, 0 kateri v6, da mu za njegov namen vse stori, osebo, ki nima na svoji Ca^ti izgubiti nicesar, osebo, ki je bila vefikrat kaznovana, osebo, ki bi se bila za take namene pro-dala: — ta oseba je Evgen Makuc.
Naklepalo se je, slavuost motiti. Zato (je najel Fitz nekoliko dni pred nameravano slavnostjo Makuca. Ta naj bi bil §el z drugimi pojedinci na dan slavnosti proti Slovencem, nadlegovat jih med njih slav-nostjo z najgrsimi napadi (insulta piu brutale), da bi kricali: flBlato na Stoveuce 1 Livela Goiica italijanska!" In ko bi $<; Slovenci odzvali, naj bi bili s pestmi §li nad nj«l
Makuc naj bi bil za Fitzov denar to nalogo iz-vrsil, in Makuc je deuar sprejel v ta uameu.
S tern, slavno sodi§5e, sem hotel samo dejanja navesti.
Potem ko je bil Makuc nalogo sprejel in se po-trudil, ljudi pridubiti za svoj naklep 5 ali 6 dnij pred nameravano slavnostjo, je Sel k JoMu LenardiCu, kjer je govoril z Andrei Mm in poslednjemu obe-cal, da mu da euo obleko. Pa Makuc ni govoril samo z Antirezt'in, delavcem Lenai'diMm, ampak je skuSal tudi Lenardica pridubiti, da bi mu dal vina za numeravaue izgrede. Nekega vfiera ata sla Makuc in Andrei k Lenardifiu, in tu je bilo govorjenje, all bi ne da) LeuardiL vina in sicer 300 litrov za mozti, ki bi Ali k slavnosti Sloveucev ob Lasu, ko bi ti med seboj vpili: „Zivio I"
LenardiS si je mislil, da bi se utegnil zaplestl (kompromitovati); zato se je branil sprejeti pouudbo in je vprasal Makuca, kdo bi vino placal, na kar od-govori Makuc Lenardicu: Fitz bo Vain vino placal. V soboto, 5. jul., tedaj en dan pred dolofienim dnem za slavnost, seje Makuc vrnil k LenardiCu ter je temu rekel, da se je slavnost odlo2ila.
Makuc je prisjel §e enkrat v Lenardicevo go* .stiliio, in hicer opoludne 6. julija, in je ukazal po* klicati LeiiardiCevoga deiavca Andre^a. Temu je 11-kazal, da naj pokliLe nekaj moL, Ti inozje bi bili itneli iti k tomboli in vpiti med tombolo: Evviva Gorizia italiana. Andri'2 jo Sel in poklical dva moia, Klanfiieu in Hvalina. V tem pa so zaslutili agentje varnosti, kaj se inm vifiiti, in so od LeitaidUSa odpe-Ijaii Makuca v zapui',
To so dejstva, veleCaatiti sodniki, in mono 0-kreplja misel, da ste Vi, katcrim niso zakoni neznani, sodtti 0 teh dejanjih. Zdaj pa oglejmo si stvar uaj-poprej ponadrobno, potem pa v skupnosti.
Na dan slavnosti, 6. jul, v trenotku najvefiega vcselja med Slovenci, bil je naklep, da bi se klicalo med nje: Evviva Gorizia italiana, merda agli Sloveni! in ko bi ne bili Slovenci oglasili na tako izzivanje, naj bi se bilo udarilo s peslmi na nje. To dejanje obseza §, 87 k. z. za hudobna dejanja (per malizic), s katerirai se oskrunja zdravjc in telesna varnost. Jaz vpraSam, ali ne najdete v dejstvih n e v a r n i h okolnosti? Jaz menim torej, da kriki, ki bi bili imeli vcljati Sloveucem, obsezajo v sebi dejanje §. 86; saj je^Slo za 2ivljenje in varnost ftvljenja. V dol2nost si Stejem, samo ozreti se na obe narodnosti, daspre-vidim, kako miSljenjc in cutjenje je takrat pre§injalo sosebno Italijane, zlasti, kakor se je v „Coirieru" ra-zodevalo. Povedal sem 2e, kako se je gled6 na Ko-staujevico postopalo. In dull Slovencev je bil iste dneve gotovo razdrazen (animi inaspnti). Saj se je sukalo samo okoli namere, zastavo blagosSoviti. Slovenci, katerih bi se bilo istega dne gotovo obilo se-§lo, so morali biti na vse hujskanje razburjeni. Slovenci tedaj bi se bili zbrali najavnem prosto-ru v velikem §tevilu v namen praznik ob-hajati, i u oai bi bili zbraui v polo^aji, ko bi bili imeli ta shod dovoljen od go-sp 0 ske. Slovenci bi bili skupaj v trenotku veselj a in bratstva, tedaj iz raznih po-k raj in.
V takih okolnostih bi se bilo ponujalo Slovencem: „Merda agli Sloveni !tt bi se jim bila ponujala snov, ki je zanifievan odmeCek... pa negovorimo dalje 0 tem, ker je brezpotrebno. ZeJo" pa oznaduje tak naklep.
Kaj bi bilo vse nastalo, ko bi bil tak narod zbran, ki hoCe z naestom skupno in mirno 2iveti! In tak narod naj bi se bil insultoval 1 Ali bi bil ta narod mirno in indiferentno sprejel eaake insulte?
Veleeastiti sodniki! sodite, ne da bi se sofisti-kovalo (napacuo in zvijacno sklepalo), ?e§, da bi se ue bilo zgodilo niCesar. Mislite samo na mirnega dr-lavljana, ki, ako ga insultujejs, nikakor ne sprejme napada mirno. Javni insult je vedno zdru^en s silo, iu tukaj bi bili ostali mimi, ko bi jih bili uapadli s pestmi ? Ali bi ne bili Slovenci kaj takega zavrnili, in kaj bi bil nasledek, ako se ozremo na zugalna pisma, napise itd ? Ali bi ne bili Slovenci kaj takega zavrnili, ko bi bilo §lo za njih Cast? Jaz menim, da zdrava pamet sama pravi: Zaljenje naroda provzro6uje fizi5ni boj (delle zuffe corpo a corpo), in tukaj ali bi ne bila nevarnost nastala ne samo za te-leSno varnost, ampak tudi za zdravje vsled strahu?
Jaz menim, slavno sodiSSe, da bi brez potrebe das tratil, ko bi hotel §e nadalje dokazovati, da so bili taki naklepi v resnici nevarni. Vsled takih krikov bi bilo v nevarnosti 2ivljenje,
varnost 2ivljenja   ne samo Slovencev, ampak vseh oseb, ki bi bile navzofine....
Jaz menim torej, da 2e samo razzaljenje, da ie aam krik bi bil Slovence spravil v pololje, da bi bilo znrljenje navzofiih prislo v nevarnost. Druga okolnost pa je ta, da je bila demonstracija namerje-na iz hudobije (malizia). Hudobija pa, sodniki, je v tem, da oseba, ki je imela dejanje izvriiti, je vedela, da bi izvrSila dejanje z namenom, z namero, javno razgaliti, in to je hudobija.
