veniji Dosežki v javnem zdravju avju v Slodr v Sloveniji em zvn sežki v ja Do Dosežki v javnem zdravju v Sloveniji Ljubljana, 2021 Dosežki v javnem zdravju v Sloveniji Urednici: Pia Vračko, Urška Kolar Jezikovni pregled: Mihaela Törnar Oblikovanje: Tadeja Horvat, Ajda Bertok Fotografije: iStock, Adobe Stock, Shutterstock, Freepik Izdajatelj in založnik: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2021 Elektronska izdaja Spletni naslov: www.nijz.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 83043587 ISBN 978-961-6945-52-3 (PDF) 01 ZDRAVJE V SLOVENIJI 1.1 Osnovni kazalniki zdravja v Sloveniji v primerjavi z EU-27 12 1.2 Zdravje v občini - izkaznica zdravja za vsako slovensko občino 15 1.3 Nadgrajevanje programa Zdravje v občini na Gorenjskem 16 1.4 SI-PANDA - raziskava o vplivu pandemije na življenje 17 1.5 Nacionalne anketne raziskave o zdravju prebivalcev Slovenije 18 1.6 Neenakosti v zdravju v Sloveniji 19 1.7 Z zdravjem povezana vedenja med mladostniki v Sloveniji 20 1.8 Proučevanje zdravja delavcev 21 02 ZDRAVSTVENE POLITIKE, STRATEGIJE, NACIONALNI PROGRAMI TER MEDRESORSKO SODELOVANJE ZA ZDRAVJE 2.1 Državni program obvladovanja raka 23 2.2 Obvladovanje sladkorne bolezni: od strategije 2010 – 2020 do strategije 2020 – 2030 24 2.3 Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 25 2.4 Z dokazi podprta priprava politik za predpisovanje antibiotikov stanovalcem domov za starejše 26 2.5 Celovit program nadzora nad tobakom v Sloveniji 27 2.6 Pristopi k zmanjševanju posledic rabe alkohola v Sloveniji 28 2.7 Vključujoče javno zdravje – invalidi in starostniki 32 2.8 Javnozdravstveni pristopi v medsektorskih politikah: dosežki na področju aktivnega in zdravega staranja 33 2.9 Aktivnosti Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota za zmanjševanje neenakosti v zdravju 34 2.10 Skupnostni pristop h krepitvi duševnega zdravja 35 03 ZDRAVSTVENI INFORMACIJSKI SISTEM – DIGITALNE INOVACIJE V ZDRAVSTVU 3.1 Register raka Republike Slovenije 37 3.2 Zbirke podatkov in drugi podatkovni viri o zdravju in zdravstvenem varstvu 38 3.3 SLORA: spletišče za dostop do podatkov o raku 39 3.4 Zdravstveni statistični letopis Slovenije 40 3.5 Vloga in uporabnost rešitev eZdravja v času pandemije covida-19 v Sloveniji 41 3.6 Prispevek Slovenskega društva za medicinsko informatiko k informatizaciji in digitalizaciji zdravstva v Sloveniji 46 04 ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA IN PUBLICISTIČNA DEJAVNOST V JAVNEM ZDRAVJU 4.1 Znanstveni dosežki Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 49 4.2 Antropologija z roko v roki z javnim zdravjem 50 4.3 Raziskovanje na področju javnega zdravja v onkologiji 51 4.4 Srčno popuščanje: od epidemiološkega bremena do učinkovite (samo)oskrbe bolnikov 52 4.5 Revija Zdravstveno varstvo 53 4.6 Revija Javno zdravje 54 05 IZOBRAŽEVANJE V JAVNEM ZDRAVJU 5.1 Šola javnega zdravja 56 5.2 Izobraževanje na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 57 06 DEJAVNOST JAVNEGA ZDRAVJA 6.1 VAROVANJE IN KREPITEV ZDRAVJA 6.1.1 Spletno mesto ZDAJ.net in vodnik Pričakujemo dojenčka: sodobno, strokovno in dostopno 61 6.1.2 Vzgoja za zdravje za bodoče starše in matere: začenjamo na začetku, podpiramo zdravo rast in razvoj 62 6.1.3 Vzgoja za zdravje: za zadovoljne in zdrave otroke in mladostnike 63 6.1.4 Zdravje v vrtcu – program promocije zdravja za najmlajše 64 6.1.5 Program spolne vzgoje za otroke in mladostnike 65 6.1.6 Izzivi motenj hranjenja 66 6.1.7 Preventiva na področju ustnega zdravja 67 6.1.8 Program za preprečevanje poškodb otrok in promocijo varnosti 68 6.1.9 Zagotavljanje psihološke podpore med epidemijo covida-19 69 6.1.10 Večanje dostopnost do pomoči v primeru težav v duševnem zdravju in preprečevanje samomora 70 6.1.11 Skupnostni pristop za zmanjševanje neenakosti v zdravju 71 6.1.12 Promocija zdravja v šoli: Slovenska mreža zdravih šol (1993–2021) 72 6.1.13 Slovenska mreža zdravih mest 73 6.1.14 Spletni portal Šolski lonec 74 6.1.15 Spletno orodje PKMO 75 6.1.16 Preventivni programi v Zdravstveni regiji Novo mesto 76 6.1.17 Zorenje mladih skozi program To sem jaz 77 6.1.18 Higienski in epidemiološki pregled potniških in tovornih ladij v Sloveniji 78 6.1.19 Od raziskav do dejanj za krepitev zdravega prehranjevanja 79 6.2 PREPREČEVANJE TVEGANIH VEDENJ IN ZASVOJENOSTI 6.2.1 Ukrepi za obvladovanje zasvojenosti z drogami 83 6.2.2 Pristopi k zmanjšanju umrljivosti zaradi opioidov 84 6.2.3 Zamejevanje alkoholne problematike s pristopom SOPA 85 6.2.4 Socialno-varstveni program »Center za preprečevanje odvisnosti« 86 6.2.5 Zmanjševanje škode na področju drog in brezdomstva 87 6.3 ZDRAVJE LJUDI IN OKOLJE 6.3.1 Kazalniki okolja in zdravja 89 6.3.2 Kemijska varnost 90 6.3.3 Nacionalni program humanega biomonitoringa 91 6.3.4 Priprava higienskih navodil za omejevanja prenosa virusa SARS-CoV-2 92 6.3.5 Program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini 93 6.3.6 Preventivni program Varno s soncem 94 6.4 PREVENTIVNI IN PRESEJALNI PROGRAMI TER OBVLADOVANJE KRONIČNIH BOLEZNI 6.4.1 Presejalni programi za zgodnjega odkrivanja raka - Programi Svit, DORA, ZORA 96 6.4.2 Integrirana preventiva kroničnih bolezni za odrasle – program Skupaj za zdravje 97 6.4.3 Presejalni in preventivni program za otroke, mladostnike in študente: Preventivni program ZDAJ – Zdravje danes za jutri 99 6.4.4 Epidemiološko spremljanje demence v Sloveniji 100 6.4.5 Razvoj integrirane oskrbe oseb s kompleksnimi kroničnimi stanji 101 6.4.6 Genetsko testiranje in presejanje bolj ogroženih z rakom 102 6.4.7 Preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni na območnih enotah NIJZ 103 6.5 OBVLADOVANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI 6.5.1 Epidemija covida-19 v Sloveniji 105 6.5.2 Epidemiološki in higienski ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja za obvladovanje širjenja epidemije covida-19 – primer zglednega medresorskega sodelovanja 106 6.5.3 Implementacija, izvajanje in spremljanje ukrepov za obvladovanje nalezljivih bolezni na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje 108 6.5.4 eRCO in spremljanje precepljenosti 109 6.5.5 Novosti na področju cepljenja v Sloveniji 110 6.5.6 Nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb 111 6.5.7 Nacionalna raziskava spolnega vedenja in zdravja 112 6.5.8 Aktivacija lokalne skupnosti za cepljenje proti KME v Sloveniji 113 6.5.9 Epidemiološko spremljanje protimikrobne odpornost 114 6.5.10 Vzpostavitev spletne strani www.cepimose.si 115 07 JAVNOZDRAVSTVENI LABORATORIJI 7.1 Ustanovitev in delovanje Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano 117 7.2 Vloga NLZOH pri obvladovanju epidemije covida-19 118 7.3 e-izmenjava mikrobioloških naročil in izvidov 119 7.4 Molekularne metode za tipizacijo mikroorganizmov 120 7.5 Nacionalni center za gripo in njegova vloga v pandemijah 121 7.6 Pot k izkoreninjenju ošpic, rdečk in mumpsa 122 7.7 Otroška paraliza izkoreninjena v Evropi, v svetu še ne 123 7.8 Spremljanje oslovskega kašlja 124 7.9 Spremljanje invazivnih bolezni, povzročenih s S.pneumoniae, N.meningitidis in H.influenzae v Sloveniji 125 7.10 Spremljanje davice 126 7.11 Spremljanje bakterijskih povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo 127 7.12 Raznolikost ribotipov bakterije Clostridioides difficile 128 7.13 Spremljanje in obvladovanje odpornosti bakterij 129 7.14 Nacionalno ugotavljanje odpornosti proti antibiotikom 130 7.15 Molekularno določanje karbapenemaz 131 7.16 Monitoring cvetnega prahu v zraku 132 7.17 Varnost živil kot dejavnik javnega zdravja 133 7.18 Monitoring pitne vode in informacijski sistem MPV 134 7.19 Kakovost zunanjega zraka z delci PM v Mariboru 135 10 7.20 Vloga NLZOH pri izrednih dogodkih v okolju 136 7.21 Mikrobiološke analize za varovanje javnega zdravja 137 7.22 Testiranje na prisotnost drog 138 7.23 Uradna kontrola kakovosti zdravil 139 08 