m LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači J^foesloga tlači) Z ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER xi. 1919-, AT POST Oi-Pl QE AT CHICAGO fLLINOIS. UNDER THE ACT O* MAkIH orilca za katoliško miselj, je pa naše katoliško č sopisje! Prvič je slabo. V katoliških časopisih se hvali protiverske organizacije, katoliške se napada. Vse, kar je odločno katoliškega, se imenuje fanatizem. Nas, ki se borimo za čiste ideale krščanske, ali nas ne napadajo enako strastno katoliški listi, kakor protikatoliški? In kaj znači to? Ali ne kaže, da so tudi že uredniki katoliških časopisov izgubili smiselj za pravo delo za te krščanske ideale? Kaj bode posledica tega? Nič drugega kakor to, kar res vidimo! Katoliške organizacije bodo pomalem prav počasi začele izgubljati smisel za pravo krščanstvo, pravo krščansko prepričanje. V katoliške organizacije se bodo urinili pol-kristijani, ki bodo pot pripravljali popolnim nasprotnikom. Ne varajmo se! Narava ne pozna skokov! Odpad ne pride naenkrat! Judež ni postal v enem dnevu izdajalec. Tri leta je kradel, da je postal najprej pravi tat, za tatom je še le prišel izdajalec, in potem samomorilec- Enako je med nami. Danes pride na krmilo mlačen zaspanec.. Ta pa je samo predhodnik zmernega (?) nasprotnika, ki je pa zopet samo predhodnik popolnega odpadnika, ki pa je samo-predhodnik protiverskega sovražnika. In res. Glejte, že dve organizaciji so nam brezverci vzeli. Tako dobivajo vedno več moči, vedno več denarnih sredstev in vedno več tudi dobrih katoliških mož pod svoj vpljiv in tako gre gnjilobit dalje. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. \ i Chicago, 111. (Nadaljevanje. Poročilo o 40urni pobožnosti.) V pondeljek je bil dan za matere, in celi dan je bilo v cerkvi veliko ma ter, ki so opravljale svojo uro molitve. Zjutraj jih je vefiko pristopilo med tremi svetimi mašami k svetemu obhajilu. Otroci so celi dan o-pravljali glasno uro za uro. Slovesno Pridigo je imel zvečer Rev. Anton Bombač, kapelan sv. Vida iz Cleveland, O., ki je v krasnih in pesniških besedah slikal dolžnosti sedanjega sveta do gospoda Jezusa v presvetem Zakramentu. Na zgledu svetega Petra in Judeža je slikal oba svetovna tabora, v katero je člo veštvo razdeleno. Posebno je slikal ta dva tabora med nami ameriškimi Slovenci. Bil je to mojsterski go vor. A' torek, tretji dan je bil dan za o-troke. Tudi ta dan je bilo celi dan veliko ljudi v cerkvi. Veliko ljudi je pristopilo k svetemu obhajilu med štirimi svetimi mašami. Slovesno pridigo je imel tudi ta večer Rev. Anton Bombač, ki je zopet v mojsterskih besedah slikal nehvale-žnost našo do Gospoda Jezusa, ko je vendar toliko storil za svet. Kaj bi bil svet brez krščanstva? Po pridigi je duhovščina pela predpisane litanije sveh svetnikov in takoj na to je bila procesija. Bila je nekaj ve ličastnega ta procesija, kaj takega še nismo videli pri svetem Štefanu. Cela vrsta otrok v krasnem redu se je razvrstila pred Najsvetejšem. Najprej dečki vsi enako oblečeni, nato belo oblečene deklice ^palmovimi vejicami v rokah, nato male deklice, ki so potresale rožice pred Najsvetejšim, za njim cela dolga vr sta strežnikov in duhovščina. Proce cijo je vodil naš kitajski misijonar Rev. Veselko Kovač OFM. ki je 110 sil presveto Rešuje Telo ob azisten ci Rev. Bernarda Haman OSB. hr vatskega župnika s Throop Ave. in Rev. Placida Belavič OFM hrvatskega župnika cerkve sv. Jeronima z Wenthworth Ave. Pred Najsvetej šini so šli Rev. Jeronim Knoblehar OFM, Rev. Anton Bombač, Rel. br. Ladislav in Rel. br. Paskal in domači župnik. Občudovali smo kra cen red. Kako velikanska je že sprememba med našimi otroci, od kar jih imajo sestre v svoji skrbi. Da. ko smo gledali ta lepi red, to lepo obnašanje otrok, slikovito razvrste-nih v posamezne oddelke, pa ta krasno okrašena in še krasnejše razsvet ljena cerkev, bili smo gin j eni in smo videli kaj se da doseči, ako je sloga in edinost med nami. — Gospodu Bombaču se iskreno zahvaljujemo za njegov trud, da je prišel tako daleč in nas navdušil za novo ljubezen do naše svete vere in do našega poglavarja Jezusa v presvetem Zakramentu. Bog mu plačaj. — Pritrkavanje ie oskrbel Mr. J. Kosmač s svojimi tovariši, kar je silno povzdi gnilo slavnost. — Bili so v resnici lepi dnevi, ki ne bodo ostali brez sadov za župnijo. — Da, lep red in lepa sloga vlada med nami farani v Chicagi in vsi se veselimo tega. Vsi ljubimo svojega navdušenega duho koliko družin je nesrečnih skozi nauk. Mi bodimo pa navdušeni naše prepričanje, in se ga držimo in ga šrimo. Maggie Perl -o- I vnika Rev. Kazimirja Zakrajšek in Rev. Jeronima Knoblehar, o katerih vidimo, kako se trudita za nas in smo jima. hvaležni. Vsi napadi na nju nas bodo samo še bolj združiti in