In tu hoSem navesti 3 razsodbe sajviSega ao-di§6a v podporo, da ui treba za §. 87, da se naklep
izvrSi,r ampakzadoatuje,—da—bi ae  bila z naklepom------
nevarnost utegnila provzroLiti. Te razsodbe najviSe-ga sodisLa so: prva od 1. febr. 1878, St. 14 333 (zbirka Gerichtszeitung St. 168); druga od 11. mar-ca 1882, st. 12.110 (Gerichtszeitg. It. 486); tretja razeodba od 12. maja 1882, U, 2317 (Gztg. St. 450). Prva teh razsodb se nanaSa na dogodek na Dunaji, Proti nekemu upniku je bilo ljudstvo nevoljno in so jo zbralo, kjer je imol mirno iti. Polieija jo m vs© to vedela in jo doftla v velikom Stevilu, da bi varo-vala pred mnozico onega upnika. Zadostovalo jo, da jo ljudstvo razsrdil ta upnik samo s tem, da je pred ronoSico klobuk vzdignil, in najviSo sodisoo jo upnika obsodilo. V razsodbi pravi najviSo sodiifie: V tem, da jo upnik pied razsajenim ljudetvom vzdignil klobuk, tidi provokacija, ker upnik je vedol, da je mnozlca razjarjena, in da vsled tega bi bila nastala uevarnost za zlvljenje. Druga razsodba bo nanaia na sluLaj na Ueikom; tretja pa na dogodek na ju&nom Tirolakom. Iz vseh teh sluLajev jo razvidno, da za §• 87. k. z. zadoatuje, ako bi se utegnila nevarnost provzro6iti. Enako bi bila utegnila nevarnost nastati vsled krikov proti Slovencem. Nevarnost bi bila velika zarad tega, ker bi bilo zbrano ob tej prililu sila veliko ljudstva.
S torn pa ni So moja naloga dovrSona. V za-to^bi vidijo sodnikf §§ 87. 9. k. z. V relaoiji oboh teh §§. jo kazon p oh lav no doloGena. Jnflivo jo, da so dojstva (fakta) taka, kakor sum jih jaz razlofcil, jasno jo, da pojedineo jo nalolil drugemu pojeainou nalogo, jasno jo, da sta sb taka dva pojedinea zdrui^ila, da bi svoj naklep izvriila. Taka zdruiba (concerto) jozarofca ali komplot. Dr&avno pravd-uistvo trdi, da tu dva t:lovekantu so bila zdriizila v komplot.
Definicija komplota se glasi; Ce so 2 iSlovoka ali vm; ljudij rdruLi v namen za izvrSbo zlo&na, je to komplot.   Takd komentujo tudi Horbst.
Dr^avni pravdnik potem U nadalje razlaga §. 9 in pravi, da so je pridol ta §. 9. jmznejov kaz6nski zakonik, ter strogo in odlociio pobija mnenjo, du bi s padal sluiaj, s katerim ima denasuja toiba opraviti, pod §. 8. On ie naprej vc\ da se bosta skhoavala zagovornika na § 8., da bi to&bo spodbudila. Potem pravi dalje: Jaz ponavljam, da slavnost se ni vrSila; tukaj je sluc'aj o posku§anem zapeljevanji (attentata seduzione), in 0 temgovorito2ba. Po tem takem je stvarno utrjeno, da se je vrSil komplot. torej zlocm po § 87., ki govori 0 poskusanem zapeljevanji,
Potem pojasnjuje drzavni pravdnik §§ 302 in 305 k. z., katerih nobeden se za tukajsnjo to2bo no more porabiti. O § 305. k. z. na primer se utegne vsakdo prepri^ati, da ni rabljiv m to to2bo, ker § 305 k. z. govori splosno, v tem ko obseza § 87, 9 k. z. d o 1 0 6 n e osebe. Na to pristavi drz\ pravdnik : Preidimo k drugi nalogi, ki ima obravnavati moralno izpoved (confessione morale).
Anton Fitz je bil prisiljen odgovoriti: Jaz sem sam govoril z Makucem. Pa Fitz in Makuc sta si mislila, da bi bil najboljSi dokaz vse tajiti, kar pri& govore. Z besedami: „Nbn e vero" sta se skusala opravi6iti.
Kaj pa se je, pre^astita gospoda, dognalo r Pred vsem smo dognali, da se je Evgen Makuc izpovedal naaproti drugim. Potem imamo porodila gostilnicar-ja Lenardida, do katerega se je bil obrnil Makuc. Makuc je zvit (astuto). Lenardic" je ali vedel, kak6 je stvar, ali pa se je po skusnjah izmodril, toliko je vendar gotovo: Lenardic je pod prisego potrdil, da 4 ali 5 dnij pred nameravano slavnostjo 6. julija, proti 9V9 uri je priSel Makuc v njegovo gostilno, kjer je poklical Lenardica na stran. Tu mu je Makuc razodel, da mu je dal Fitz nalogo, nalogo za krike namrcd, in da Fitz plaSa vino za 6. dan julija (to je za dan nameravane slavnosti). Pa to §e oi dovolj: mi imamo tudi druge izpovedi, ka-tere je storil Makuc. Tu so najprej Jozef Batistella, Gagliussi in Girarda.   Ti trije so v zapom  m prei-
Jo2. Batistella je povedal. kakor smo sliSali predveeranjim, da je z Makucem ve5krat govoril. Makuc mu je razodel, da mu je bil Ant. Fitz dal nalogo, katero je imel izvriiti na dan' slavnosti, da mu je bil dal Fitz zato dvajset gold, v „Caffe Nazionale", potem drugi dan 3 gl. in potem Se druse zneske za od§kodnino za njegova opravila. Tudi ?e povedal Jo2. Batistella, da mu je M&kuc razodel, , da je ie dobil fante za vino, in da mu je Fits re-I kel: Ko bi odgovorili Slovenci na krike, naj bi sli
nadnje s pestmi— „una bararusa* je rekel Makuc.
Makuc je nadalje rekel Batistelli, da je bil sel k Lenardicu naro&t 300 litrov Tina; Makuc mu je tadi razodel, da se je slavnost odlozila, da pa naklep oatane za drogo slavaost. Ker je imela biti na dan alavnosti tombola, naj bi bilo slo vec oseb k tombo-li, ki bi bili kriSali proti Slovenccm: „Evviva Gori-zia italiana!"
Te okolnosti je Makuc Batistelli razlozil. Potem je Batiatelli tudi povedal, da je Makuc poalal iz jece listiS Fitzu. T tistem pismu da naroca Makuc Fitzu, naj bi rekel to, da je dal Makucu 6. jul. denar za deznik, katerega mu je nesel. Tudi je Makuc razodel Batistelli, da sta Vila Makuc in Fitz oni ˇecer skupaj v Caffe Sazionale.
Vse te okolnosti je Batistella potrdil no aamo pri prvem zasliaanji, ampak predvceranjim tudi tukaj. O zaup&nji te osebe pozneje.
Gagliussi-jeva poro<5ila niso nadrobna. Pa tudi on je pod prisego izrekel, da jo vedel o Makucu, da je dobil nalogo od Fitza, da bi se na dan alavnosti kriealo proti dlovemem.
Girarda pa pripoveduje, da mu je bil Makuc povedal, da mu je dal neki gospod nalogo, da bi se kriealo, da bi se osnoval koinplot.
Mi imamo torej izpovedi treh pric, ki p otrj uj ejo izpo vcdi Makuceve na-aproti raznim prieam o dejanjih, ki bi Be bil a imela vra iti po Fitzu in Makucu.
Opomoim, da od teh 3 pric sti dve prisezeni. Vsi trije so soglasni (conformi); kajti vsi 3 izpricu-jejo, da je imel Makuc dotieno nalogo; vsi 3 so v zvezi (coerenti). Opomnim se, kar ima veco veljavo, da so izjave vteh 3 prif, sosebno pa Batistelle, tako nadrobae, da, ko bi ne bi 1 dobi 1 Bati-stellaonihporocil od Makuc a, bi jih on ne bil vedel in bi jih ne bil mogel izpovedati, toliko manj, ko je Batistella adajvjeci. Batistella tudi ni iz Gorice doma, ampak iz drugih krajev... Dovolj, da so vse te izpovedi enake in so velike vrednosti, ker jih Makuc taji.