SPREMLJANJE IN RAZVOJ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 8.1 Trideset let sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji 141 8.2 Ocenjevanje ključnih funkcij javnega zdravja v Sloveniji 142 8.3 Razvoj modela za projekcije potreb po zdravnikih specialistih v Sloveniji 143 8.4 Dosežki na področju nujne medicinske pomoči 144 8.5 Model primarnega zdravstvenega varstva v Sloveniji 146 8.6 Ocena delovanja sistema slovenskega zdravstvenega varstva 148 8.7 Nacionalni klinični registri za raka 149 8.8 Spremljanje porabe predpisanih zdravil v bolnišnicah 150 8.9 Izkušnje pacientov v slovenskem zdravstvenem sistemu 151 8.10 Ekonomsko breme javnozdravstvenih problemov 153 8.11 Nacionalni program duševnega zdravja 2018 -2028, Program MIRA in Centri za duševno zdravje 154 8.12 Medsektorski regijski svet za javno zdravje Goriške 155 09 NEVLADNE ORGANIZACIJE NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA 9.1 Nevladne organizacije na področju javnega zdravja 159 10 PRISPEVEK SLOVENIJE K MEDNARODNIM PRIZADEVANJEM ZA ZDRAVJE 10.1 Članstvo v Izvršnem odboru Svetovne zdravstvene organizacije 164 10.2 Koordinacija evropskih projektov s področja raka 166 Uvodni nagovor Janeza Poklukarja, ministra za zdravje Republike Slovenije Zdravje je v Sloveniji ena ključnih vrednot. Kot družba povezano obravnavo pacienta tako z vidika prepre- si prizadevamo ustvariti pogoje, v katerih bo pre- čevanja kot zdravljenja predvsem kroničnih bolezni. bivalcem na voljo najboljša zdravstvena oskrba in V Sloveniji smo že leta 2002 uvedli program zgo- hkrati dovolj priložnosti za zdrav način življenja v vseh dnjega odkrivanja dejavnikov tveganja za srčno-žilne življenjskih obdobjih in okoljih. Na različnih področjih bolezni v odrasli populaciji, kar je bistveno prispevalo javnega zdravja beležimo mednarodno primerljive k zmanjšanju umrljivosti zaradi teh bolezni. Z izva- uspehe, dosegli pa smo tudi zgledno sodelovanje z janjem organiziranih presejalnih programov za raka drugimi resorji in civilno družbo, le posebej tam, kjer materničnega vratu, dojke in debelega črevesa ter je za uspeh nujno stopiti ven iz zdravstva in naslo- danke dosegamo v zadnjih letih pomembno boljše viti potrebe najbolj ranljivih skupin na njim ustrezen rezultate tako pri preprečevanju kot pri zdravljenju način. teh rakov. Zavedamo se, da se vseživljenjski pristop pri kre- V Sloveniji je enakost v zdravju že tradicionalno zelo pitvi in ohranjanju zdravja začne že pred rojstvom. pomembna. Zavedamo se, da je univerzalna dosto- Zagotavljanje zdravstvenega varstva nosečnic na pnost do zdravstvenega varstva ključen, ne pa edini primarni ravni, dobro načrtovana oskrba ob porodu pogoj za učinkovito naslavljanje potreb najbolj ranlji- In poporodna skrb se v Sloveniji kažejo v eni najniž- vih skupin prebivalstva. Da bi tudi tern skupinam pre- jih umrljivosti dojenčkov na svetu. Velika dostopnost bivalstva zagotovili pravočasen dostop do zdravstve- do kakovostne zdravstvene oskrbe in do preventiv- nih storitev In vključenost v preventivne programe, nega zdravstvenega varstva za vse skupine prebival- programe krepitve duševnega zdravja in programe stva se odražata v stalni rasti pričakovanega trajanja zgodnjega odkrivanja bolezni, smo uspešno pove- življenja naših ljudi. Z dobro zastavljenimi programi zali javno zdravje in primarno zdravstveno varstvo z cepljenja ohranjamo visoko precepljenost; s preven- drugimi deležniki v lokalni skupnosti, kot so nevladne tivnimi pregledi v otroštvu in mladosti prispevamo k organizacije, centri za socialno delo, vrtci in šole. dobremu oralnemu zdravju v odraslosti. Vsem otro- kom in mladostnikom zagotavljamo zdravo odra nje z V publikaciji, ki je pred vami, so ob zdravstvenih kazal- zdravimi, toplimi obroki v šoli in vrtcu, spodbujanjem nikih predstavljeni številni primeri dobre prakse, na veselja do gibanja in vrsto programov, ki nudijo stro- katere smo lahko ponosni. Nekatere so rezultat pro- kovno podporo pri težavah v odraščanju. V Sloveniji jektov, druge so že postale sistemska rešitev. Pande- smo se resno lotili tudi izpolnjevanja mednarodnih mija covida-19 nas je postavila pred nove, drugačne zavez na področju nadzora nad tobakom in ob že izzive In s tem postala priložnost, da le dodatno okre- tedaj veljavnih strogih prepovedih kajenja in prodaje pimo In z inovativnimi rešitvami nadgradimo tradicio- tobačnih izdelkov leta 2017 uvedli enotno embalažo nalno močan sistem javnega zdravja v Sloveniji. Tudi za cigarete in licenciranje prodajnih mest za vse predsedovanje Svetu Evropske unije v drugi polovici tobačne izdelke. leta 2021 vidim kot priložnost za okrepitev sodelova- nja znotraj EU na vseh področjih Javnega zdravja in V lokalno umeščene zdravstvene domove smo uvedli le posebej pri skupnem iskanju inovativnih rešitev za centre za krepitev zdravja in okrepili tim družinskega boljšo pripravljenost in odziv na izzive, s katerimi se zdravnika z dodatno polovično zaposlitvijo diplomi- še soočamo in nas le čakajo v prihodnosti. rane medicinske sestre. Ta v timu skrbi za celovito in Uvodni nagovor Milana Kreka, direktorja NIJZ Javno zdravje ima v Sloveniji zelo dolgo tradicijo, ki duševno zdravje). S slednjimi smo uspeli bistveno sega v 18. in 19. stoletje, ko je bilo izdanih več znan- zmanjšati breme prezgodnje umrljivosti, predvsem stvenih del, ki so naslavljala problem javnega zdravja. na račun srčnožilnih bolezni in samomora. V skladu Preko bratov Pirc in ustanovitve prvega zdravstve- z evropskimi usmeritvami smo uspešno uvedli tri nega doma v Lukovici v letu 1927 je slovensko javno presejalne programe za raka (ZORA, DORA, Program zdravje preko številnih mejnikov prispelo v 21. stole- Svit). Javnozdravstvene ukrepe smo nadgradili tudi tje. s ciljanimi ukrepi za obvladovanje štirih dejavnikov tveganja, povezanih z življenjskim slogom (kajenje, Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega čezmerno pitje alkohola, nezadostna telesna aktiv- varstva 2016 – 2025 »Skupaj za družbo zdravja« ugo- nost ter nezdrav način prehranjevanja) – najprej tavlja, da je potrebno javno zdravje v Sloveniji okre- s pomočjo razvoja zdravstveno-vzgojnih centrov, piti in sprejeti strategijo razvoja dejavnosti javnega v drugem desetletju pa z vzpostavitvijo zasnove zdravja. V ta namen je Republika Slovenija med leti referenčnih ambulant (danes ambulante družinske 2017 in 2019 izvedla obsežen popis osnovnih funkcij medicine). javnega zdravja, EPHO, ki nudi osnove za strategijo. Pandemija covida-19 je pokazala, da je potreba po V čast mi je, da lahko služim kot direktor Nacional- krepitvi sistema javnega zdravja zdaj večja kot kdaj nega inštituta za javno zdravje v teh turbulentnih koli prej. časih sredi prve resne pandemije po španski gripi. Posebej sem ponosen na to, kako uspešno je Slove- Zdravstveni sistem je prispeval pomemben delež k nija pripravila cepilno kampanjo in da se je do danes temu, da se je pričakovano trajanje življenja v letu cepilo z enim odmerkom cepiva že preko 1.000.000 2019 podaljšalo na 81,6 let, s čimer je bila Slovenija oseb. Pandemijo covida-19 odlično obvladujemo z na ravni Nemčije in Danske. V splošnem ima Slovenija upoštevanjem in nadgradnjo priporočil mednarodnih močan sistem javnega zdravja (ang. public health organizacij. system), ki je dobro integriran v nacionalno infrastruk- turo javnega zdravstva (ang. public healthcare). Naj- Pričujoča publikacija opisuje gradnike uspešnega in pomembnejše razvojne izboljšave v javnem zdravju intenzivnega razvoja javnega zdravja v letih po osa- so bile uvajanje novih zdravstvenovzgojnih, promo- mosvojitvi Republike Slovenije in upam, da bo tako cijskih, preventivnih in presejalnih programov ter tudi v prihodnje. javnozdravstveni ukrepi na populacijski ravni (zako- nodaja, medresorsko usklajeni programi in ukrepi za varovanje in krepitev zdravja z delovanjem na