zjedinili. Poročevalec. -o- Sheboygan, Wis. — Oprostite, g. urednik, ker sem zaostala z naročnino. List "Ave Maria" mi težko pričakujemo. Otroci čakajo pismo nošo pred vrati" In ako opazijo, da je "Ave Maria", to Vam je krik! "Mama. Ave Maria! Ave Maria"! Pa žalibog, da se ga priporoča, da ga vržemo v peč ta lepi list. Hvala Bogu. kako pa nas je razveselila novica, da ste toliko novih naročnikov dobili, ko so mislili nasprotniki, da se 'bode sedaj list razsul. Potem bi pa še pisala, kakor je pisal neki dopisnik v 'listu Petra Zgagata pred nekako tremi meseci. Sprva je dopisnik še lepo pisal, proti koncu je pa z^čel udrihati po nas katoliških Slovencih, da je bilo joj! Pravi kako radi verjamemo duhovnikom, če •bi nam Tekli, da je sneg črn, pa bi tudi verjeli. Rekel je. da bodo spo-vednice kmalu samo stari spominki. kateri se bodo videli samo še v kakem muzeju, češ. svet bode spregledal. Pisal je. kako more delavec 6 dni delati, sedmi dan pa grmijo duhovniki raz prižnic nad njim, da morajo v cerkev dvakrat ali trikrat. Trdil je, da se v cerkvi veliko rev-matizma dobi. Jaz kot neizkušena in priprosta ženska mu povem odkrito. da ima dopisnik otroško pa met. zato je mogel tako neumno ot roško pisati in da ima Peter Zgaga še bolj otroški razum, da je mogel tako brozgo natisniti. Vsakdo ve da v cerkvi še ni nikdo revmatizma dobil, drugje pa dostikrat. Vprašam ga. kaj pa "grmijo" ti duhovniki oh nedeljah "nad delavce raz prižnic?" Ali je že bil v cerkvi? Ali ga ne pod učujejo lepo. kako naj lepo živi. da bode osrečil sebe in družino? Ali ga tam uče, naj pijančuje, naj vse zapravi, kar je čez teden zaslužil-naj zapusti svojo družino, naj podi v j a. kar pa vse uče njih pridigarji" Ce so res divjaki toliko "bolji. kakor )smo mi, zakaj pa je med nami siro mak? Zakaj pa ne gre med nje, saj mu nihče ne brani, Saj bi mu še pot plačali, ker drugam res ne spada. I mamo tudi dosti kimovcev, ki ie naj večja nesreča med nami. Hočejo slu žiti Bogu in hudiču. Ako jim kdo govori o Bogu kimajo, ako pride pa oo^ovor proti Bogu pi zopet kima jo. To ni prav in to ni možato. Jaz takega človeka preziram in se mi studi. Zato, rojaki, bodimo odločni in neustrašeni v svoji,veri in svojem prepričanju. Dragi čitatelji lista "A ve Maria" in "Edinosti", ne sramuj mo se svoje vere, temveč bodimo po nosni nanjo, ko vidimo koliko veli kih n modrih mož je med nami, ki z nami isto verujejo in isto vrše kot mi. Nasproti pa vidmo med našimi verskimi nasprotniki vedno Samo ta ke, ki imajo kak uzrok, zakaj so *pro ti veri. Med nami Slovenci samimi j vidimo, da so proti veri samo taki. ki nočejo tako živeti, kakor vera u-či, ker jh jezi, da jim brani grdo živeti, kakor bi oni radi. Saj vidimo Brooklyn, N. Y. — ... "Ave Ma ria" se mi pa tako dopade, da pr ko bom mogla, se bom dosmrtno n ročila. Saj če nas pametni ne bod; podučevali in nam nasvete dajali, kdo nam jih pa bode .... Marjeta Jančigaj. --o-- V K-rižih pri Tržiču je 24. avg. umri župnik v pokoju, g. Franc 0-ranič. Kod mladega moža, ga je kap zadela, onemogel je hiral 2 let in 8 mesecev pri svoji materi in sestri. -o-- PREKMURSKIM SLOVENCEM. Chicago, 111. — Dragi moji Prekmurski Slovenci I Dobro bi bilo, če bi mi Prekmurski Slovenci v Ameriki poskusili dobiti sem v Ameriko našega dobrotnika in očeta gospoda Klekelna. Oni so tisti, ki so nas rešili inažarskega jarma. Oni so ustanovili za nas Prekmurske Slovence lepi list "Marijin list" in " Novine" v slovenskem jeziku in bi mi bili drugače vsi pomažarjeni. Oni so rešili naš ljubi materin jezik slovenski. zato bi jaz prosil vse Prekmurske Slovence v Ameriki, da bi začeli povsodi darove nabirati, po celi A-meriki za tega našega dobrotnika, da bi jim plačali pot v Ameriko. A-li bi ne bilo lepo, prekmurski Slovenci, da bi jih dobili sem v Ameriko? Gotovo bi gospod Klekel tudi prišli, ako bi jim mi poslali potreben denar za pot. Zato začnimo zberati in jim bomo poslali in jih povabili. Kdor bi hotel kaj darovati za ta namen. naj se oglasi pri meni ali pismeno ali ustmeno. Andrew Glavach. 1828 W. 22nd St. Chicago, 111. -o- PISMO 7. KHA TA. PISMO IZ STARE DOMOVINE Mr. Feliks Erlach nam je poslal sledeče pismo, katero ie dobil od svoje svakrmje iz Evrope: Ljubljanja, 4. 9. 1920. — Pred vsem . . . tukaj razsaja po celi Sloveniji neka huda. kužna bolezen, namreč "krvava griža". Pija je bila tako slaba, da smo jo komaj rešili... Tukaj je še vedno tako, kakor je bilo. Vsega zadosti, draginja pa taka, da se človek skoraj krompirja ne upa do sitega najesti. Blago Vam. ki ste v Ameriki! Vi nič ne veste, kaj se pravi hudo na svetu. Posebno hudo je za nas udove in sirote. Od južne železnice je slabo. Vrgli so nas popolnoma iz človeške družbe. Utslužbeneč, ki ima samo ženo brez otrok, dobi mesečno 2 do 3 sto kron. Jaz kot udova z dvema otrokoma dobim pa 48 kron mesečno. Je to pravica na svetu? Eden, ki ni nič žrtvoval za domovino, živi, ka-(Dalje na 3. strani.) Mr. Math Ciraj iz Raw lina. Wyo. nam je poslal pismo, kate-o je dobil od svojej prijateljice iz Ljubnega pri Celju. 