Pa te izjave podpirajo tudi druge o-koluosti in ne samo te. Jaz sem si v svesti, da so ie yainiie okolnosti, ki so se vriile ze poprej.
Z Girarda-in se bodo zagovorniki mnogo bavili. Oni poreSejo: Prejsnje ilvljenje teh priSni tako, da bi buo moino take ljudi poltevati m toliko veljavo njira izjavam pridevati. Zagovomiki bodo tako govo-«U, ker nim&jo boljiih razlogov; ali jaz se nadejam, da sodnikov a tem ne prcmaknejo.
Pomisliti je ? tem pogledn Se na druge okolno-Bti. PriCe so tri, a ne samo ena. Tri prices so, o ka-terih ni mocl trditi, da bi se bile proti Makucu zve-zale; oni niso imeli z Makucem nobenega opravka, iz katerega bi bili imeli dobicek. Pojedinec, ki je bil ie kaznovan, bi utegoil krivo pricati, ko bi Slo za njegov dobicek; tukaj pa te osebe niso imele nikak-Snega dobicka. Nob en teh pojedincev ni bil kaznovan zarad krive izpovedi, zarad sleparstva pae\ ali onui je slo za la3tni dobicek, t u niso imeli lastnega dobicka.
Jaz trdim, da tem prieam je verovati tudi zarad dragih okolnosti, zarad okolnosti, ki utegnejo njib izpovedi podpreti. Jazgovorim ookolaosti, o izroc-bi denarja. Opomail sem ze, da je bil Fitz 6. jul. zjutra pod vrati svoje Stacune izrocil denar Makucu. Naravno, da je preiskovati, v kaki zvezi je ta izrocba denarja s teSbo.
Ta dva zatozenca ne tajita denarja, in zakaj ga ne tajita? Ker vesta, da je ena priea zato. Oua dva pa tajita, da bi bil dobil Makuc denar v nameu, o katereni govori toSba. Pravita, da je bilo samo kakih 60-70 kr.
x., «^itz mm v tem P°Sledu iu Pravi, da je izrocil Makucu deaar za dosedanja opravila. Makuc trdi, da je dobil denar od Fitza, ker je poslednjemu nesel deznik. Take izpovedi zato^encev niraajo nobene ve-ljave.
Mi imamo drugo prigo, ki je bila tukaj. PriCa Mikelut je namreC povedal, da je §el Makuc pod yrata pri Fitzu, in da je Makuc pokazal denar, ki ga je dobil od Fitza, in sicer da je dobil Makuc takrat vec Koten goldinar od Fitza. In Mikelut je rekel, da bi prise gel, da je dobil Makuc vec uego en gold, od Fitza, v tem ko pravita Fitz in Makuc, da je bilo onih denarjev samo 60-70 ali 80 kr.
Po tem takem vidirao glede na to izrofibo pro-tivjeali nasprotje. Telike va^nosti pa je to, daje Makuc, ko je pokazal Mikelutu denar, poslednjemu rekel: Vse, kar mi da Fitz manj kot pet go!d,je premale. Deniino to v zvezo z deznikom ali v zvezo z izpoyedjo in poroCilom Makufievira iu to, da je Makuc Mikelutu rekel, da bi mu moral Fitz s"e vec .dan, in primerjajmo, da je imel Makuc posebno nalogo. Makuc je tedaj izustil se, da mu je Fitz pre-malo dal; on je vedel, da bi utegnil priti v zapor. Po tem imamo prico, proti kateri se zatozenca nista mogla upreti.
Precastiti sodniki pa naj prevdarijo, da je  bil
Makuc takrat brez slu2be. Ali bi bilo vsled
tm mfm verovati, da bi bil prisel Makuc U le cez,
air,JxkLjt?a po zasl^eni denar, in je verovati da
fie placa 80 kr. za to, da nesemo komu deznik.
Makuc je bil jako radodaren v tistem casu (assai geneioso);  Makuc je isti cas brez slazbe, in veadar se vede  iste dni tako, kakor bi imel mnogo denarja. '         Opozoril sem ie, da je takrat obecal Lenardi-
cevemu deiavcu Andrews, eno obleko, in da se mu bo dobro godilo. In pri Leaardicu nareenje isti Makuc isti 6as 300 litrov vina. Pa §e druge okolnosti ni pozabiti; 6. jul., potein ko je dobil Makuc znesok denarja od Fitza, je Sel Makuc k LenardiSa, tarn po-klide Andreza, ukaze temu iti v Prestavo (pod Kape-lo), da poklrce mozef da pridejo pit. Iu Andrez pravi, da je* vedel, da mladi ljudje, katere je imel pokiicati, bi bili imeli ukaz iti k tomboii in tam vpiti: BViva Gorizia ita'iana.* Audrey na to gre in pripelje Hva-lina in Vai. Klanciea. Izpila sta po l/4 iir. vina in sta ga sama placala, i n Makuc j j bil takoj po tem odpeljan v zapor inni imel casa sam placatij>ijacc.
Pa zaka] je bi 1 obeCal sam plaCati vino? Zdrtizimo to okoluost & tem, da je Makuc moral priznatt, da je imel Vai. KktiitiC iti potein k tombuli aa Travnik, da bi vpil. Pa zakaj so se imeli ti kribi viaiti? Fstz se jeomejil samo na tujenje (»a negativo). M.ikuc priznuva, daje bsl3. jul., tedaj prej-snji vefer (yred tombolo) v „Caffd Xazbiiale* v drui-bi a drugimi tovariSi, iu se je kazal nemirnega (oster-aat^): a Firz priznava tadi, da je lit! istega veLera v nCaffe Na/.ionaIett in Makuc pravi, da je oni vt-Cer govoril s Fitzom, in to ni uujhnt'ga pomena. Makuc je istoga veeera zahteval denarja od Fitza, ta pa mu je rekel, da naj pride drugi dan (6. jul.) k njemu, da mu da tam denarja. Torej ni slo za plaeib za dezuik; to je nasprotje. Pa tudi Makuc nt brez na-sprotja (&mentite). On taji, da bi bil med tednom pred 6. jul. pri Lenardici. All Andrei in Lenardie mu nasprotno dokazeta.
Zdaj pa preskoeitt. k drugemu dokazu (un altra prova), ki je zelo preprigavalen.... Makoc je bil za to tozbo premaio moder. Oa je poslat iz jece pisma in je upat, da ne pridejo gosposki v roke. Dve pwmije poslal, tretje se mu pa ni posrecilo. To tretje pismo je na tnizipred precaatitimi sodniki. Redko kedaj sem videlenako pismo, kibi stvar toliko pojasnilo. To pismo je pisal Evgen Makuc, ko je bil v jeci v preiskavi. Pisal je on to pismo okoli srede meseca julija in sicer svojemu bratu Ednvardu. Priporoaam precastitim sodnikom, naj bcrejo to pismo zopet in zopefc, ko pridi?jo do razaodbtf. On je pisal to pismo svojemu bratu, da bi mu dal vedeti, da je bil dan poprej zaslisan od preiskovalnega sodnika. Makuc jeta dan poprtj taji!, da bi bil imel kaj skupaj s Fitzom (affari), in zatorej ojwzarja v pismu brata, da bi ta Fitzu poroeal, da se je on, Evg. Makuc, pred sodnikom izrazil samo z a n i k a 1-n o, in da bi se torej tudi Fitz trdno drzaf. Pctem vpraSa dalje pismo brata Eduvarda, ali j e dobil prejSnjo neduijo iistie od njega, in ali je tudi Fitz en Iistic od njega *z jeCe pre-jel. In Makuc se cudi, da ni dobil ie odgovora ue od brata ne od Fitza. Potem nadaljuje v pismu, iti tu je mesto (passus), ki popolnoma vse pojasnjuje. Makuc pravi na tem mestu: „R es je, da krivda j e moj a (Va bene, che il torto b mio), pa v s ega nisem samjaz kriv. Tudi drugi so kaj zakri-vili, in zato naj bi vendar Fitz kaj poslal.