deter- minante zdravja, nacionalni programi za zmanjševa- nje bremena nekaterih bolezni in stanj – rak, slad- korna bolezen, debelost, HIV/AIDS, redke bolezni, 01 ZDRAVJE V SLOVENIJI 1.1 Osnovni kazalniki zdravja v Sloveniji v primerjavi z EU-27 1.2 Zdravje v občini - izkaznica zdravja za vsako slovensko občino 1.3 Nadgrajevanje programa Zdravje v občini na Gorenjskem 1.4 SI-PANDA - raziskava o vplivu pandemije na življenje 1.5 Nacionalne anketne raziskave o zdravju prebivalcev Slovenije 1.6 Neenakosti v zdravju v Sloveniji 1.7 Z zdravjem povezana vedenja med mladostniki v Sloveniji 1.8 Proučevanje zdravja delavcev Osnovni kazalniki zdravja v Sloveniji v primerjavi z EU-27 Metka Zaletel, Tatjana Kofol Bric Slovenija se pri večini kazalnikov zdravja umešča v povprečje držav Evropske unije, pri nekaterih kazalnikih je zelo uspešna (npr. umrljivost dojenčkov), pri nekaterih pa kljub vidnim izboljšavam v zadnjem desetletju še vedno ostaja na repu EU-27 (npr. umrljivost zaradi samomora). Pričakovano trajanje življenja se je v desetletnem obdobju 2010–2019 povečalo bolj kot v povprečju EU-27 pri obeh spolih, samoocena zdravja pa je kljub rasti deleža oseb, ki svoje zdravje ocenjujejo kot dobro ali zelo dobro, še vedno nižja od povprečja EU-27. Zdravstveno stanje populacije je rezultat zaplete- pričakovano trajanje življenja naraslo za 1,4 leta, bolj nega medsebojnega delovanja številnih dejavnikov. pri moških (1,7 let) kot pri ženskah, ocene posledic Zaradi povečanja splošne blaginje, manjše izposta- pandemije še ni. vljenosti dejavnikom tveganja, napredka medicine in boljše dostopnosti zdravstvenega varstva se izbolj- Kazalnik, s katerim pogosto posplošeno prikazujemo šuje v vseh državah Evropske unije. Hitrost izboljše- zdravstveno stanje prebivalstva, na katerega vpli- vanja zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju vajo številni različni dejavniki, je samoocena zdravja. je v večini držav odvisna od vlaganj v zdr Os a novstv vni kaeni in zalniki zdravj Sam a v Slo ooc veniji evna pri z medr rja avivja je z EU-27 kvalitativni kazalnik osebnega socialni sistem, večanja dostopnosti do z M dr etkavstv a Zaleteel,nih Tatjana Kodoje fo manja z l Bric dravja, ki se pogosto uporablja v zdra- storitev ter preventive in promocije zdra Sl vja v drž ovenija se a pri vi. večini k v azstv alni e konih, p v zdravjsiholo a umešč ških in kliničnih r a v povprečje držav Ev aziska ropske v uni ah. Osebn je, pri nekater o ih Slovenija se v primerjavi z državami EU pri kv azeč al ini nikih kaz je z al elo -uspeš doje na (nprmanje z . umrljivos dr t a doj vja naj bi odse enčkov), pri nekatervialo biolo h pa kljub višk dnie, soc m izbolj ialn šava o m - v nikov umešča blizu povprečja, pri nekaterih kaz zadnjem alnikih desetletju še ve-ek dno on ost omsk aja na r e e in pu E pUsiho -27 ( soc npr. ialn umrljiv e dim ost zar e a nzije di samo z m dr oraa). vja Prič po ako sa va - no trajanje življenja se je v desetletnem obdobju 2010–2019 povečalo bolj kot v povprečju EU-27 pri zdravja je zelo uspešna (npr. umrljivost doje obeh s n poličk h, o sav), meznika, le-ta pa ga določi preko odgovora na eno moocena zdravja pa je kljub rasti deleža oseb, ki svoje zdravje ocenjujejo kot dobro pri nekaterih pa kljub vidnim izboljšavam v z ali zelo adnje dobro, š m e vedno vpr nižja ašanje od povpr . Slo ečja E v U-enija se pri deležu o 27. seb, ki ocenjujejo desetletju še vedno ostaja na repu EU-27 (npr Zdravstve . umr no stanj- svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro, tradicionalno e populacije je rezultat zapletenega medsebojnega delovanja številnih dejavnikov. ljivost zaradi samomora). Celoten spekter z Zaradi dr po a vevja čanj in a splošne um blag ešč inje, a tik pod po manjše izpostavljevpr nostečje e i dejavn vr iko op m tv skih drž eganja, nap a rev d, hkr ka me ati pa dicine in zdravstvenega varstva celostno najbolje prikazujejo boljše dostopnosti zdra delež t vstvenega eh o varst seb z leti nar va se izboljšuje ašč v vs a. eh državah Evropske unije. Hitrost izboljševanja zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju je v večini držav odvisna od vlaganj v izbrani kazalniki. zdravstveni in socialni sistO z em, dr več av anj stv a dosetn ope n m stanju pr osti do zdravstvenebiv ih sto alc ritev e t v Slo er prev v enetinije ve in , v pri promocij -e zdravja v državi. Slovenija se v primerjavi z državami EU pri večini kazalnikov umešča blizu povprečja, Kazalnik, s katerim zaobjamemo tako zdravstveno merjavi s prebivalci drugih držav, nam veliko povedo pri nekaterih kazalnikih zdravja je zelo uspešna (npr. umrljivost dojenčkov), pri nekaterih pa kljub stanje prebivalstva in delno tudi delovanje sist vidnim izbolje š ma avam v z gla adnje vni vzr m desetleoki umrljiv tju še vedno o ossti. Star taja na rep o u stn EU- o stan 27 (npr. udar mrlj dizir ivost zane aradi zdravstvenega varstva, je pričakovano tr s ajanje živ amomora). Celo - ten spe st kteopnje umrljiv r zdravja in zdravso tvsti v Slo enega varst v vae niji so prim celostno najbolje erljiv prika e s po zujejo izbr v a - ni ljenja. To je v Sloveniji v obdobju 2010–2019 nar kazalniki. aslo prečjem EU-27, tudi rangi glavnih vzrokov umrljivosti za 2,1 leti (na 81,5 let), pri čemer je pri m K o az ških zr alnik, s k aslo aterim zaobj (bolezni obt amemo tako zdravoč stv il, r eno aka in dihal) n stanje prebivalstva in e odst delno tu opajo od pri di delovanje sistem -a bolj (za 2,6 let) kot pri ženskah (za 1,7 leta zd ), hkr ravstven ati pa ega varstva, je m p erljivih drž ričakovano traj a anjve, ima pa Slo življenja. To je v v S e lo nija e veniji v onbo najvišjih umrlji dobju 2010–2019 naras - lo za 2,1 leti (na 81,5 let), pri čemer je pri moških zraslo bolj (za 2,6 let) kot pri ženskah (za 1,7 leta), hkrati Eurostat na podlagi preliminarnih ocen z p a a E let uros o tat 2020 vosti zaradi zunanjih vzrokov smrti, kamor so vklju- na podlagi preliminarnih ocen za leto 2020 napoveduje znižanje pričakovanega trajanja napoveduje znižanje pričakovanega trajanja življe življenja v Slov nja eniji za pri č blien žnoe e n no ezgode leto kot pos(tr lediansportn co pandemij e e. Vin ist o e stale m obdo ), bju sam (do letom a 20 ori 19) j in e v v Sloveniji za približno eno leto kot posledic Evrop o pan ski uniji de prič -akovan drugi o trajanj podobni e življenja n vzr araslo oki. za 1,4 P leom ta, b e o mbe lj pri m n oš delež kih (1,7 l le-t et) ko eh t pri ž lahk enska o h, mije. V istem obdobju (do leta 2019) je v Evr ocenop e p ski uniji osledic pandemij pripiše e še ni. mo samomorom, kjer Slovenija ostaja ena od držav z zelo velikim bremenom. Slika 1: Pričakovano trajanje življenja po spolu, Slovenija in EU-27, 2002–2020 86 84 82 80 78 76 74 72 70 68 66 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Moški - EU-27 Moški - SI Ženske - EU-27 Ženske - SI Vir: Eurostat database, prevzeto 3. 6. 