41 . . . Tukaj razsajajo strašne bolezni, griža, tifus in pegasti legal*. Vse je bolno. Umrlo jih je že toliko, da ti ne morem povedati vseh Najbolj m rjo tukaj s trga. Skoraj da ni hiše, kjer bi kdo ne umrl. Do zdaj so jih polagali na pare. Od zdaj pa jih ne bodo smeli več. Vsakega bodo morali takoj nesti v mrtvašnico. Vsi smo zbegani in v velikem strahu. Kar štejemo si dneve našega življenja. Na Božičevemu sta umrla oče in hči. Oče je umrl dopoludne. hči pa popoldne. Filipova Mica in njena hči sta tudi umrli obe v enem tednu. Matijeva Mica in oče sta u-mrl oba v enem tednu. Kovačevega Matija sta obe hčeri umrli . . . Draginje je strašna nastala, tako da je za obupati. Za živeti tako ni več mogoče. Vsak je neumen, kdor gre sedaj iz Amerike v stari kraj. Ko bi jaz mogla tako, ko ne morem, bi že bila davno tam . . . M. Podbrežnik." ŠIRITE LIST "EDINOST". KAR SE DOMA ZGODI, NAJ DOMA OSTANE (Konec.) Kaj naj rečemo o teh pritožbah zakonskih ljudi vpričo drugih? —S krščanskega stališča se jih ne da ne odobravati, niti zagovarjati, ker so pregrešne. — Krščanstvo nas uči, ne razglašati napak bližnjega brez tehtnega vzroka — najmanj pa napak tacih oseb, s katerimi smo v tesnejši zvezi. Katera zveza pa naj bi bila tesnejša, nego je zveza, posvečena pred oltarjem mej možem in ženo? Zavoljo tega tisti zakonski del, ki jemlje č ist svoiemti družetu. spodko-puje s ta'-'ra govorjeiiem čast m emu sebi. Ljudski pregovor pravi: "Ničvredna je ptica, ki onesnaži svoje lastno gnezdo'. Tako raznašanje slabosti zakonskih pred druge ljudi se tudi ne vje ma z ljubeznijo, ki sta si jo obljubila zakonska že pred poroko, in si jo dala posvetiti v zakramentu sv. zakona. — Saj že ljubezen do bližnjega zahteva: "Kar nočeš, da bi drugi tebi ne storili, tudi ti njim ne stori." Bi ti li bilo prav, krščanska žena, ako bi tebe mož obiral in raznašal pri tujih ljudeh, kakor morebiti ti njega In ti, krščanski mož, 'bi ti # bilo ljubo ako bi tvoja žena vlačila na dan pri sosedih tvoje slabosti? — Oba bota rekla, da ne. — Toraj ravnajta se po besedah iz ust božjega Učenika, ki smo jih prej navedli. Sicer pa bi moglo tako ravnanje imeti najslabše posledice za zakonsko življenje. — Kaj jih ne poznamo hudobnih ljudi, ki imajo svoje veselje na dtem če morejo, hujskati moža proti ženi in narobe. — Kako prav jim pride taka prilika, ko čujejo pritoževanje moža čez ženo, žene čez moža. da sami pritaknejo resnične in lažnjive besede že tako zadosti žalostnemu opravljanju zakonskih o slabostih in napakah, ki jih ne manjka tudi v zakonskem stanu ne. In posledica? — Kreg. prepir, jeza. preklinjevanje. pekel v hiši. Varujte se. krščanski zakonski, te nespametne in škodljive navade, na *4- * ** * * * * * * <*• ** ROJAKI BOŽIČ SE BLIŽA. Ne pozabite da so Vaši sorodniki in znanci v stari domovini zelo potrebni pomoči. Kakor veste, jim naj bolj primanjkuje obleke in obuvala. V tem jim najlažje pomagate, ako šljete bakso z blagom skozi našo tvrdko. Označili smo našo prihodnjo po-šiljatev, kot posebno (Božično) ter bodo vse bakse poslane z njo, razdeljene do Božičnih praznikov, od člana naše tvrdke v Ljubljani, Mr. STRUKELA. Ne zamudite te prilike, ampak pišite nam takoj da ne bo prepozno. STRUREL& HORAK European Trading & Export Co. 88—9th Ave., NEW YORK V KNJIGARNI "AVE MARIA" imamo veliko zalogo- slovenskih knjig. Nad dvesto zavojev smo jih dobili te dni iz starega graja. Tu imamo skoraj Vse Slovenske Povesti in Romane, Vse Slovenske Molitvene Knjižice, Nabožne Knjige, Novo Sveto Pismo, Muzikalije, Cerk. in Svetne, Razne Pesmarice. — V zalogi imamo tudi angleške mo-litvenike. — V "EDINOSTI" smo priobčili cenik knjig. Kdor ga želi n?J pride ponj nemudoma. pake svojih domačih ljudi, moža in žene, pa tudi svojih otrok razlagati blebetavim sosedom, prijateljem in znancem in tudi ne bližnjim in daljini sorodnikom. — Ni treba, da bi drugi ljudje vedeli, kaj se v vaši hiši godi. Skrivajte raj še mej seboj ne napake, in prizadevajte si, prenašati jih v krščanski potrpežljivosti in krot-kosti. "Drug drugega breme nosite, pa bote dopolnili postavo Kristusovo." Slabosti ima vsak človek, to zakonska vesta od takrat, predno sta se vzela. Neki duhovit pisatelj pravi : Ti, žena, vedi, da nisi v zakon vzela angela Gabrijela in ti, mož, spomni se, da tvoja žena tudi ni Estera. predpodoba Matere božje, niti kak serafski duh, ampak pač posoda iz prsti, kakor ti, polna napak in slabosti. — Za to morata i-meti potrplenje vse dni, od jutra do večera, v majhnem in velikem. Poleg