Jaz navajam samo to mesto iz pisma, katero sklepa tako-Ie: „Ce nimas ti (bratEduvard) casa govoriti s Fitzom, poSlji mi koga drugega, da se bom vedel bolje ravnati*. Reci Fitzu, da mi kaj poSlje, usaj eno b e s e d o ; tedaj tabiico (struco) kruna."
Kakor se vidi, Makucu ni bil namen, dobiti denarja ali kruha, ampak listiC, dabise vedel potem ravnati. Zanimalo ga je, kaj bo Fitz (pred preiskovalnim sodnikom) govoril, da bi ne pri-§el v nasprotje 2 njim. To pismo je torej jako vazuo in je izrocam slavnemu sodiSCu v razsodbo.
Ali mi nismo samo dokazali, da je poslal Makuc listiC iz jede, ampak tudi kakor smo iz porocil Batistelle lzvedeli, je bil Makuc poslal \hti6 tudi Fitzu, ker je Makuca zauimalo, da bi soglasno tudi Fitz govoril. V onem pismu je povedal Makae Fitzu, da »e rekel, da je dobil od Fitza 70-80 kr. zu to, da mu je deznik nesel. Batistella js tudi v predpreiskavi l°u,Je}e besede: »Attendeva una risposta dal iitz (Makuc je pri^akoval odgovora od Fitza) Po tem takem je bil Makuc 2e poprej poslal pismo Ditzu, od katerega je pricakoval odgovor, da m se vedel potem ravnati.   «
In zdaj slavoo sodiSce, bi jaz mogel skleniti, m skleniti bi bil utegnil 2e poprej, ker razsodba ni zavisna od mene. Vendar pa koto opozoriti §e na dve okolnosti.
Ze od zacetka mojega razpravlianja sem bil omenii, kako spricevalo o vedenji all obnasanji ie bila dala politiCna gospoda Fitzu. Fitz pripada med najbolj eksaltirane osebe svoje straukc;. Zagovoinistvo je pnneslo nasprotno sprifievalo od goriSkega muDicipija. Dobro, Vi precastiti sodniki, boste izbi-rali Vi morate gtedati, katera je kompetentna ali poklicana oolast za to. Zoano pa je, da je c. kr okr glavarstvo ali oddelek oblasti   raerodajen za  ta del*
Tedaj spricevalo municipija nima veljave. Politifina oblastjekompetentna zato. Jaz nofiem razlagati poje-dinih besedonih informacij, saj bodo govorili zagovomiki nadrobno o tem. Inforraacije politique obiasti pa se naslanjajo na dejstva ali fakta.
Zatozeaec Fitz je bil trikrat v zatoSbi (proces-sato) zarad kaljenja javnega mirn. Tedaj tri preiskave so bile proti Fitzu V ISTEM POGLEDU, in to po-lagam slavnemu sodiscu na sree. Poleg tega se je zagresl! proti javni ustanovi. Poslednje okolnosti, sre-danje z vojaki 6. jul. t. 1. zjutra v kolarski ulici, glasno govor6. Jaz opomnini samo, daje dognano, da so se ob tej priliki slisale besede. Hiu«?k trdi odlocno, da je Fitz takrat tudi ickel: wMostro di Sclaf." En vojak je to sliSal pa ne ve, ali je bil Fitz, ki je to izgovoril. Oba vojaka pa sta izrekla, da jo kite pri-Sid od cue iu iste os<»be, ki je korpuleutue postave. TovariSi Fitzovi niso bill korpulentui. 0 point b.adi pa iti govoriti. ker je bila ie tema. Tedaj je bil klic obrnen proti Slovenccm. Opomnim, da so bile izpovedi touiriiev ra/Jicue glede ua wsaksebuo daljavo. Poslednja zaslij>iina prica, Massari trdi, »la (if* ve, da bi bil sii^al Fitza izgovonti besede: nViva Italia e viva tfonzia" Pneabtiti tioduiki pa bodo vedeli, all je Fitz takrat take besede i/uatil.
Jaz ?kleiie'r* svoj govor. in gospodje sodniki bodo iirit'li razsoditi. S to razsodbo se bo povedalo, da neredi med drzavljaui ne preriihajo, ako t>e ne bodo drug drugega spoStnvali. Jaz ztdim. da obmejo sodniki svojo pozornott na nastednje okolnosti. Fitza obteziije to, da jt; provxrocitelj ru'vurnosti, ki bi biU imela ua^tati. To je bil«* proti javni naredbi. Bila je pOskiiAaja po %. !). Proti Makucu govori r.jegove vedenje v preteklosti; polnjsanje zanj ticivtem, da so dejstva ni.^o izvrSila. Z a g o v o r u i k a.
Za dri. pravdnikom pricne dr. pi, Pajer, za-govornik Fitzov govoriti, iu traja njegov govor od 11*4 ure predpoludne do blizu 3 ur popoludne. Dr. pi. Pajer, kakor pravijo, ni ze kakih 20 let zagovar-jal nikogar.
Tudi zarad tega so se danes inorda posludalci Se pomuo^ili. Dr. pi. Pajer ima pred seboj polno li-stin, katere premeta in med govorom po mestih na-vaja, Govori poprek tiho in povzdigne svoj glas sa-m6, kedar hofie zadeti svojega nasprotnika, na katerega obicajno s kazaleem kaze. Kakor v dezelni hiii kot poslancc, govori tudi kot odvctuiSki zagovornik z ironiCoini glasom, kedar hoCe pobijati svojega na-sprotnika. Odlikuje se po hiperbolah, bodisi da stvari poveiuje ali pa zuianjdujc. Navadneiou cloveku je lale zavitost ojegovih dokazov 6utiti nego z jasniini sklepi za-slediti.S takim govorniSkim nmom se jesukal dr. pi. Pajer tudi ob tej priliki, satod da je vsako stali§6e na dolgo iu Siroko razkladal iu se svojega prcdmeta sko-ro ogibal. Poleg tega je vec" govoril glede na zato^e-nega Makuca, nego Fitza, dasi je bil poslednjemu zagovornik.
Zlasti zarad obSirnosti ujegovib splo§nih razla-ganj pojt'dinih (odvetnisko-govorniskih) raest nismo tega govora posebe zabelezevali, iu §e ^Corriere**, ki ta govor tohko povzdiguje in ce!6 pristavlja, da ga je stenografieuo zapisal, mu ni bil toliko hvaleieo za drugace priznane uslnge, da bi bil vsaj veCe odlomke iz govora popolnoma objavil; mi bi bili „Corrierua zato sami v prvi vrsti jako hvalelni, ker bi bili utegnili take relativne celote ponatisniti in tako nekoliko z izgledi pokazati, v koliko je nase obce oznadenje tu pravo zadelo. Tak6 pa se mora-mo zadovoljiti s kratkim izleCkom tega na nekaj strani tudi za Slovence in ne samo za odvetnike za-nimivega govora odvetnika pi. dr. Pajerja, bivSega de5eluega glavarja goriskega.
Zagovornik Pajer se cudi drlavnemu pravdniku, da ni svoje toibe popusttl, {efi, da je zaSel aa cam* po imaginario ali na polje domiiljije, in da je toliko dolgo in na drobno govoril, pa oicesar ne izpustil; zagovornikova ua\ada pa da ni, da bi tako" dolgo govoril. Drz. pravdaik da je trdovraten, ko ostaje pri svojih trditvah, sodniki pa da bodo o tem aodiii. On mraca, da bi bil v Gorici kak partita it&iiauo, in o-ctta celd driavnetnu pravdniku, lt%% da poslednji pripada k slovenski strmfci; qi kar gata-koj zaCetkom zavrne predsednik siav-nega sodi§aa z besedami: Dr^avni pravdniku e pripada k nob en i stranki.