2021 Slika 1: Pričakovano trajanje življenja po spolu, Slovenija in EU-27, 2002–2020 12 Več informacij o zdravju v Sloveniji je na voljo v sple-Eurostat Database: https://ec.europa.eu/eurostat/ tnih virih: data/database Opomba: ocena za OE SloCD/Eur venijo zope a le an Union (2020), He to 2020 temelji na presalth at a Glan ežni umrljivosti c e: v letu 2020, Zdr o avcen stve za ni EU-27 statistični letopis Slovenije 2019: https:// za 202 Op 0 š o e m nib. O a: po omce b Eur n a:a o ope 2020: Stat za ce Snloa vzen a ijSol ozva ele n tijoo ze of He 20 a 2l0e tte o m 2 e 0 alth in the EU Cy lj 2 i 0 nta ep mre e sljei žnni a upm rerlj seivžonsi cle tiu v m , le rljtu iv 2 o 0 st2i 0v, ole www cteun e 2 0za 20 .nijz.si/ E, Uo sl/ -27 cene za E publikacU-27 ije/zdravstveni-statisticni-le- Opo za 202 z 0 š a 2e n 02 i.OE mb 0 še CD Publishing, P a: ocena za Slovenijo za le ni. aris, http to 2020 tem s: elj /i /doi.or na pres g/10. ežni u1787/ mrljivosti v letu 2020, ocene za EU-27 topis-2019. za 2 82129230-e 020 še ni. n. Kazalnik, s katerimOE p CD/Eur ogosto ope pospan Ob lošen serv o p at rik or azu y on He jemo zdalth S ravstvyst en e o ms an stanje d prebivalstva, na katerega Kazaln vplivajo števK K ik, iln aziaz s alnkat ik, erim s k p at o e go rimsto p opgosptlo o š e p n o o s p p l rik ošeaz n u o jepmo rik z azdurav je s mtv o en z o d st rav an st jve p n re o b st ivals anjetva, p n rebai k v at als e t re va,ga raz na katerega P aln olic ik lič, s ni ies (2019), Slo k dat ejerim avn p iki o,g j o e st soa vp m e o nija: Zdr sp o lcoeše n n a o zd a pr v a stv rikaz vjau.ej Sni pr em a o m z o ofil drž d orav ce sntv a e z a nd v o e st rav an ja je j p e re kv biv alitals at tiva, n n i ka k az ate alnire k ga vplivaj v o osebnega doje p vp š m liv liv te ajviln o ši treaz v lič ilnin i rd azejav ličn n i ik d i, e j j e av s n am iki, o j oece s n a a zd moora c v e jna. a Sa zd m raovojc a.e nSa z mdorav oc ja e j n e a k z v d alit ravjat a iv j n e i kkvazaln alit i atk anj vni kazalnik 2019 ajo a š z t d , ev ra Stat iln vj i a, r k e az i s of lič en i poHe de g jo alth av stnoik iu,in j p e or the sam ablj EU oo a vc z , en d OE a rav CD zdsrtavvje Publishing, a n. S ih,a m psoo ih coeln o a š z k d ih rav in jka je lin k ič v n alit ih at razivisnki k avazaln ah. ik osebnoes ogesbe a nb doeje g m a an dojja e zd m ra an vjja, a z k d i s ra e v jpo a, g k o i ssteo puopgorab stolj a u v p z o d r rav abljst a ve znih d , p rav ssih tv o e lo n šk ih, ih p in s ihklin oloič š n k ih ih raz in kisk linav ič ah n . ih Osebno dojemanje raziskavah. P nearis/Eur ga dojem zdravja n ope anja aj bian Ob zdravj odse serv a, ki se valo at p bi or og oloy on He osto upor ške, soc alth S ablja v z ialno- yst d eko e ravs n ms an tvenih, omske d psiholoških in kliničnih raziskavah. Osebno in psihosocialne dimenzije Os O e s dbeojnbemanje zdravja naj bi odsevalo biološke, socialno-ekonomske in psihosocialne dimenzije zdravja posameznik o Pn dolic o d ojo a, le-e ies, Brussels. jem ma annjjee zd zdrra a v vjjaa n n aajj b bi o i d o s d esveavlo al b o io biloošlkoeš, s ke o,c sialn oc o-e ialn koo-neokm o s n koe i m n s p ke si i hnos p osciihalonseo d ci iam l e n n e zi d jie menzije zdravja ta pa ga določi preko odgovora na eno vprašanje. Slovenija se pri deležu oseb, zd zd p rav os ravja ja amp p ez o on s sam ika, ame ezz lenn-tik ik a, a p a, le a le-- g tta a dpa ol g o a či dp a o d l reookčoi o č poi re dp k greo ok voodr ga o on d v g o a reva no no ra v a e pn no raš a evnp an ra je. o vš an Sl p j o ra evš. eSn anljo ijeva .es ne Sl ij oa pv s ri eedn p eij ri lež a d s e u e le os p žu e ri bo, d s e e lebž, ki ocen u oseb, kji o uj c ejen o j s ki kuv o ijc o oj c eje enen o s zju jvduorjjejeje av o o zj s s d e vvrkooaojjveejt ze d z d ko drroat ba vrvjj doe oe kb al orito z d aelolib z o rboel dr ao ob o l ai dr zoolel b,r z oo tr el d ,ao o tr d baic d ri o o dio b ,cr tr io na o,anlda n trilcn oa ioo udincia u m lon mešo ešča učalm a ti no eš tik k u č pa po m ti od d eškč p p pa oo ovvd ti p pr pr k o p v ečj ečo pjdre e eč ev pojr eve or vpev posp r rksoik ečj p h i sh e k ih evr opskih držav, d h rž krav a , ti h p d dka rž rž r d av av atiel , h, h pa ež kr k ar da ti ti el teh p p ež oaa s d d el teh eb el ež os z l ež teh eb z eti teh o l n saeb etira z na šč lreti aš. l n ča eti a. n r aaršačšač. a. Slika 2: Slika 2: Delež Solik De sea leb 2ž , : okDsi eeole b, c ž e koi nj soec uj bee,j nkj o i uo je svcjeo ojn ejs uvzje ojd jo e zs rav v dj o e je ravj k ze o d t rav kot do je db ok roo b t ro d ali ozb ali ero ze lo ali lo d do ze obrlo bro ,d o, o p b po ro os s ,p ppo olol u u s, , pSSol louv lo ,v eS e lo nij nijve a a n in ij in a EE in U-U 2-E72U, 7-,2 7, 2019 Slika 2: Delež oseb, ki ocenjujejo svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro, po spolu, Slovenija in EU-27, 2019 2019 2019 Moš M ki - oški EU - EU Moš M ki o-ški Sl o-v Selo nivje a nija Moški - EU Moški - Slovenija Moški - EU Moški - Slovenija 71,1 71, % 1 % 69,769, % 7 % 71,1 % 71,1 % 69,7 % 69,7 % Ženske - EU Ženske - Slovenija Ženske - EU Ženske - Slovenija Ženske - EU Ženske - EU Ženske - S Ž lo envse k n e ij-aSlovenija 66,2 % 63,7 % 66,2 % 63,7 % 66,2 % 66,2 % 63,7 % 63,7 % Slika 2: Delež oseb, ki ocenjujejo svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro, po spolu, Slovenija in EU-27, 2019 O zdravstvenem stanju prebivalcev Slovenije, v primerjavi s prebivalci drugih držav, nam veliko povedo O zdrav gslav tvenni v e z m ro st kai njum u prlji re vbos iv ti. S alce tvaro Slo svtn e o n ijset, an v d p ard rim iz eriran javi e s s p to re pbnivjeal u ci m drrljuiv gi ohs tdi rv ža S v, l onven am ij vi s e o lik p o ri pomveerlj doi v e s 13 glavn p i vzorvopkri ečuje m m rlj iEvUo-s2t7i., t S utdi arora st nngoi gslav t n an ih d v ardzrizoko iranv eum st rlj opivnojs e ti u (b m ol rlj eizvn o i stob i tvoč Slil,o vrak en aij in i s d o ih p aril) mnee rljoid v seto s p ajo povpre o čj de p mri m EUe-rlj 27iv, ih tu ddrž i av ran, igm i a g p lava nSlo ih vvezrnoijka oevn o u n m aj rlj vi iv šojih sti u (m b rlj ol iv ez onsi ti z ob arad toč i il, zun rak an a i jih n dvizhro al k) onve sm odrtsti, k opaam joo r so O zdra o v d st p v ri e m ne O zdravstvenem stanju prebivalcev Slovenije, v primerjavi s prebivalci drugih držav, nam veliko povedo vek m l jrljuistčvaeihn nj edu n ržpezg av, re iobd miv ea (pt alc ra eaSn v slo Spvoe lo rnvtnij e ea n ijienne, oo vsntaaj p levi)š,j rim sea ihrjm u o m av mrlj i o s rivpi oins ret bdi zr iv ugi alc p aradi i oz drduon u b gi n anh ij v ih d zr rvoz ža krvio,. kPonovm s amem mrt vebi,e likn ko a dpe m looervž se le o d -oteh glavn v i vkzljru o čkei g lavni vzroki umrljivosti. Starostno standardizirane stopnje umrljivosti v Sloveniji so primerljive s lnae u h mknoe rlj p zg ivriopdsitše e( i. m tr Soat s nsam po aros orttmn n oe o rion stm o ,s kt andjaer le S ), ard los iz vaen mo iranija m e o or s sitta io jnpa n en drju e agi o u d pm d od rljriž ova b vn o zi st z vi el zrv o o v ki S.l el P o ivkoiem mn b eij r m eb i s m eo e n no d p eri m le m . ž el e- rlj teh ive s povprela čjheko m p E p roivp U-piš 2r e7 e m , čtjo e s ud mai m E o raU-m ng 2 oi 7,r o gt m u , lavd k ni jer ih ra S v n zglori vogen ko lavijvna uo ih s mvta rlj zrjao en ivo k so atvi o (udbm d olr rlj žeaz iv vno zi st zoi el b(tbo v č ol el il, e ziknii m rako b a btrien o m d č ei il, no halm ) rak a. ni en o d di shto al p) anjo e odstopajo od primerljivih od dprž ri av me, im rljiva ihp a d S rž lo avv, ein mija a pen a o S n lovajevnišijjih a e u n m o nrljajivviošjstihi z u arad mrlj i ivzousntan i z jih v aradi zzro u knov anj sm ih vrtzri,o kkaom v o s r m so rti, kamor so vključene nezg vkl ojd učee (ntre annesp zgoortdne e( tirna o nsstpaolret)n, es iam n oosm ta olre)i, ins adr m uogi m p oroi dio n bdnriu vgizr p ookdi.o Pbonim v ezrmobkie. nP d o e m le e ž m le b -eteh n d elež le-teh lahko pripišelm ahok soa pmriopimšo e rmoom s,a kj m er o S m loorvoen m, ij kaj o er sta Slojav en enijaa o ods d ta rjžaav z ena z oeldo d vrel ža ivki zm z b el roem veleino ki m m b. r emenom. Zdravje v občini - izkaznica zdravja za vsako slovensko občino Ada Hočevar Grom, Victoria Zakrajšek Nacionalni inštitut za javno zdravje vsako leto prikazuje nabor kazalnikov in ključne informacije o zdravju prebivalcev vsake slovenske občine. Namen projekta je krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje živijo in delajo ter omogočanje boljše dostopnosti zdravstvenih podatkov. Vsi podatki in kar-tografski prikazi so objavljeni na spletni strani http://obcine.nijz.si. Zdravje prebivalcev v lokalni skupnosti je Vsi podatki so dostopni na spletni temelj zdrave in napredne družbe. V Slo- strani, kjer se enkrat letno posodabljajo veniji