tega si prizadevaj ta s krot-kostjo, prijazno besedo, in z drugimi sredstvi, ki jih vama priporoča krščanska previdnost in ljubezen,— boljšati drug drugega in spolnovati se y čednostih, pa molita v ta namen. Ce pa ima en del v zakonu res velike napake, ki drugemu delu gre-ne življenje, tedaj naj tega ne toži ljudem, ampak ljubemu Bogu. V goreči molitvi prosi za spreobrne-nje družetu — sebi pa milost vdane ga potrplenja. Pri Bogu ni nemogoča nobena reč: dokaz temu je sv. Monika in njen poganstvu vdani, pri tem spriden in hudi jezi vdani mož in pa njen nič boljši sin Avguštin pred spreobrnenjem : obema je stanovitna molitev žene in matere sprosila milost spoznania in pobolj-šanja. -o- Občinski red za Slovenijo pride zopet pred ministrski syet. Pretre-sovalo se bo o par. to. 15, 35; ženska volivna pravica pa ne pride več v razgovor, ker je to zavedni zakon že dobil regentovo potrjenje in podpis. ZA KATOLIŠKO BERILO. V Gorni Radgoni je 7. avg. umrl vpokoieni župnik g. Jože Sattler; na zadnje ie pastiroval na Ptuiski Gori. ŠIRITE LIST "EDINOST". Francoski maršal Joffre je 24. avgusta došel v Belgrad. m g SEDAJ JE CAS poslati domov podporo svojim dragim. Cena Kronam je zopet padla. Kdor Aoče poslati sedaj. — Nove denarne zveze smo naredili z domovina. — Mi pošiljamo krone v čekih, ki se lahko zmenjajo v Ljubljani pri Kreditni banki in ne več v Zagrebu. A 23 »>Miiiiiiiioiiimiimniniimimniiiiiimmamimm^ URA. BUDILNICA IN GODBA VSE V lEDNsM. Ta slika kaže stoječo uro. najnovejšo iznajdbo stoletja. J q jako zanimiva in presenetljiva ura na svetu, o kakoršni najbrže niste se nikdar čuli. Ta ura je ravno taka. kakoršne so druge ure. toda je objednem budilnica in godbeno orodje. Narojena je jako trpežno in krasno, in je močno poniklana. Strani so iz stekla, tako da se kolesje vidi popolnoma. Ospredje je okrašeno z lepimi urezbami. Kolesje je narejeno po najboljšem švicarskem načinu in je gre točno. Xarejena je f , f tako. da je kolesje zvezano z godbo, ki J f ie spodaj samo da začne igrati glasno in krasno, mesto da bi zvnilo. Ta ura se lah-J ko rabi. kakor vsak drug inštrument. kateri te razveseljuje doma. s sladko in prijetno godbo. Ako imate to uro. ni Vam treba trošiti denaria z akake druge ure. budilnice. plošče kajti vse to ima ta ura. Ko bodo vaši sosedje slišali njeno prijazno godbo in videli lepo uro Vas bodo gotovo zavidali radi nje. Ta ure ne more n:k"er drugje kupiti, kakor pri nas samo. Ta ura je vredna najmanj $25 00. Vendar kej želimo seznaniti občinstvo z njo. ki je novost, naredili smo izvaredno nizko ceno $n.9S za prav kratki čas samo/ Zato hiti in pošlji svoje naročilo takoj predno bomo dvignili ceno. Ne pošljite denarja naprej. Iztrižite ta oglas in ga pošljite nam skupaj 75c v znamkah ali v Money Order v pokritje stroškov za pošiljatev in za $11.95 za uro boste plačali, ko jo boste dobili v svojo hišo. Pišite nam = ✓Naši nadškofje in škofje, zbrani v Washingtonu na svojem letnem posvetovanju, so zlasti našli nujno potrebo, da kaj več store za katoliški tisk. In tako so sklenili, da bodo vsako leto določili celi mesec, ki bode mesec katoliškega tiska, kajti sa mo eden dan je premalo in samo v enem dnevu se ne naredi veliko. Go | vorilo se je, da naj bi 'es za to določil mesec marc, mesec svetega Jožefa. Za ta mesec bodo škofje izdali posebno pastirsko pismo in pozvali katolike, da se bodo zavedli, kaj po menja za nje katoliški tisk. Ukazali bodo tudi, da se bode po vseh cerkvah dotični mesec vsaj eno nedeljo pridigovalo samo o tem. Redov-ništvo in otroci se bodo pozvali, da bodo opravili posebne pobožnosti v ta namen za vspeh katoliškega tis ka. Katoliške organizacije se bodo pozvale, da se pridružijo temu veli kemu gibanju in pomagajo finančno in moralno, da se bode med ljudst vom razširilo časopisje. Priredili se bodo javni ljudski shodi, kjer se bode pojasnjevalo pomen katoliškega tiska. Vsi katoliški časopisi, se bo do pozvali, da bodo napeli vse sile vsak v svojem okrožju, da bode kolikor mogoče dobil novih naročni kov in novih dobrotnikov. Catholic Press Association bode skušala naj ti najprimernejši način, kako bi se pobirala naročnina in pridobivali nc vi naročniki. V najkrajšem času bode ta organizacija izdala razne nasvete in načrte. Tako se bode združilo vse, kar je v resnici katoliškega en cel mesec, samo za eno veliko idejo — za kato * liški tisk. Tudi mi Slovenci bomo gotovo ta sklep naših nadpastirjev kar naj-prisrčneje pozdravili. Upajmo, da se bode do tedaj poleglo neumno in nepotrebno nasprotstvo med katoliškimi našimi listi, da bodo spoznali, da boj proti nam, škodi njim in katoliški veri najbolj, ter da se bo mo tako zjedinili slovenski katoliš ki časnikarji, vrgli v boj za napredek našega skupneka katoliškega tiska. Cleveland