Pajer hoCe dokazat», da it&lijanske kot politidne stranke v Gorici ni, in da tudi v tej pravdi ai prisla na Oder nobeaa oseba uka stranke. Dr^. pravdnik da nima prav, ce aerede oznacuje kot nasledek, priha-jajoc od take stranke. Gorica da je italijarwko mesto, prebivalstvo da je italijansko v tem mestu. Tudi se noce na zgodovinsko preteklost tega mesta ozirati. Tega Bjemu nipotreba, ce§, prwda sevrsi v italijan-skem jeziku, price so se izprasevale italijanaki, in drl pravdnik sam je govoril in osnoval svojo to2bo italijanski. On ton«j ne more priznati, da bi imela poiitifina oblast govoriti o partito italiano. Ako go-vorimo mi italijanski, je to dokaz za resnico njego-yih trditev. aV ustavi od I. 1867. nahajanio mi, da ima ysak drzavljan pravieo, svoje mnenje izra-z »t i. Mi Itaiijani v Gorici imamo pravieo. svoje mnenje izgovoriti. Politi^ua italijanska stranka bi bilo kaj druzega... Goricani uiso stranka: oni bi bili stran-
ka, ko bl bili v manjsroi; ali oni so v ve6ini. Glede na nameravano slovensko slavnost se ni pokazal partito italiauo. Vse mesto da je bilo proti slavno-sti, „disgustata per notizia spares". Ni §lo za bla-goslovljenje zastave, ampakzaua&in pojedincev (modo degli individui). Slavnost je imela b i t i demnnstracija. Ni §lo za praznovanje ua Kostanjevici, atiipak, kakor se je bila raziirila govorica, je bil namen dru§tvu, pokazati sc v velikem bliScu (con gran pompa), Doiti so imela z velikirn pompom razna drufitva iz Trsta iu drustva in gostje iz vse dezVle.
Pravda se zdi Pajerju nedostatna, ker so akti politique oblasti pri ininisterstvu, vsb-d cVsar da ni mozuo pravega polozaja (fizijognoinije) pravde izpoz-nati. Navaja „SiiLc ono St., v kateri je naznanjena prostovoljna odluzba slavno>ti. Iz »S«t'e* bere z na-glasom in prevaja potem v italijansko besede: Nere-dov se ni bati. Dasi mil predsednik priporoOa, samo jedro iz „Soceu povedati tudi itahjanski, prevaja VLMidar BS.»co" natanko. Povdarja, da so bila vsa drustva vabljena, in da je „Sneau trti.iila se na vso moc\ da bi priili Slovenia v obnYin ntt-vilu k »lavno> hti. Povdarja, da ;~o hoteli priU Slovenci z za-tavaaii, g:;i]bo in iti skozi mesto. Potem vpra>a: Kaj jo, po-inenilo to. Gotovo lie, da bi se prazuovala slavnost priprostega diu^tva, ampak je bil uamen po gotovi poti nadlegovati narodnost; ta ideja je imela dra/iti itulijan.iko naroduoat. Italijani da so veuno v btatstvu iiveh s Slovenci (touffratellanza), in gorisko prebival-stvo da ni bilo cbrririio proti Slovencem, ampak proti slownskim pnakom (Yaporioni), ki .so imeli svoje lastne iiiterese. da bi napravili (lemonstranjo, s kate-to so huMi dokazati, kakor da bi gorisko mesto ne bilo itnlijaii!>ko.
P«>gb'jmo v Pragu, na Dunaj, v Ljubljano ; ne bi biiu m»-/tit>. da bi Lla kaka n^mSka >tiauka skozi Prago z ueii^kiuu za>tavami. Tudi na Dumjibi Nem* ci ne diivotih, da in sii Slovani z zastavatr.i >kozi mesto, dasi biva ua I)u;iaji veO nego sto ti»oc Slova-nov. Kuako bi v I.jubljani ne dovolil kak *iovenski BSukol", iia bi Sel nciifeki kaziuu / za*tavami skozi mesto. V Goriet pa da se ni stutilo uic.
Po vsi'iu torn boif dr/avcicga pravdnika /avra-Oatj, feS. da p<^leJnji ni wogel naslikuti, kak bi bil it partito ituli mo.
I'ajer govori n ,t,.>rrii're,< ..... jevem postopanji,
o ziigaltuh ps^mih ironieno, kakor da bi ne im«'!o v.mj to nobi-iiegj poni'tn. Za^ovornisilvo da ne ne ziblje v ilu/ijah (domi>lj'.jab). par pa dr/. pravdiu^tvo. Take pravde da to proti duhu Oast (anahronisficnej, ko ni-majo realnih (,-tvartiih) re:-ultat<)v.
Potem liasfeva v>e nadrobim. da^i je ud /aeetka rekel, da ne bo dt.dg. (Jovort dolgo o Makut u.
Pott-ni prav:. d.i ta tozba n*> spaJa pod ?. **7. za kateri mora biti ,niali/ia" ne aAmo mo/:ia, ampak tudi verjetna. Ko bi bilo >\o par zdru/'.-nih t)«.*>b na Kostaajevieo. da bi "? ne Vssto niO /godiEo, ker bi *« bilo uaprej skrb^io ?.\\ red.
Piazsodbe najvik*ga sodi^Oa. navedene od dr/. pravdnistva da ne veSjajo za <jori»ke razm^re. Iz vse-ga sklepa. da tozba .irz. pravdnika ?e tnti zdijo samo sanj*% in tudi. d,t dr/. pravdnik izvaja vse od partito itajiano. Ka/la^a obairuo. kaj uaie on pod komplo'.utji: v tej pravdi lift pngvePa o?eb zato.
D.i bi p<» :-V'»j«' *hk.iza.. i;.»-. ^sa -•' d.»vi.;j-;»ja mi go-poske ut b:io za ^a\i;h-t. navaja u poroirtLi c. kr. okr. glavar»t\a r.a-It- Ir.ji s.^-%vk: »I>a ;<hdis nicbt zu^ab. e:fo;g!e iter freiw.i::^e Itm:ktnt.t". "IV bttidi', katere :mt?nuj..! ,na;\ao", jmajrj pomeu. da c. kr. okr. g'.avar t.i Jovo'il >prernt>mbe pr--.;giama tako. da bi smelo it; dm>*vo oJ Katarinija <".<¦/ Kon-n ir.i-ino sv. Antona na Kustanjtvko. Turt'j ;->:iepa Pajer: Prog asna n: b»ly ^namrec dovoljetk-ga), tedaj ni bilo tudi objekta Istvarsf za kompb»t. Na brsede. > katc-rimi se Pajer suka okoli uradnikov politique obla?ti. ga mora predsednik i? v drugo ovominjati rekof:: N a j in; govori n a t a k n a L i n o g o s »* o s k i.
Na siroko razkhda Pajer, da slov dru<tvo tiste dtii prod idawivistjo ni sin-do nobenega dovclj.-nja, ceS, da d r u h t v e n t pre. d a e >\::: k g. P o v » e j e p o-s r e d o v 4 1 s p o 111 i c n o gospos.ko vse. a a svojoroko, i u d a ko je -Mavnostni o d-b o r o s k r c e n j i p. r o g r a in a i z v e d e 3. da se ni hoteludativ tako nkrcenje in d a j e t o r e j i s 11 odhor 4. j a 1. s k J c a i 1 s a m, s 1 a v-n o s t o d I o z 11 i. Takaj primerja poloiaj slavnost-nega odbora in ok*:e Slovciicev z lisieo (v basni) pred 8kislima grozdjem ia s psom. ki ne more klats. ker im& kambo ua gobci.