je 12 statističnih regij, ki vključu- in dopolnjujejo z novimi vsebinami in jejo 212 občin, ki se po kazalnikih zdravja novimi kazalniki. Prikazujemo najbolj precej razlikujejo. Z namenom zmanj- pomembne javnozdravstvene izzive za ševanja neenakosti v zdravju prebival- različne populacijske skupine. Glavno cev Slovenije je leta 2015 nastal projekt merilo je spodbujanje ukrepanja na Zdravje v občini. lokalni ravni. Pri interpretaciji podatkov in oblikovanju učinkovitih strategij in ukre- Spletno orodje Zdravje v občini prika- pov na lokalni ravni imajo pomembno zuje nabor 36 zdravstvenih kazalnikov vlogo območne enote NIJZ, ki nudijo za vsako občino, ki omogočajo primer- lokalnim odločevalcem strokovno pod- javo med občinami, med občino in regijo, poro. med občino in slovenskim povprečjem ter časovne trende. Za vsako občino je Uporabnost in koristnost informacij oblikovana t.i. zdravstvena izkaznica s portala so že prepoznali v mnogih obči- povzetkom stanja, kratka 4-stranska nah, kar potrjujejo redne evalvacije. brošura z aktualno javnozdravstveno Letne objave podatkov so deležne velike vsebino, interaktivne tematske karte ter pozornosti medijev, županov in drugih tabela s podatki za vse občine, upravne pomembnih akterjev na lokalni in nacio- enote in statistične regije. Uporabljajo nalni ravni. Spodbujajo pripravo strate- se podatki iz podatkovnih zbirk NIJZ in gij, akcijskih načrtov in drugih aktivnosti zunanjih inštitucij (Fakulteta za šport na področju zdravja na lokalnem nivoju. Univerze v Ljubljani, Register raka RS na Onkološkem inštitutu, Javna agencija NIJZ je skupaj z vodilnim slovenskim pro- za varnost v cestnem prometu, Inštitut jektom za spremljanje razvoja na lokalni RS za socialno varstvo, Ministrstvo za ravni Zlati kamen v letu 2020 že drugič finance RS in Statistični urad RS). podelil častni naziv Občina zdravja občini, ki je prepoznala zdravje kot Vsebine portala so namenjene pred- pomembno vrednoto in je pomembno vsem lokalnim odločevalcem, županom, izstopala po aktivnostih za izboljšanje zaposlenim v zdravstvenih domovih in zdravja svojih prebivalcev. vzgojno-izobraževalnih zavodih, pred- stavnikom različnih društev in NVO ter vsem drugim, ki lahko vplivajo na odlo- čitve skupnosti in sodelujejo pri obliko- vanju okolja, ki omogoča zdrave izbire. 15 Nadgrajevanje programa Zdravje v občini na Gorenjskem Alenka Hafner Program Zdravje v občini, ki poteka na nacionalni ravni, je Območna enota Kranj Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ OE Kranj) v letu 2018 nadgradila s publikacijo Zdravje v občini Jesenice, v kateri je podrobna analiza zdravstvenega stanja, dejavnikov življenjskega sloga in zdravstvenega varstva, dodani pa so tudi predlogi ukrepov za izboljšanje, varovanje in krepitev zdravja. Odločevalci so se na njihovi osnovi zavezali, da bodo pri sprejemanju odločitev v lokalnih politikah kot ključni kriterij upoštevali zdravje. V letu 2020 so za vsako gorenjsko občino pripravili še monografijo Zdravje v občini s trendi in izzivi. V letu 2016 je NIJZ prvič izdal publikacijo Zdravje v kot ključni kriterij upoštevali zdravje. Ob tem se bodo občini za vseh 212 slovenskih občin. Vse od začetka povezovale različne institucije, od zdravstva, šolstva, je OE Kranj tvorno sodelovala pri izboljševanju naci- sociale, gospodarstva, lokalnih skupnosti ter združe- onalnih publikacij, v letu 2018 pa pripravila Zdravje v nja in organizacije civilne družbe, v procese odloča- občini Jesenice, ki predstavlja nadgradnjo programa nja pa bodo vključevali tudi opolnomočene pripadnike Zdravje v občini za lokalno okolje. Številni kazalniki skupnosti. Pomembno je tudi njihovo zavedanje, da zdravja so opozarjali, da je zdravje prebivalcev te bo boljše zdravje prebivalcev prispevalo k gospo- občine, ki šteje nekaj manj kot 21.000 prebivalcev (oz. darskemu in družbenemu razvoju občine, še zlasti 10 % prebivalcev Gorenjske), s povprečno nižjo izo- pa h kakovostnejšemu življenju njihovih prebivalcev. brazbeno strukturo, v povprečju slabše kot v regiji, Dokument je danes osnova za pripravo podobnih občina pa ima tudi najvišji socialno-ekonomski pri- publikacij tudi za ostale slovenske občine. manjkljaj. To je OE Kranj vodilo k odločitvi, da smo v sodelovanju z vodstvom občine izdelali poglobljeno V letu 2020 so pripravili za vsako od 18ih gorenjskih večletno analizo zdravstvenega stanja, dejavnikov občin še monografije Zdravje v občini s trendi in izzivi. življenjskega sloga, zdravstvenega varstva ter pripra- Vse publikacije so objavljene na regijski spletni strani vili predlogov ukrepov za varovanje in krepitev zdravja in tako dostopne tako strokovni kot laični javnosti v ter jih predstavili odločevalcem na občinski ravni. regiji in širše. Še posebej smo opozorili na pomen zmanjševanja neenakosti v zdravju in skupnostni pristop k zdravju. Odločevalci so se na osnovi tega dokumenta zavezali, da bodo pri sprejemanju odločitev v lokalnih politikah 16 SI-PANDA - raziskava o vplivu pandemije na življenje Ada Hočevar Grom, Andreja Belščak Čolaković, Maruša Rehberger, Darja Lavtar Na NIJZ od decembra 2020 izvajamo raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi (SI-PANDA). Namen raziskave je razumeti vedenje ljudi v povezavi s pandemijo in ocena pandemske izčrpanosti. Izsledki raziskave so pokazali, da so se tudi pri prebivalcih Slovenije izrazili znaki pandemske izčrpanosti, predvsem pa je imela pandemija zaradi svojega sindemičnega potenciala negativen vpliv na mlajše skupine prebivalstva. Izsledki raziskave so dostopni na https://www.nijz.si/sl/izsledki-panelne-spletne-raziskave-si-panda. Namen raziskave je razumeti vedenje ljudi v povezavi V Sloveniji se bomo tudi v prihodnosti soočali z dol- s pandemijo covida-19 in oceniti pandemsko izčrpa- goročnimi posledicami pandemije covida-19 ne samo nost1 . Razumevanje vedenja ljudi omogoča identifi- zaradi velikega števila obolelih in umrlih oseb, ampak kacijo tveganih ciljnih skupin in pripomore k iskanju tudi zaradi njenega sindemičnega vpliva. Zato bodo rešitev, ki vzpodbudijo boljše sledenje priporočilom ključnega pomena pravočasni ukrepi politike tako na zaščitnega vedenja. področju zdravstva in socialne zaščite, kot tudi drugih področjih, da se prepreči povečevanje neenakosti v Raziskava SI-PANDA poteka od 4. decembra 2020 v zdravju bodočih generacij (Bambra et al. 2020). obliki panelne spletne raziskave s ponovitvami enkrat na dva tedna, od junija 2021 pa enkrat mesečno. V vsakem valu raziskave sodeluje približno 1000 odra- slih oseb, starih od 18 do vključno 74 let. Uporabljen je bil vprašalnik SZO, ki smo ga prilagodili razmeram v naši državi, in metodologija SZO2 . Bambra C, Riordan R, Ford J, et al. The COVID-19 pandemic and health inequalities, J Epidemiol Community Health. 