O. - Pnlozeno Vam pošiljam $io.oj, kar je dar v podporo listu "Ave Maria." Ta denar mi je dala F V Bila je poročena na "kortu" civilno, ker ni vedela, da ie katolikom prepovedano se poročati pred sodiščem Nekako tri mesece nazaj pa je čitala v listu "Ave Maria," da ne more iti k zakramentom, ako je poročena na kortu. Vsa razburje na je prišla k meni in me vprašala, če ima list "Ave Mari 1" prav? Seveda sem ji pritrdil, da ima prav in takoj je pustila moza. Naj se pripomnim, da je imel on svojo ženo v Jolietu in sedaj kakor hitro je odšla od moža, se je pa prvi zakon poravnal. Vse se je tako lepo uredilo s pomočjo Vašega članka v lista "Ave Maria", da Vam sedaj vsa hvaležna in vesela pošilja $10.00 v Priznanje za veliko dobrega katero dela Vas list med Slovenci s tako navdušenim delovanjem. S spoštovanjem, Rev. M. G. Domladovac. Opomba uredništva: — Na, tu imate odgovor, vi, nasprotniki, ki ste nas radi kotička obsodili, češ da pohujšujemo, ker toliko govorimo o zakonskem življenju. Tu je samo eden izmed slučajev, katerih imamo že več, ko smo silno veliko koristili z našimi članki. Ali je bolj pametno, da pustimo naše ljudi v nevednosti iti v večno pogunljenje, kakor pa da jih poučujemo? Naši čitatelji in prijatelji pa zopet iz tega le slučaja vidijo, kakor pravilno pot gre list "Ave Maria" in kako strašno napako so storili oni, ki so nas napadli. Cioquet, Minn. — List "Edinost" mi prav dopade. Le tako naprej ! Le pišite kaj "luštnega" in "po domače", to naši ljudje jako radi bero. Seveda mora biti vselej tudi nekaj podučnega berila vmes. Če ravno ni tako pobožno vse napisano, kakor je v "Ave Maria," da le naše ljudi podučuje in jim oči odpira. Novice, politika, nesreče cerkvene novice. Vse tako zanimivo. Bog Vas ohrani vse in blagoslovi Vaše imenitno delo! Zdravstvujte! P. Simon Lampe, OSB. Opomba: — Naš neumorno delavni Indijanski misijonar, Father Lampe, OSB, na katerega smo Slovenci tako ponosni, kakor na našega škofa Barago, ker tako vspešno deluje med Indijanci ima poleg svoje župnije v rezervaciji v Cioquet tudi še misijon v Brookstou, Minn. Tudi ta misijon je požar popolnoma uničil. Vendar kot dober oče, Rev. P. Simon tudi na ta misijon ni pozabil. Ni mu upadel pogum! Tudi tukaj se je lotil dela in cerkvica Sv. Patrika je že skoraj dodelana. Tam živi nekako dvanajst katoliških Indijanskih družin in šest belih. Ta kraj je na Fond du Lac rezervaciji, kakih šest mil od Cioquet. Ljudje v Brooston so popolnoma vsi pogoreli in so sedaj veliki revčki in usmiljenja vredni. Njih cerkvica bode bolj revna, vendar kako lepo je, da je blagi misijonar tudi za nje poskrbel. Mi vnovič č. gospoda misijonarja priporočamo slovenski darežliivosti, da bi mu pomagali kdor more, da bi še nadalje izpeljal svoje načrte, katere ima. Kar damo za tako plemenite namene, kakor so sv. misijoni to po-sojejemo Bogu in Bog nam bode plačal. Urednik. PISMO IZ STARE DOMOVINE. (Nadaljevanje s 2. strani.) 5 > i! z = = danes na naslov: = 1016 Milwaukee Avenue. VARIETY SALES COMPANY Nept. 20 H. Chicago. 111. □ it niiHiimuc«? kor velik gospod in mi udove in si-rote južne železnice trpimo vso rev ščino. Naši otroci gladujejo do skraj nosti. In zakaj ? Zato ker je moj mož dal življenje in kri za domovino. Vidiš tako zatira gospoda pri južni železnici svoje udove in sirote in upokojence. Ako moreš, daj to pismo v ameriške liste, morda se najde kako dobro srce, ki se bode za nas zavzelo, drugače bomo poginili vsi od lakote. Vrjemi mi, Feliks, ko bi mi tvojega usmiljenja ne bili deležen i. bi že davno od glada umrli . . ." Da je temu res tako, priča pismo, katero smo priobčili od ljubljanskih železniških uslužbencev, katero je prinjesel Mr. Grdina. — (Ured.) PONIŽNA PROŠNJA! Spoštovani naši rojaki v Ameriki! Nudila se nam je prilika, da oddamo pismo na naše spoštovane rojake v daljni Ameriki. Mi smo namreč vpokojenci in invalidi južne železnice. Kaj smo mi trpeli čas vojne in še sedaj trpimo, to se ne da popisati, ker nismo dobili nobenih draginjskih doklad. Živeli smo ob tisti ubogi majhni pokojnini, katera nam je bila pripoz-nana od uprave. Predstavite si družino: 6 oseb, o-če popolni invalid, za vsako delo nesposoben, ima pokojnine in rente 200 kron mesečno, imel je cel čas vojne 4 otroke za šolo. Drugi je zopet oče popoln invalid, družina 7 oseb, 158 kron mesečne pokojnine in cel čas vojne 4 šolo-obiskujoče otroke. Mislite si, kako smo mi živeli in še živimo. Dobili smo šele letos od r. maja pokojnino, povišano za celih 100 kron. Zadolženi in raztrgani smp. — Obračamo se do Vas, I spoštovani rojaki, če bi mogli saj za par družin nekaj nabrati in nam pomagati, da poplačamo naše dolgove. Namreč: Ivan Šalamun, žel. sprev. v pok., popoln invalid, družina 6 oseb, 150 kron mesečno, Ljubljana. ulica