S kratka, Pajt-r skuSa na v&ako stran dokaze v zatoibi izpodbtt:. PosIuSalci, ziasti tudi advokati, so mu med govorom jako hvale2ni, ko mn s smekljanjetn veikrat svoje misli razkrivajo. KonCal pa je svoj go-tor proti 2 3/4 popoludne,
Njego? kolega dr. Nardtni je imel v zagOTO-ru, kakor med vso obr&vnavo prav Iahko nalogo, ker ga je povsod Pajer izla&eval. Zato tudi njegov za-gOTor ni trajat dobjo. ZaSel pa je tudi on % obdoi-levaujem, da so Slovenci hoteli na Travniku Italijane provokovati; tedaj enako, kakor je Pajer dokazoval, SeS, da Slovenci to bili v a'mcaji provokatorji ali pro-TzroCiteljt vsega.
Ljuhljaiislioiuu listu.
Slovensko   gla>ilo   de/"lne,   vlade   kra.njske  je
na Unriskem malo znano, Odbkiije si-, pu duhovjli in
plemeniti pisavi, v kateri prrM'g.i maksikutcri sloven-
!<ki li^t, ter po temeljiMli   <Iokazib   ^vojib  trditev   iu
bla^ih :utiiinii-ei!j, s kateiiini knua svoje predale. I),i
bodo imeli spostovam iiratelji   ^SoC':"   Vraj   iiekoliko
pojma o viJe^kim boji, ki ga bije   ..Ljiibljiisiski list"
za oseb.» visjega pi.-'arja, p'ldamo  jiu» evetko   iz nj<;-
gove stevii;;<' \\\\\.   oti  \\\. !. m.. v   kateri <.dgovarja
omenjeni list   na iiaso   njega   zadi'vapK'o   opombo   v
zadnji sti vi'ki.   Vladni   pisav  poklonil   nam  je ta le
Sopek :
|            .Z izreduo grbcnos'jo. kakor jo  ce.->tokrat  opa-
.; ziijemo j*n postaruib zenicab.   spravila se je  goriska
\ tetka flSota* na razmere kraojskib Slovenccv terjim
! teden za   tednom   postreza z go.sfobescdnimi   izbruhi
svoje gtnboke. modicsti. Zgovm'uimiu   listu,  kateremu
; morda \\^ ni  Bkbdjasa   prva   ref:tt — kcdo   se   bode
; tudi vtika! v  knlinariene   tajnosti   Cestitljivo  starke!
—   pi«"- pa .kioba-auu*", to le v odgovor: Ponosno se skln'tije ^i-oiM*5, kakor si.ut* device   spiob,   na   svojo
\ ne»>made/evano wt:isto: t", viavljajo v vzgled gresuemu
; .Ljublj, I,i>tuu t« r blagovoljno  omenja g.   d»*/a\:iega
pravdnika   gorisk"g-i,   kateri   baje   pri   tijej   (>pravlja
; iieiivalc/tii posel tako zvanega ,badv.-islaJ.   Oisto \\\(-
ga ne /avidamo /x to neprijetno iu malo okusno de.-
i lo ! Samosvi-stnos: trka rSoaiu na vrle prsi ter zago-
f tavlja. da >«: pri.-Seva flposte:iim" listmn. 11 mi nismo
: nikdar trdili, da je \plivna goriSka   tetka  kak   dobi-
! Oek imela od  oniia   tisocakov, o katerih se je  toliko
i besedovalo o priliki Kaminskijeve alere, in Ce bi dis-
I pozicijski fond katerikrat cutil potrebo, tudi kak slo-
I vensk list   podjiirati z doneski — kar   se  do  sedaj
menda >e ni zgodsio — potem bode  sigurno   j^ofa*'
o»tala   hors   d e  ccncoars.   Absolutno  pomanj-
kanje vsakega pisateljskega talenta jo a priori va-
ruje tako drznih atentatov.
Tudi postenje njenega uredniskcga osebja je vzviseno nad nizkim dvomom; vsaj mi Se nikdar nismo cult, da bi goriSki gauimedi, n 1 i a s klctarji za-feli preitevati servijete iu vilice na kroznikih. kader kedo izmed ..SoCinih*' sottudnikov v krcmo stopi-, da bi rodoljubno svojo du§o   okrepCal s kakim   gclaScm
—  klobas baje uV Spogajo v Gorici — ali s porcijo goriskih „tripu. Strogi moralisti se bodo morda nad tem spodtikali, da drugi poSteni listi niLcsar ne zinejo o stvarGh, katere so jim neznane, na pr. kakor devici „So6i" kranjske razmere, sigurno pa ne bodo sprej email lainjivib dopisovtarz izmiSIjotinami begali obfii n stva; toda ta codex javne mo rale je vender le use zastard, in BSoca* se malo bri-ga za tako obrabljeue predsodke 1
Smrtnim grehom „Iijublj. Listu0 pri§teva gori§-ko glasilo, da so dunajske novine sem tnr tja kak clanek iz na§ega lista ponatisnile ter po svoje tolma-aile. BNikdar se meni kaj takega ni pripetilol* va-
klikne zgovorna starka. Ta Iastua hvala nas zivo spo-mma onib krepostnih devic, katere z bistrimi ocesi zasledujejo ter z zbadljivimi jezicki oglodajo vsako dekhco, kojo imajo na sumu, da se rada razgovarja z drugira spolom. Njih nepreselcna krepost se nara-reC opira na njih odurno vnanjost, pred katero vsak zbeii, ko hitro le blizu pride. In zares, kaj bi du> najski in graSki listi tudi iskali po pustinjah goriSke „SoceB. Njena modrost imponuje morda kakemu naiv-nemu kocarju pod Cavnom, in skoro gotovo se natancno prereSetava v politiLnih krogih Sebreljs-Icib, ana Dunaji in v Gradci sedosihmai se jako, jako malo zmenijo za to, kar trdi deviSka nedolznust na Socmen) obreiji".
(Ji»spodom Citateljem prepuScamo sodbo o taki pisavi in odgovor na praSanje: ali je prav, da se za denar sloveuskega naroda poSilja kaj takega med svet?
Kranjski Slovenci morali so so hudo pregreSiti, da se kaznujejo s takim listom.
Javna zahvala.
VhiMn onim bligim, kateri so nam na mnogo-vrsten nacm izrazili svoje sofiutje, ko jo nai tiopo-zabljivi
DR. JUST KMN&C
po dolgi niucui bolezni izdihuil svojo mlado dulo v narocje (Jospodovo, zlasfi hwl\t\ diihovScuii, prebla-gorodnemu gosp. baronu Kvgenu lliltei-ju in p. ». osebju r.jogovo papirnieo, gospodom pevcein iz gradl-ftcanskega okraja, vrli VipnIBki godbi, blugl gospodl iz iSoriw, gospodu voditelju doiuiice. Ijudske Sole in Solskej mladini, vseiu svojim drugim soscdom iu sploh vein, kteri so blagovolili skazaii dnigemu rajnkemu na zares sijajen nr.em zadnjo <iast iu Ijubav, izrekamo iz globiue tivojili potrtih sre najiNkreiiejo /abvalo. Naj vedd, da nam je bil ta lop dokuz iijibovega HoCutja iinjiiiilejDa tolazba o tako britkej zgubi.
V Podgori, due 20. novembra 1884.
KLANfllCEVA rodbina.