2020; 74: 964–86. Raziskava je pokazala, da se tudi v Sloveniji srečujemo z znaki pandemske izčrpanosti. Pandemija covida-19 1_Pričakovan in naraven odziv ljudi na dolgotrajno javno-zdravstveno krizo, je poslabšala življenjski slog prebivalcev, vplivala na ki bistveno posega v vsakdan posameznika. Pojavi se postopoma in nanjo stik z osebnim zdravnikom in na duševno zdravje pre-vplivajo čustva, izkušnje in stališča. Sčasoma pri ljudeh pride do izčrpanosti bivalcev. Negativen vpliv pandemije je opazen pred-kompenzatornih mehanizmov za obvladovanje krizne situacije. Posledična demotivacija se kaže kot zmanjšanje zavedanja o tveganjih, vezanih na covid-vsem pri mlajših prebivalcih, kar kaže na to, da je sama 19, nepripravljenost za informiranje in neizvajanje samozaščitnih vedenj. Pan-bolezen bolj prizadela starejše, posledice ukrepov za demska izčrpanost je resna grožnja uspešnosti ukrepov za preprečevanje prenosa okužbe virusa SARS-CoV-2 med prebivalstvom. preprečevanje in obvladovanje pandemije pa pred- vsem mlajše skupine prebivalstva, ki se jim je poslab- 2_Survey tool and guidance: behavioural insights on COVID-19. Dostopno na spletni strani: https:/ apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/333549/ šala tudi finančna situacija. WHO-EURO-2020-696-40431-54222-eng.pdf?sequence=1&isAllowed=y. 17 Nacionalne anketne raziskave o zdravju prebivalcev Slovenije Tina Zupanič, Darja Lavtar Nacionalne anketne raziskave s področja zdravja in zdravstvenega varstva predstavljajo pomemben vir podatkov o zdravstvenem stanju prebivalcev, uporabi različnih zdravstvenih storitev in z zdravjem povezanih vedenj. NIJZ je v zadnjih 10 letih pridobil dragocene izkušnje z uporabo kombiniranih načinov anketiranja in z uvajanjem spletnega anketiranja. NIJZ izvaja nacionalne raziskave s področja zdravja in (2019), Nacionalna raziskava o zdravstveni pismeno- zdravstvenega varstva med odraslimi prebivalci Slo- sti 2020 ter druge manjše raziskave. venije in všolanimi otroki in mladostniki, ki predsta- vljajo pomemben vir podatkov o zdravstvenem stanju V letih 2020 in 2021 je NIJZ izvedel več anketnih razi- prebivalcev, uporabi različnih zdravstvenih storitev skovanj o vplivu pandemije covida-19 (SI-PANDA, prva in z zdravjem povezanih vedenj. Za razliko od admi- longitudinalna raziskava HBSC). nistrativnih zbirk podatkov nam nacionalne anketne V zadnjih 10 letih je NIJZ pridobil dragocene izkušnje z raziskave dajejo splošen in širši vpogled v zdravje uporabo kombiniranih načinov anketiranja med odra- prebivalcev. slo populacijo (npr. kombiniranje spletnega in oseb- Reprezentativne podatke za Slovenijo ter mednaro- nega anketiranja pri raziskavah EHIS in ATADD ter dno primerljivost dajejo naslednje anketne raziskave: kombiniranje spletne in poštne ankete pri raziskavah Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem CINDI in SI-PANDA) in z uvajanjem spletnega anketi- varstvu (EHIS; izvedbe v 2007, 2014 in 2019), Z zdrav- ranja med všolanimi otroki in mladostniki (npr. HBSC, jem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC; Šolska shema). Z uporabo spletnih anket, naj bo to izvedbe v 2002, 2006, 2010, 2014, 2018, 2020) in samostojno ali v kombiniranem načinu, se zmanjšu- Nacionalna raziskava o uporabi tobaka, alkohola in jejo stroški izvedbe raziskave, poleg tega pa ti načini drugih drog (ATADD; izvedbi v 2012 in 2018). dosežejo tudi bolj mobilno in mlajšo populacijo, kar samo s klasičnimi načini anketiranja (osebno, poštno, Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI; telefonsko) ni možno. Na takšen način se zagotavlja izvedbe v 2001, 2004, 2008, 2012, 2016, 2020) sicer ustrezna zastopanost posameznih podpopulacij v ni mednarodno primerljiva, predstavlja pa raziskavo zbranih podatkih, dosega se želena stopnja odgo- z najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega vora ter zvišuje zanesljivost populacijskih ocen. anketnega raziskovanja v Sloveniji, zato daje pomem- ben časovni vpogled v spremembe v zdravju v zadnjih V zadnjih 5 letih NIJZ veliko pozornosti posveča tudi 20. letih. kvalitativnemu vidiku priprave anketnih vprašanj ter odgovorov, saj se pred izvedbo raziskav na terenu Izvedene so bile tudi raziskave ožjih vsebinskih pod- izvede testiranje vprašalnikov, kar vključuje kogni- ročij, kot so na primer Anketa o pogostosti uživanja tivno testiranje novih vprašalnikov (ali delov vprašal- živil in o prehranskih navadah med otroki in odraslimi nikov) ter pri nekaterih raziskavah tudi pilotno testi- v Sloveniji (2007, 2017), Nacionalna raziskava življenj- ranje na terenu. skega sloga, stališč, zdravja in spolnosti (2001, 2016), Šolska shema (vsakoletno izvajanje od 2009 dalje), S sledenjem napredkom pri izvedbi anketnih razisko- raziskava Določanje koncentracije natrija in kalija v vanj NIJZ zagotavlja kakovostne podatke za nacio- urinu pri odraslih prebivalcih Slovenije (2012), Raz- nalne in mednarodno primerljive kazalnike. iskava o uporabi prepovedanih drog, tobaka in alko- hola med obsojenimi osebami (2015), Nacionalna raziskava o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije 18 Neenakosti v zdravju Mojca Gabrijelčič Blenkuš Neenakosti v zdravju so v Sloveniji podobno izzivalen javnozdravstveni problem kot drugod po svetu, čeprav so glede na nizek Gini indeks v naši državi med manjšimi na svetu. Ključno za ukrepanje in zmanjševanje neenakosti v zdravju je redno spremljanje stanja. V zadnjih desetih letih smo v Sloveniji prešli iz poročanja o neenakostih na podlagi rezultatov izbranih kazalnikov na poročanje o vplivu socialnih determinant in sektorskih ukrepov na pojav neenakosti, v skladu z deklaracijo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o socialnih determinantah zdravja iz Ria 20111. Testirali smo HESRi2 orodje Svetovne zdravstvene organizacije ter upora-bili številne izkušnje iz EU prostora, iz JAHEE3 in partnerstva EuroHealthNet. V letu 2011 je NIJZ objavil prvo sodobno pregledno publikacijo o neenakostih v zdravju (Buzeti et al., Ministrstvo za zdravje 2011) in definiral »socialno-ekonomske neenakosti v zdravju« kot »tiste razlike v zdravstvenih stanjih med družbenimi skupinami z različnim socialno-ekonom- NIJZ inistrstvo za okolje in prostor M skim statusom, ki jih lahko preprečimo in so nepra- ARSO OI vične«. Leta 2018 je bila neenakostim v zdravju posve- čena druga publikacija s prikazom neenakosti v času Sodelovanje krovnih , ev nacionalnih inš�tucij e ekonomske krize (Lesnik et al., 2018). Prikazala je, o za delo, ožnos� vt alne zadeve ic m Deljenje, združevanje e IRSSV s IER r o k podatkov, znanj da smo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU ts s , a ožnos� i n n i o n e in metodologij M i ž n i tudi v času ekonomske krize uspeli ohraniti relativno u r d DOD inistrstvo za delo ANA V M in enake m dobro zdravje vseh skupin prebivalstva, brez naraš- REDNOST družino, socialne zad čanja vrzeli, kljub relativno majhnim izdatkom za zdra- UMAR MULTID vstvo, smo pa kot celota manj napredovali v zdravju ISCIPLINARNI NIVO kot druge primerljive države EU. Pri tretji publikaciji Državni nivo Neenakosti v zdravju - izziv prihodnosti v medsektor- MEDSEKTORSKI NIVO skem sodelovanju (Gabrijelčič Blenkuš et al., 2021), ki je izšla v letu 2021, smo pokazali, da medsektorsko Slika 1: Platforma nacionalnih institucij. sodelovanje lahko teče bolje, če pri pripravi argumen- tacije za posamezne politike oziroma ukrepe med- sebojno povezano sodelujejo kompetentne nacio- Buzeti T, Djomba JK, Gabrijelčič Blenkuš M, et al. Neenakosti v Zdravju v Slove-nalne sektorske strokovne institucije – publikacijo niji. Inštitut za varovanje zdravja; 2011. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/ www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/neenakosti_v_zdravju_v_sloveniji.pdf so v tesnem sodelovanju pripravili strokovnjaki NIJZ, Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) in Inšti- Lesnik T, Gabrijelčič Blenkuš M, Hočevar-Grom A, Kofol-Bric T, Zaletel M, eds. Neenakosti v Zdravju v Sloveniji v Času Ekonomske Krize. Nacionalni inštitut za tuta Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV) javno zdravje; 2018. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ ob sodelovanju Urada Republike Slovenije za makro- publikacije-datoteke/neenakosti_v_zdravju_2018.pdf ekonomske analize in razvoj (UMAR). Pri tem je bil v Gabrijelčič Blenkuš M, Kofol-Bric T, Zaletel M, Hočevar-Grom A, Lesnik T, eds. procesu priprave publikacije ustanovljen Usmerje- Neenakosti v Zdravju : Izziv Prihodnosti v Medsektorskem Povezovanju. Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2021. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/ valni odbor iz predstavnikov relevantnih sektorjev, ki files/publikacije-datoteke/neenakosti_e_verzija.pdf je spremljal pripravo ter podajal usmeritve. S pripravo tretje publikacije smo testirali delovanje Platforme nacionalnih institucij (Slika 1), ki jo želimo v nadalje- 1_https://www.who.int/sdhconference/declaration/Rio_political_declara-tion.pdf vanju pilotirati in v naslednjem petletnem obdobju preveriti možnosti institucionalizacije. 