na grad 4. Franc Mazi, popoln invalid, brez noge, družina 6 oseb, pokojnina 158 kron, Ljubljana, Križevniška ulica 10. — Leopold Trobevšek, popoln invalid, družina 5 oseb, očeta vozijo z vozičkom, 88 kron mesečne pokojnine. — Karel Kačar, brez noge, popoln invalid, 6 oseb, 4 šolo-obisku-joče otroke, 120 kron mesečne Pokojnine. Ljubljana, Sv. Petra nasip. — Franc Lunder, brez leve roke in na desni mu manjkata dva prsta, družina 10 oseb, 8 mladoletnih otrok, Predovičevo selo, Pošta Moste, pokojnine ima 42 kron. — Mihael Oblak, star 99 let, 2 leti v postelji, 70 let stara žena, 60 kron pokojnine, Nunska ulica štev. 3, Ljubljana. Prosimo Vas, spoštovani rojaki, če bi se mogoče kaj nabralo za nas, potem pošljite -ali vsakemu posebej ali pa skupno na naslov: Ivan Šalamun, Ljubljana, ulica na grad 4, kar bom enakomerno razdelil. Že naprej se Vam lepo zahvaljujemo in Vas ne bomo nikdar pozabili. Z odličnim spoštovanjem, Ljubljana, 14. avgusta 1920. Ivan Šalamun, žel. invalid v p. Franc Mazi, žel. invalid v p. -o- Češki listi z veseljem pozdravljajo sporazum mej Jugoslavijo in Ru-munijo. Vabijo pa tudi Poljsko,naj sklene mir z Rusijo in se pridruži balkanski zvezi. ZASTAVICE. Imena reševalcev in nove zastavice priobčimo v prihodnji številki. Kdor jih še želi rešiti, naj se potrudi. li KRIŽARJI. igodovinski roman v štirih delih. Spisal: H. Sienkfcwich. Poslov.: PodravmkL (Dalje.) "Draga gospodična,'' odvrne na to duhovnik Kaleb, "meni in Toli-mu je treba zemlje, toda one, ki naju pokrije, ne pa te, po kateri ho-divo." Po teh 'besedah se obrne k Toli-mu: "Ali ni res, stric?" Tolim se skloni, položi roko na svoje uho, da bi bolje slišal, ter vpraša, kaj bi radi? Ko mu duhovnik Kaleb ponovi svoje besede gla-sneje> jim reče: "To je sveta resnica. Jaz nisem več za gospodarstvo. S sekiro j^e lože orjem nego s plugom . . . Maščevati pa bi se hotel za ogspodarja in za njegovega otroka ..." Na to dvigne kvišku svoje suhe, toda žilaste roke, na katerih so bili prsti podobni krempljem grabežljivih ptic, in sklonivši svojo osivelo lobanjo, podobno volčji glavi, doda: "Vaša milost, peljite med nad Nemce, to je moja služba/' In prav je imel. On je jako pomnožil Jurandovo bogastvo, toda le z bojem in plenom, ne pa z gospodarstvom. Jagjenka, ki je ob času tega razgovora premišljevala, kaj bi rekla, je dejala: "Tu bi bil primeren mlad človek, ki bi ne poznal strahu, ker je tu križarska meja blizu ; tak, ki bi se pred Nemci ne skrival, marveč jih celo sam iskal, in tak bi mogel biti le naš Glavač . . "Glejte, kako svetuje!" zakliče Matija, ki je res močno ljubil Jag-jenko, vsekako pa ni mogel dopustiti. da bi se v tako važen posel mešala ženska glava in pri tem Še tako mlada deklica. Toda Čeh vstane s klopi,, na kateri je sedel, ter reče : "Bog me vidi ter ve, da bi z gas-podom Zbiškom rad odšel na vojno, kjer sva že namlatila nekoliko Nem cev, pa bi jih utegnila še več. Ako pa le imam ostati, tukaj bi ostal'jako rad. Tolim mi je prijatelj, on me pozna. Križarska meja je blizu, toda kaj za to! Meni je to" celo jako drago. Videli bi, komu bi to sosedstvo jelo poprej presedati. Ce bi se le imel jaz njih 'bati, pa se naj rajši oni mene boje. Gospod Jezus pa tudi ne daj, da bi vam na gospodar stvu delal krivico, in vse le zase gra bil skupaj. Gospodična Jagjenka me pozna ter ve, da bi rajše poginil ne go storil kaj tacega, radi česar bi se ne upal stopiti pred njo. Gospodarstvo poznam re§ le toliko, kolikor sem se ga v Zgorelicah naučil, vidim pa, da bo treba tu več s sekiro in z mečem nega s plugom gospoda riti. To vse mi je jako po godu, samo jedno ... to je, ako ostanem tukaj ......" "Ali kaj je to?" vpraša Zbišek. " Čemu-se čutiš v zadregi?" Glavač postane še bolj zbegan in OGLAS V družino z dvema otrokama se išče za službo dekle ali tudi starejša ženska, ki bi pomagala pri hišnem delu in v groceriji. Plača po dogovoru. Več pove vpravništvo "Edinost", 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. VAŠA OBLEKA bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali pefpraviti. Mi tudi Vašo staro obleko prenare- dimo po novi modi. I FRANK'S DRY CLEANINC CO. Telefon: Central in Rosedale 5694 Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore Banke. COLLIN WOOD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD. jecljaje je nadaljeval: "To je, ako gospodična odide v Zgorelice, odidejo z njo vsi. Ako se bo treba bojevati, no dobro, ako gospodariti, tdui prav . . . toda tako sam, brez vse pomoči. Meni bi bilo zelo dolg čas brez gospodične Jag-jenke in brez . . , onega, kar sem ho tel reči... Ona ve, da tudi ni sama po tovala po svetu . . . tako, ko bi mi tu nihče ne pomagal*. . . ne vem, ali. " O čem govori ta človek ?" vpraša Matija. "Vi imate jako bister