Vsi'in, ki so se *.), t. in. v Soft vdelojHli pogre-ba mojega nepozabljivega svaka I. DOMEVSClKA, po-seslnika, — dastitemu g. kuratu v Socf, fi. duhovSCi-ni bolfike dekanije, veteranom v Bold in bolSkegft okraja, prijateljem in znancem iz SoCo, Bolca, uez-Soce, T.oga, Koritnice, Kala, Trente, izrekam v svoj cm in v iinemi svoje sestre, Ane DomcvSCik, rojeae Le-bau, soprugc rajneega, najtoplejSo zahvalo.
Z Grgarji, 9. novembra 1884.
Andrej Leban, vikar.
St. 4481.
Drazbeni razpis.
V pisarnici de^elnega odbora se odda dne 27. tekoftcga meseea na javni dra?bi prisk i bovunje hrane gojencem in vsemu osebju stauujofiemu v de^elni glu-honemici v Goriei za dobo od 1. decembra 1884 do konea septembra 1885. Najemnik postane, kdor poda najboljSo ponudbo po zni^ani ceni.
Do poludne tistega due pred draibo bo de^elni urad sprejemal pismene ponudbe, ktere morajo biti zapecateue. Zraven tega pa iina polo&ti vsak ponud-beuik 300 gld. var§elne.
Dralba se zacne ob 9. uri predpoludne napo-vedanega due, kedar vsi do§li ponudbeniki polo^ijo var§Cine. ToCno opoludne odprd se po koncani ust-meni dra^bi pisane ponudbe.
Dezelni odbor si pridr^uje potrdbo draJEbenega zapisnika in povabi potem o svojem casa najemnika, da sklene i njim doti6no pogodbo.
Najemnik ima poloiiti 500 gold, kavcije v go-tovem, ali pa enako vreduost v dolznih pismih (obli-gacijah).
Ko bo potij*sa draiba, povrnejo se varscme ra-zun najemnikove, ktera ostane na racun dotiLne kavcije.
Klicna cena je dolocena v naslednjih zneskib:
1.  za zdrave gojence za vsacega po 22 kr. na dan;
2.  za bolne goj^ce po 17 kr. vrh 22 kr., ki so dolocVui za zdrave.
3.  za sluzabniStvo po 34 kr. na dan za vsako osebo, in                                                •
4.  za u6ite!jstvo po 51 kr. na dan za vBako osebo. Podjetni nafirt in drazbeni pogoji 80 v pregled
razgrnjeni v pisarnici de2elnega odbora ob navadnib. uradnih urah. V Goricit dne 17. novembra 1884. DB^ELNI ODBOR.
Sledila je na to kratka replika dr2avnega pravd-
| nika. Sosebno je zavrnil v tem odgovoru dr. Nardina,
j ki je ofiital di± pravdniku, kakor da bi bil on trdil,
da bi bit pisal Fitz tudi gngalna pisuia na Kostanje-
vico. Drl pravdnik trdi, da on ni nikdar kaj takega
izustil, pac" pa jc mo2no,  da je bil tudi Fitz med o-
| nimi, ki so sklenili taka pisina odposlati iu zidove z
j z"ugalnimi besedami pomazati.   Gotovo  je,   pravi
on, da s takim zugtuijera so nameravali
slavnost  s!ov.   druStva  vkorenini  za-
prcfii ti. Gotovo je pa tudi, da takih pre*
tilnih pisem ni pisal nobcn Slovenec.
i           Predsednik na to naznani,   da razsodba se raz-
glasi jutre, y petek zjutia ob ». uri.
j           Ze veliko   poprej   pred   Lapovedano uro   se je
j zbralo obilo nbfcostva,   ki je cakalo   po   hodnikih in
prostonb c. kr. okntfoe sodnijo.   Ivo pridojo sodniki,
nastAni! vclika tiSina.    llazsodha prizuava in putijuje
, na podlagi izpovedij prio,   najdonega pisina itd.,   da
so vsa dojanja,   ki jih to/.ba nafituva  in ohsiv.ii,
' r e a* u i C ti a.    1) a * t a t o r o j F i t z   in   M a K « c
j zdruzila bo, da I) i na&lu nekaj oseb, ki bi
11. jul. S I o v o u c .: p r o v o k o v a 1 i z „ K v v i v a
I (J o r i z i a 11 a 1 i a u a c in er d a  a g I i S1 o v e u i".
j D a j o dog ii a n o,   d a   t> i I) i I a  u. t o, g n i 1 a n a-
i stat i v« tika no vuruost.
|           Kit pa kp jo I'it/u posrrfiln   Makuoa zapeljati,
j iu ker m* ni izvmlti imneravauo dojanjo, kutiM'o jo o-| stalo v Htanji pripravljanja (kot aziono propatatoiia), ¦ iu ker taka dejanja niso ka/njiva -¦- zuto da sta /a-I tozMH-a oproMvna. Prosla sta tudi sodnij?kdi stroskov. j           To  jo   bistvo   razsod'oo,   nakateio   j e d r-
! /. a v n i p r a v d n i k t a k o j v 1 o /, i 1 p r i t o z b o i « i i' no s t i.
j PotiMii ko jo pivd.sednik opu/.oril, da naj s« ol»-i t'instvo miriio ra/s-.io, *> se so nadaljo ski'mim* po i iilicah pogovarjalo u d igodkii, ki jo vi-i todon uios-! f.anstvo /annual. It.ilijaunui jta ni bilo na obraxu | lira!i one Ziidovoijiiusti in radosti, ki sloli za zui.igu. | V rtsuii'i nakli'pi in dngodki, katoro ra/sodha o. kr. okro/uo ^u'.lsitje poirjwji*, ostaucju zaholoaoni, iu jih j nobena nila ne i/.briso voo. ;                     ------------
St 1468.
Razpis uciteljske sluzbe
V tem okraji je razpisana slnzba uditelja — voditelja enorazredniee v Batah. Dohodki so poleg del s. postav 10. marca 1870. in 4. marca 1879. III. plafiilne vrste.
Proinja s  osta?nimi sprtfevali sposobnosti je nlozrti do al. deeembra 1884. po predstav-Jjenih oblastnijah.
C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET v Gorki, 17. novembra 1884,
St. 1319
Razpis draLbe.
Po sklepu c. k. pomnolenega okr. 8. sveta sddali se bosti §olski bi§i v AjdovSCini in v Krizl pa vodnjak pri iolski ki§i v Lokovei.
SfcroSki so prendarjeni za prvo delo na 6853 gl. 54 kr., za drago 4977 gl. 02 kr., za tretje 122 gl. 92 kr.
Drazilo se bode ? Gorici pri e. k. okraj-nem L svetu dne 29, noverabra t, 1. ter se pricne ob 9. nri zjutraj.
Do ustroene dralbe sprejemajo se tudi pismene ponudbe.
Nacrti, prendarki in pogoji so razvidni pri podpisanem uradu od 9.-12. in 2.-5. ore vse dni do dralbe.
C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET v Gorici, dne 16. novembra 1884.
CVIT ZOPEI T16AHJI
po dr. MaliSi
je odlocno najboljSe zdravilo zopor protin fcer ravmatizem, trganje po adih, bolefine v krizi ter iivcib, oteklino, otrpnele nde in kite ltd,, malo €asa ce se rabi, pa mine po polneru trganjo, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so aanio „cvet zoper trganje po dr. MaliC'i" s [ zraven stojeelm znamenjeni; 1 steklenica 50 kr.