2_https://www.euro.who.int/en/health-topics/health-determinants/social- -determinants/health-equity-status-report-initiative 3_Joint Action on Health Equity in Europe https://jahee.iss.it/ 19 Z zdravjem povezana vedenja med mladostniki Helena Jeriček Klanšček, Vesna Pucelj, Tina Zupanič Na NIJZ od leta 2002 sistematično merimo in analiziramo stanje, trende in primerjave v okviru mednarodne raziskave HBSC med 11-, 13- in 15-letniki. Na podlagi teh ugotovitev načrtujemo programe in ukrepe za varovanje in krepitev zdravja otrok in mladostnikov. Leta 2018 smo prvič vključili tudi 17-letnike in s tem dobili bolj celovit vpogled v vedenje v času adolescence. Leta 2019 smo raziskavo izvedli tudi med mladostniki, ki ne obiskujejo šole in niso zaposleni. Na področju raziskovanja zdravja otrok in mlado- bili v omenjeno raziskavo prvič vključeni še 17-letniki, stnikov se je v zadnjih desetletjih zgodilo precej s čimer smo dobili vpogled v z zdravjem povezana pomembnih premikov. Slovenija se je vključila v redno vedenja za to starostno skupino, o kateri imamo sicer spremljanje mednarodnih kazalnikov zdravja, soci- manj podatkov, saj večinoma ni vključena niti v razi- alnega konteksta, aktualnih izzivov in z zdravjem skave o mladostnikih niti v raziskave o odraslih. Tako povezanih vedenj, in sicer v mednarodno raziskavo Z smo s tem zapolnili obstoječo praznino. V letu 2019 zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju1. Gre smo prvič izvedli prilagojeno raziskavo med osipniki za raziskavo, ki se izvaja vsake štiri leta, pod okriljem in mlajšimi odraslimi, ki obiskujejo programe projek- Svetovne zdravstvene organizacije med šolajočimi tnega učenja mlajših odraslih – PUM-O. Pri osipnikih 11-, 13- in 15-letniki, v več kot 40 državah, in omogoča mislimo na mladostnike, ki ne obiskujejo šole in niso oceno stanja v državi, primerjave in spremljanje tren- zaposleni. Gre za posebej ranljivo skupino med mla- dov med leti ter mednarodne primerjave. dostniki in mlajšimi odraslimi, o kateri imamo zelo malo podatkov glede zdravja in z zdravjem povezanih Slovenija se je raziskavi pridružila leta 2002 in je vedenj in je tudi težko dosegljiva, zato so ti podatki še izvedla raziskave v letih 2002, 2006, 2010, 2014, 2018. toliko bolj dragoceni in omogočajo vpogled v stanje Kot posebne dosežke izpostavljamo2: vsakoletna in načrtovanje nadaljnjih aktivnosti za to populacijo. poročila in prvi »policy brief« za politične odločevalce leta 2012, ki je prinesel kratek, a celovit pregled nad Leta 2020, tik pred drugim valom epidemije covida- stanjem na področju zdravja otrok in mladostnikov in 19 v Sloveniji, pa smo izvedli še prvo longitudinalno tudi predloge ukrepov. Ugotovitve in predloge ukre- raziskavo HBSC, s katero smo želeli ugotoviti, kakšen pov smo predstavili predstavnikom treh ministrstev vpliv je imel prvi val epidemije na slovenske mlado- – Ministrstva za zdravje, Ministrstva za izobraževa- stnike. nje, znanost in šport in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ta publikacija je bila poleg ostalih publikacij, ki prikazujejo stanje, trende in neenakosti, pomembno izhodišče za pripravo različnih nacio- nalnih dokumentov in tudi za načrtovanje in evalvi- 1_Več o raziskavi HBSC najdete na spletni strani: http://www.hbsc.org/. ranje različnih ukrepov in programov v Sloveniji tako na področju alkohola, tobaka, prehrane, duševnega 2_Omenjene publikacije najdete na spletni strani: https://www.nijz.si/sl/z- -zdravjem-povezana-vedenja-v-solskem-obdobju. zdravja, poškodb in drugih področij. V letu 2018 so 20 Proučevanje zdravja delavcev Ticijana Prijon Zdravje delavcev je velik in žal naraščajoč javnozdravstveni problem, predvsem z vidika negativnih vplivov dela na zdravje zaposlenih in staranja delovno aktivne populacije. Zdravje delavcev je bilo več let tudi izvzeto pri oblikovanju vizije in strategije javnega zdravja. Zato se je na NIJZ pojavila potreba po vzpostavitvi novega strokovnega področja, ki je usmerjeno v proučevanje zdravja delavcev in delovnih mest. Na velikost problema kaže podatek, da je bilo v letu V okviru zastavljenih nalog so bile pripravljene tudi 2020 zaradi bolniške odsotnosti izgubljenih več kot strokovne vsebine »Nacionalne platforme za pro- 12.300.000 delovnih dni, odhodki za nadomestila mocijo zdravja pri delu« (PZD). Osnovni namen PZD zdravstvene zavarovalnice pa so znašali več kot (https://pzd.razvoj.dev/) je dvig ozaveščenosti in 440 milijonov €, kar predstavlja približno 13 % vseh informiranje delodajalcev, delojemalcev, strokovnja- izdatkov ZZZS. Poleg tega ugotavljamo, da v Slove- kov in drugih deležnikov o koristih in metodah v pro- niji trenutno še ni izdelanih sistemov in uveljavljenih mociji zdravja na delovnem mestu. S PZD želimo med mehanizmov za pomoč pri reintegraciji delavcev po drugim izboljšati zdravje delovnega okolja, telesno dolgotrajni bolniški odsotnosti ter učinkovite zgo- in duševno zdravje zaposlenih, znižati zdravstveni dnje poklicne rehabilitacije. absentizem ter delovno invalidnost in s tem stroške za nadomestila, zmanjšati število poškodb pri delu, Osnovno področje dela v okviru zdravja delavcev je poklicnih ter z delom povezanih bolezni, zmanjšati analiza vzrokov, diseminacija podatkov in priprava prezentizem v slovenskih podjetjih ter posledično publikacij o zdravstvenem absentizmu, promocija vplivati na večje zadovoljstvo in produktivnost zapo- zdravja na delovnem mestu ter sodelovanje v inter- slenih. disciplinarnih medresorskih delovnih skupinah, z namenom zagotavljanja varnosti in zdravja zaposle- nih v Republiki Sloveniji. S pomočjo analize dolgoletnih trendov gibanja zdra- vstvenega absentizma (v sklopu projekta PKMO) je bila med drugim prepoznana pojavnost z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj (KMO) in psiho- socialnih tveganj (PST) v odvisnosti od obremenitve in lastnosti posameznika ter delovnih mest v različnih Prijon T. Zdravstveni absentizem zaradi z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj in duševnih stresnih motenj v Sloveniji. Primerjalna analiza začasne gospodarskih dejavnosti in zdravstvenih regijah. Ana-nezmožnosti za delo v letih 2015 in 2019. NIJZ, 2020. Dostopno na: https:/ liza predstavlja neposredno povezavo med dejansko www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pkmo_analiza_bs_zaradi_z_ delom_povezanih_kmo_in_dusevnih-stresnih_motenj.pdf. prevalenco najpogostejših oblik KMO in PST pri zaposlenih v Sloveniji v povezavi z delom, na podlagi Prijon T. Najpogostejša z delom povezana kostno-mišična obolenja po anatomskih regijah. NIJZ, 2020. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz. katere lahko delodajalci, v sodelovanju s strokovnjaki si/files/uploaded/pkmo_najpogostejsa-kmo-po-anatomskih-regijah.pdf. s področja varnosti in zdravja pri delu, neposredno in Prijon T. Duševne in vedenjske motnje v luči začasne nezmožnosti za delo. usmerjeno načrtujejo preventivne ukrepe in druge Primerjalna analiza zdravstvenega absentizma v letih 2015 in 2019. NIJZ, 2020. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/dusevne-in-vedenjske-mo-aktivnosti za preprečevanje in obvladovanje proble- tnje-v-luci-zacasne-nezmoznosti-za-delo-primerjalna-analiza. matike in tveganj na tem področju (Prijon, 2020). 