razum, pa še ničesar niste opazili?" odvrne Ja gjenka. "Kaj sem imel opaziti?" - Namesto odgovora se obrne Jagjenka k Glavaču ter ga vpraša: "Ko bi Anica Setjehovna ostala pri tebi, ali bi potem ostal?" Na te besede se ji zgrudi Glavač k nogam, da se je kar zapraŠilo po sobi.. "Z njo bi ostal celo v peklu," zakliče, in objame njena kolena.. (Dalje prihodji.) TEDENSKI POLITIČNI PREGLED. (Nadaljevanje s 1. strani.) MEKSIKA. Komaj smo z veseljem pozdravili novega predsednika, ki je obetal mir in slogo v deželi, že se dvigajo novi črni oblaki nad nesrečno deželo. No ve revolucije in novi nemiri se pripravljajo. Vlada je odkrila veliko za roti. Kakor piše časnik "Herold De Meksiko" so za to novo revolucijo ameriški kapitalisti. Baje namerava se dela za t o da bi Združene Države kupile v doljni Californiji sveta za 200 milijonov. Kjer bi se naj naredila nova republika. LIGA NARODOV. Liga narodov, kakor jo je zamislil predsednik AVilson, je bila nekaj idealno lepega, kaj čuda. če so jo umazani evropski politiki tako uma zali, da ni več idealno lepa, temveč je še samo nekaka pokveka. o kateri se prav za prav ne ve, kaj je, ali je ptič. ali je miš. Anglija je bila za ligo narodov, zato ker je hotela ves svet goljufati in varati. In ,dokler je Wilsona potrebovala, je bila strašno za to ligo. Ko je pa Wilson izvršil svojo nalogo, ga je Anglija vrgla proč in takoj nastopila proti njemu. Kakor sedai razmere kažejo, skuša Anglija pridobiti si prijateljstvo Nemčije in Italije, tako da, ako vsa znamenja ne varajo, tedaj ne bode dolgo, ko bodo Anglija. v Italija in Nemčija skupaj v zvezi. Tudi Francija ni več ljubljenka Anglije, kdo pač bode prijatelj z ljudmi, ki nočejo priznati, da je na svetu samo ena država, to je Anglija. Prav kakor je nekdaj Mažar-ska mislila. No, seveda, zato bode pa gre Anglija samo k enemu koncu — k uničenju. Liga narodov bode pri letošnih vo litvah važno vprašanje, kajti obe stranki imata to točko v svojem pro gramu. Republikanska stranka hoče imeti ligo narodov s posebnimi spremembami, ki naj bi bile v škodo Ameriki, s katerimi naj bi se namreč Amerika vezala pomagati Evropskim državam, ako bi bile napadene to pa skupaj z drugimi državami. Demokratska stranka je za ligo narodov, kakor jo je zamislil Wilson. Sumljivo je, da Anglija podpira republikance proti Wilsonu. Ako bi bila Wilsonova liga dobra za Anglijo, potem bi Anglija gotovo vse storila, da bi ta liga zmagala in ne republikanska. Vendar ako jo pa vidimo v ozkem objemu z republikanci, pa si nehote človek misli, da nekaj ni prav na tej strani. V NEMŠKI AVSTRIJI je narodna skupščina odredila plebiscit ljudstva za ali proti* zvezi z Nemčijo. Plebiscit bi imel biti že za četkom novembra. Antanta, t. j. Francija pa je pripravljana združen je preprečiti. Za to se že sedaj posvetuje z Angleško in Italijo, je li je tak plebiscit sploh dopusten. Po čle nu 80. versaillske pogodbe in po 88 st. germanske pogodbe more Avstri ja se svoji neodvisnosti odreči le v soglasju z vrhovnim svetom lige na rodov. Avstrijska vlada je že več časa vedela, da je javno mnenje na Francoskem hudo nasprotno takemu plebiscitu : znano ji je pa tudi, da je Francija v tem pogledu osamljena. Anglija in zjed. Države Sev. Amerike so "indiferentne", Italija pa plebiscit naravnost priporoča. V Avstri ii sami ste dve struji: ki povdarjr/e v zadevi plebiscita vsaka svoje stališče; ena se opira na gospodarske interese, ker Avstrija brez Nemčije gospodarsko živeti ne more : druga, vsenemeška. pa iz politiških vzrokov teži po zjed i njen ju. Iz Francije zagovarjajo nekateri] krogi združitev Avstrije z Bavarsko, ki pa bi se morala s katoliškem Porenjem odtrgati od Nemčije in v zvezi z Avstrijo osnovati novo ka toliško državo. SLOVENSKI TRGOVCI OGLA ŠAJTETSVOJA PODJETJA V "E DINOSTT*. " Društvo Sv. Cirila in Metoda, št- 18 SDZ. , V društvo se sprejemajo člani od 16 do 5. leta. — Posmrtnina se plač: $150.00, $300.00, $5QQ.oo in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki Ne odlašajte in takoj pristopite k naše mu društvu. — Za pojasnila vprašajtt naše uradnike. — Predsednik Tosef Za krajšek, podpredsednik John Ja_ksic, taj nik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B Zaversnik, blagajnik Anton Bašča. nad zornike, Anton Koželj, Anton Strniša Viktor Kompare* Zdravnik, Dr. T. M Seliskar, Vratar. John Peterlin, Sprevo ditelj, Jos- Zakrajšek ml.. Zastavonoša Alojz Somrak. Društvo zboruje vsako drugo nedelj« John Gornik SLOVKNSKl TRGOVEC IN KROJA«' 6ai? ST. CLATR AVENUE CLEVELAND, O. "Amerikanski Sle * nec" je postal nervozen. — Razumno! Gospodje ni so dosegli, kar so želeli: — Vprašamo ga, kdo je izzival že tolikr&t, ko je on napadel "Ave Maria" in našega urednika. Kdo je izzival pri napadu nanj, ko je prišel