Zanvala. ""^f
rf'- Goapodu pi. Trnkdezy-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mat! so na protinskej bolezni na nogi silno irpeU in razna domaca zdravila brezvspesno rabili. Ko je pa bolezen cedalje hujsa prihajala in uze vec dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vas dr. Malidev protin Ski evet po 50 kr. ter si ga nemudoma narocim. In res imcl je dudovit vspeh, da so se po fcratkcj rabi oprostili nracnih bolecin. S popolnim prepricanjem priznavam torej dr. Mali€ev protinski evet kot irvrstno zdravilo in ga vsa-kemu bolnika v jcdnafcej bolezni priporodam, Va§ej blago-rodnosti pa izrekam najprisrLnej§o zabvalo, z vscm spoSto-Yanjem udani
Franc Jng, posestnik v Smarji pri Celji.
MT" Planinski zelincni sirup kranjski, "1MI
izboren zoper kaselj, hripavosc, vratobol, prsne in pljucne bolecine; 1 steklenica 56 kr. Konstnejgi nego vsi v trgovioi so nahajajodi soki in siropi.
|^* Kri cistilne kroglice, e. kr. priv., ~^g
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogresati in so se Bie tisuckrat sijajno osvedoeile pri zabasanji cloveSkega telesa, glavobolu, otrpnenih adih, sfcazenem zelodci, jetrnih in obistnih boleznih, t Skatuljab. a 21 kr.; jeden zaroj s d skatuljami 1 gold* 5 kr. RazpoSilja se le jeden zavoj.
Naroeila se izvrs^: iiajhitreje s poitnim povzetjem v lekarni pri „samorogu"
Jul- pi- fSKSD-ji bi Mam trp 7 Ljubljaai.
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prara dobrodejna pomoc in ni treba mno-i gib. besedi, da se dokaze njihora Cudorita \ moC. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajsajo !j in prezenejo pray kmalu najtrdorratniSe ie-* lodcne bolesti. Prav izvrstno rstrezajo zo-" per hemorojde, proti boleznim na jefrib in na vranict, proti firevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih mesednih nadleznostib, zoper beli tok, bojast, zoper bitje sreater cistijo pokvarjeno kri. One ne pregznjajo samo omenjonib. bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se r rseh glaTnih lekarnicab na sveta; za narocbe in posll'atve pa edino v lekarnici Gristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni C. Zanetti in Q. B. Kovis in t lekarni Alia Madonna   v Konninn.
Ena steklenica stane 30 novcer.
I
flip   10,000   i^feitfc^T
i:\i\w
za postnum pro-•itn   dopnSiljatev ' HrciVk   in za-[<:nuntka dobitk<n| [najsedoda I5k.
kincsem-seeCke
1 glavni dobitek goldinarjev
50.000
igmi m& 20.000 3 *»«i w» 10.000 #
-•> (lobiv.ijo v
I-  ?•
u:
UWMpll BUDAPEST Xitisaal-On
kakor tudi v vsefc menjalnfsah, tobakarnah in loterijskih! kolekturah.
10
giiujn
a. r.
za poltn in© pi ito   dopoMljatev]
sre/ick   in za-kriamka dobitkov! naj nedoild 15 k.)
Vfemk 4«Mt«% se jjEolac^ v g«|«Tlai.
St. 267[E
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavnic? ^Monte dipieta), vstanovljene po grofu Thurnu v Oorici naznanja. da bode dne 11. deeembra 1884. zaceia javna drazba(kant)neresenih zastav III. cetrtletja 1883, t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca jttlija^ avgusta in septembra 1883.
Ravnatelj: liOvisoiii.

V iwgem    |
se da hi§a st. 87 z gospodarskimi poslopji. i j rlfl zem^i'^em' gostilttico in prodajalnico tabaka RS ijj v Svetem (Suta) pri Sv. Ttlhu pri Komou na ill, ftl Krasu. NataoCneje pov6 pcse.itnik                  ft
m                               Anton Kovacic.   M,
St. «05p>. s. s.
Razpis
sluzbe nLitcljtce, cventualno podu&teljice na dvo-ruzrednici v Lokvi (Corgnale) s postavnimi pla-eili HI.  verste.
Prosnjc naj se vlogijo pri podpisanem v dobi ft tednov od dneva vverstitve razglasa v casutk „().ssi>rvatore Triestino."
C. K. OKliAJNI SOLSKI SVET
v   sjeiani  dne   10.  novembra  1884.
VINO NA PRODAJ.
1884.   Ieta belo  vino   rezno   hektoltter   In pf.
1883.      » »      » prav prijetiio n         V2 g\. 1879.     , ,      . , n         lti gl. 1875.     „                                     n         22 gl. 1868.     „       „      9         „              ,         m gl.
1884.    Ieta pristni tropioovec         „         30 cl. 1884     w        „      slivovec             „         40 gl.
v Ptuji (Pottau), Stajersko.
V GORICI
obilna in mnogovrstna zaloga
ssruBberskih, i^tsiijsi, ml rsei a igru
na tlebelo in na drobno.
XajvcCi izbor blaga  za raznosccke   (havzi-
rarje). kraniarje, eiwljarje in krojace, potem
molkuv. svt'tih podnb itd. disav, mil itd.
Posebnost:
VRTNA SEMENA
najoilliinpj^tb piemen.
MOD UALMCA: Oonea. via Ra^tt'Ho it. 7 na-
>p:i'ti c. k. loti'rijni koiekturi.
XajhoSjsa obramba proti koleri,
katera bi ne  smela v nobeui  h\h\ manjkati,  jt? obce dokazana m izvrstuo priznana
mha>sk\ mm
(Bbhmerwaldbitter)
iz  lekarnice   vk Cernemti orlu"   imenovane v Plati-n na Ceskem.
Ta slu^i posebno dobro pri slabem ptebavijanji. pri stadu jedit slabem Modci, pri napeujanji in ti-ganjif bljuvanji itd.t po zavMtih mastaih alt napenja-jofiib jedi, na potovanji, na striVtn in tuok.-ein, na lova in ua polji, za torej se sine bolnim na zeloiki ponior^eakom, potovalcem, gozdarjem, gospodarjem silno priporocati. Dobiva se v stekiemcan po 50 kr. in po 1 gld. v giavui zalogi za Gorico pri g. Cristofo-lettiju, kkaruiCarju.
Gotov pomocek.
Vsadko dobi placilo hitro nazaj,   ako bi  ostai  moj
ROBORANTIU.M      tpomocek, da brada raste,)
bre.r uapeha. Inta tud: gotov u^peh pro-tipl«ai. izpadanju las, 1 us k i* n a ? : i g 1 a r i in o .4 t v I j e n j u la «. I'spoh je gotov po n>>katereni drgnenji. ID.'laiehitro. Tzvirne steklenice razposi-ja po i gi. 50 kr., stefcjonuo za posku-Snjo po 1 gl. I. <> ro 1 i c h v Bmu. Za« l-go: v liorioi: I'ristofoletti, lekar; v Tr-ft u : Pa vol Kocvu, lekar v mt-stni palati : v Ljubljani:   Ed. Mai re ;  v
________              ilru: X. Audrovioh.
Koborantiiim r.tbi so pogosto z u^pehom tudi pr.nt .slaloitj # p o in i a. a in bolesti v jlav i, kar so lahko dokaie so sprioevali in zahvalami.
Ml. V im'.f[iOv?cili zalogah dobi s<? tudi u s t u a kar p a & ., ,i v o da G r o I i c h ova, g o i o v a p o rn o 6 zoptlr vsakorsno bolonie zob. ncobhoduo potrebna, da se ohraui :;jih lepora. izvrstno srod-jtvo, da se ohranijo in ci-siijo zobje. usta in lesaa, sestavljena iz zdravilnih korenik moravskih Karp.u : p r a v e steklenice po CO kr.
Izdajatelj in odgovorni urednik: M. KORSlC. —
Tiska: BHilarijanska tiskarnaK v Gorici.