v Chicago? In še večkrat! Ne, ne, gospodje! Mi nismo še nikdar izzivali nikogar. Braniti se pa vendar smemo! Saj se še črvič zvija, če se nanj stopi. "A-merikanski Slovenec" ve, kaj se je vse poskusilo zadnje dni v njegovi bližini, da bi se nas uničilo. Kaj bi naredil on, ko bi mi samo tisoči del tega neredili proti njemu? — Gos podje, pustite nas pri miru, pa bomo še mi vas dokler boste pa napadali, pa v prihodnje ne bomo nikdar več molčali, temveč se branili z vso od ločnostjo. — Da smo pa res mučen-ci svoje odločnosti in katoliške zavesti, to pa še urednik "Amerikan-skega Slovenca" rad priznava. Zadnje čase smo začeli zbirati muni cijo, da jo bomo porabili pri obram-benem delu Do sedaj nismo niti sanjali. da bi se nam bilo kdaj potreba braniti tudi proti tej strani, dasi bi lahko vedeli, da se katoliški boljše vizem — Pri prihednjent boju bomo nastopili ht.'i pripravljeni Nam je mir nad vse. Nam je katoliški tisk nad vse. Toda ravno tega pa ker se nam gre za mir in ker nam fe katoliški tisk toliko pri srcu. za- DBUSTVO SV. VIDA STEV. 2fl K. S. K. J. Ima svojo redno mesečno sejo n« sako orvo nedeljo ▼ mesecu v Knausov Ivorani, eor- St- Cleir Ave. and čzn*1 5tr. N E. Uradniki u leto 1930. Predsednik, John Widerwol 1153 E 1st Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1051 Addison Rd. W.; Društven dravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 Si "lair Avenue- Novi člani se sprejemajo v društvi jd i6-ga leta do 5o-*a leta starosti ii e zavarujejo za posmrtnino $1000 S^o-v* ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 *e ienske bol. potpore- Naše društvo sprejme tudi otroke Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro i in e zavarujejo $100.00: Otroci po it etu starosti prestopijo k aktivnim čla 10m in se zavarujejo od $250.00 do $ior* Plačevanje društvenih ases- pri sejah or i ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pr» »fcaai od zdravnika naj kasneje do ine vsacega meseca. vse nadaljna pojasnila se obm e na (rori imenovane uradnike. to pa moramo začeti drugo politiko. Si vis pacem, para bellum! I Da nas pa naše slovensko katoliš] ljudstvo navdušeno podpira in ta1 odločno stoji z nami, je pa nam mo znamenje, da smo na pravem stu in da ljudstvo vidi, kje je resni ca in pravica. In to je naše velik zadoščenje. VOLILNI DAN NI DALEČ. Narodne volitve so v osprediu vsega sedaj. Vaša pošta je polna samih političnih pamfletov in 1 in vi premišljujete, za koga naj v lite. V resnici je težko se odločiti, kajti toliko! različnih vprašanj, ni dovolj jasnih. Stvar je pa drugačna, ako se Vam gre za odločitev, katero zdravilo naj kupite v slučaju bolezni v želodcu. Tukaj pa veste, da je samo eno zanesljivo zdravilo, Triner-jev American Eliksir of Bitter Wine.. Vsakdo, kdor ga vzame enkrat, ne bode nikdar več mislil na to, da bi vzel kaka drugačna zdravila, kajti čutil bode, kakor je čutil Mr. George Ivčič, ki nam je pisal iz St. Louisa, Mo., 1. septembra 1920: — "Trineriev American Eliksir of Bitter Vv'ine iwt v resnici pomaga." —J Trineriev Angelica Bitter Tonic je drtifo izvrstno zdravilo. Zanesljiva tonika je potreba, da se popravi utrujenost. da se nazaj dobi žilavost in se podpre zopet živce. Vaš trgovec z zdravili ima ta zdravila v zalogi za Vas. — Joseph Triner Company, 1333—45 So. Ashland ave.. Chicago, Tli. Telefon: Canal 6319.* MATH KREMESEC mesar Rriporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan sveže meso, kaka; tudi — prave kranjske klobase — ionui ueiane vedno na razpolago. I 91 2 W. 22nd St., Chicago, ill. ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na rojaka MIHAEL PROGAR 1621 N- 9th STREET SHEBOYGAN, Wis Varno m zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je jamčena. se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE Izdeluje MO KR OBLEKE po naročilu točno in ceno. AKO ŽELITE DOBITI DRUŽINO, rojake ali nevesto iz starega kraja v Ameriko, hitro in naravnost poslati denar po najnižjem kurzu, isti v stari kraj po najkrajši črti lepo in ugodno, se izvolite obrniti na: EMIL KISS BANKIR 133 Second Avenue, New York Prodajam PAROBRODNE LISTE iz stare domovine naravnost do vsakega kraja v Ameriki. — Izdelujem vsa notarska dela za dobavo svojcev. POTNIKOM V STARO DOMOVINO dobim potne liste in računam SAMO za konzularno pri» stojbino. ROJAKI Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pišite nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno.. VARNO IN ZANESLJIVO POŠILJAMO ... Denar v stari kraj najhitreje in najceneje. .... ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbi-mo potne liste. IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA: ........ MICHAEL ŽELEZNIKAR Notary Public VSA PISMA NASLAVLJAJTE NA- EDINOST" 1849 W. 22nd St., Chicago, DI. M