21 02 ZDRAVSTVENE POLITIKE, STRATEGIJE, NACIONALNI PROGRAMI TER MEDRESORSKO SODELOVANJE ZA ZDRAVJE 2.1 Državni program obvladovanja raka 2.2 Obvladovanje sladkorne bolezni: od strategije 2010 – 2020 do strategije 2020 – 2030 2.3 Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 2.4 Z dokazi podprta priprava politik za predpisovanje antibiotikov stanovalcem domov za starejše 2.5 Celovit program nadzora nad tobakom v Sloveniji 2.6 Pristopi k zmanjševanju posledic rabe alkohola v Sloveniji 2.7 Vključujoče javno zdravje – invalidi in starostniki 2.8 Javnozdravstveni pristopi v medsektorskih politikah: dosežki na področju aktivnega in zdravega staranja 2.9 Aktivnosti Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota za zmanjševanje neenakosti v zdravju 2.10 Skupnostni pristop h krepitvi duševnega zdravja Državni program obvladovanja raka Sonja Tomšič, Branko Zakotnik Slovenija je leta 2010 in leta 2017 sprejela Državni program obvladovanja raka (DPOR), ki združuje celovite ukrepe za obvladovanje raka v državi. V tem obdobju se je trend rasti starostno standardizirane incidence raka upočasnil, pri moških celo upadal, preživetje bolnikov z rakom se izboljšuje, pomembni premiki pa so bili nare-jeni tudi na področju izboljševanja kakovosti bolnikov z rakom s celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo. Slovenija je med prvim predsedovanjem Svetu Evrop- se je preživetje bolnikov z rakom izboljšalo za 3 odsto- ske unije leta 2008 rak postavila kot prioriteto. S tem tne točke (čisto 5-letno preživetje za obdobje 2011– je podprla mednarodna in domača prizadevanja za 2016 je znašalo 58 %), predvsem na račun odkrivanja celovito naslavljanje tega velikega javnozdravstve- rakov v zgodnejših stadijih, k čemur so pomembno nega problema sodobnega časa. Leta 2010 je bil prvič doprinesli vsi trije državni presejalni programi za raka, sprejet Državni program obvladovanja raka 2010– poleg zgoraj omenjenih tudi presejanje za raka dojk 2015, kjer smo si zastavili tri strateške cilje : – Program DORA. Na preživetje pomembno vplivata • Upočasniti povečevanje incidence; tudi pravilna in pravočasna diagnoza in zdravljenje. Dostopnost do sodobnih terapevtskih možnosti je • Povečati preživetje; v Sloveniji dobra. Kakovost obravnave bolnikov pa • Izboljšati kakovost življenja bolnikov z rakom. bomo kmalu lahko pri najpogostejših rakih spremljali na državni ravni. V letu 2017 smo namreč začeli z uva- DPOR 2017−2021 s strateškimi in specifičnimi cilji janjem t.i. nacionalnih kliničnih registrov, ki bodo vse- nadgrajuje prvotni DPOR 2010−2015, osnova zanj so bovali natančnejše podatke o obravnavah. priporočila Evropske komisije, ki so zapisana v pro- Za izboljševanje kakovosti življenja bolnikov z rakom jektu EPAAC . smo pristopili k izboljšanju organizacije celostne V desetih letih skupnih prizadevanj lahko izpostavimo rehabilitacije, ki povezuje vse ravni zdravstvenega naslednje dosežke in nekatere izzive. varstva in s tem omogoča kakovostne storitve čim bližje doma. Na področju paliativne oskrbe krepimo Število novih primerov raka (incidenca) se pove- znanje vseh zdravstvenih delavcev, vzpostavljajo čuje, če pa izključimo učinek staranja populacije, pa se specializirani paliativni oddelki v bolnišnicah in vidimo, da je rast počasnejša, pri moških se je trend mobilni timi. po letu 2010 celo obrnil in se letno zmanjšuje za 0,3 %. Velik vpliv na to ima zagotovo uvedba in kakovo- Trenutno je v postopku sprejemanja tretji Državni stno delovanje državnih presejalnih programov (za program obvladovanja raka za obdobje 2022–2026, ki raka materničnega vratu - Program ZORA - ter debe- vsebuje ambiciozne cilje tudi v prihodnje. lega črevesa in danke – Program Svit), svoje so pri- spevali tudi ukrepi primarne preventive. Zaskrbljujoč pa je trend naraščanja pljučnega raka pri ženskah. Preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost 1_Državni program obvladovanja raka 2017-2021. Dostopno na www.dpor.si. sistema zdravstvenega varstva. V 10-letnem obdobju 2_European Partnership for Action against Cancer. Dostopno na http://www. epaac.eu/. 23 Obvladovanje sladkorne bolezni: od strategije 2010–2020 do strategije 2020–2030 Jelka Zaletel, Jožica Poličnik, Vesna Kerstin Petrič Za obvladovanje sladkorne bolezni do 2030 bo potrebna krepitev zdravstvene pismenosti; opolnomočenje za uspešno samovodenje sladkorne bolezni in kakovostno življenje; klinične smernice, klinične poti, protokoli sodelovanja, načrt oskrbe, načrt odpusta, koordinator oskrbe in koordinator primera; skupnostni pristop za zdravje na ravni občin, nova struktura ali proces za usklajevanje in povezovanje na ravni območij oziroma regij ter usklajeni in povezani medsektorski ukrepi na državni ravni, območnih/regijskih ravneh in v lokalnih skupnostih. Nacionalni program za obvladovanje sladkorne specialistične diabetološke dejavnosti. V letu 2020 je bolezni 2010–20201 je bil prvi strateški dokument za covid-19 zamajal zdravstveno oskrbo oseb s kronič- obvladovanje sladkorne bolezni, vse od zmanjševa- nimi in akutnimi stanji ter prekinil izvajanje programov nja pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2, zgodnjega krepitve zdravja in preventivnih pregledov za zgodnje odkrivanja, do zmanjšanja zapletov in umrljivosti odkrivanje kroničnih bolezni, v družbenem smislu zaradi sladkorne bolezni. Aktivnosti so povezovale pa poslabšal determinante zdravja nekaterih slojev partnerje različnih strok in poklicnih skupin, NIJZ, prebivalstva. Ker osebe s sladkorno boleznijo sodijo Ministrstvo za zdravje in ZZZS ter predstavnike oseb med posebej ogrožene, je nujno potreben temeljni s sladkorno boleznijo. V tem obdobju se je okrepila razvojni dokument, ki bo na primeru sladkorne bolezni dostopnost do edukacije, izvajanje enotnih in redno kot modelne bolezni podpiral in vzpostavljal strate- obnovljenih kliničnih smernic z uvedbo diplomirane ško ukrepanje. medicinske sestre kot koordinatorke oskrbe v ambu- lantah družinske medicine. V tem obdobju se je pove- Koordinativna skupina, ki je usklajevala in spremljala čala dostopnost do modernih zdravil in medicinskih aktivnosti Nacionalnega programa za obvladovanje pripomočkov. Izboljšala se je razpoložljivost ključnih sladkorne bolezni od 2010 do 2020, je na podlagi podatkov in informacij, ki so potrebni za spremljanje trendov kazalnikov obvladovanja sladkorne bolezni, obvladovanja sladkorne bolezni. Kljub spremembam široke razprave in zunanje evalvacije pripravila izho- načina življenja je opaziti pozitivne premike glede dišča za strateške usmeritve do leta 2030, na podlagi zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti. katerih je Ministrstvo za zdravje oblikovalo Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020– Kljub uspehom so še vedno obstajale vrzeli, ki so tudi 2030, katerega je Vlada Republika Slovenija sprejela sistemske narave. Znatne razlike so v zdravju med dne 24. 6. 2021. območji v Sloveniji, visoka stopnja razširjenosti slad- korne bolezni in izrazito naraščanje pojavnosti na Pristopi in orodja za uresničevanje skupne ideje par- nekaterih območjih ter znatne razlike med območji. tnerjev so npr. krepitev zdravstvene pismenosti in Takšno stanje opozarja na večje zdravstvene potrebe podpora procesu opolnomočenja za uspešno samo- tamkajšnjih prebivalcev, potrebe po javnozdravstve- vodenje sladkorne bolezni in kakovostno življenje; nih ukrepih za izboljšanje dejavnikov življenjskega klinične smernice, klinične poti, protokoli sodelova- sloga in dejavnikov na strani zdravstvenega sistema v nja, načrt oskrbe, načrt odpusta, koordinator oskrbe teh okoljih in na potrebnost ukrepov izven zdravstva. in koordinator primera; skupnostni pristop za zdravje Zdravstvena oskrba, ki pogosto zahteva vključeva- na ravni občin, nova struktura ali proces za usklajeva- nje mnogih strokovnjakov različnih strok in speci- nje in povezovanje na ravni območij oziroma regij ter alnosti in je zato lahko razdrobljena, je kakovostna usklajeni in povezani medsektorski ukrepi na državni le, če je usklajena in povezana, pri čemer so okoliš- ravni, območnih/regijskih ravneh in v lokalnih sku- čine v posameznih območjih Slovenije zelo različne. pnostih. Razen razlik v dostopnosti do ustrezne oskrbe oseb z diabetesom na primarni ravni obstajajo tudi ogro- mne razlike glede diabetoloških timov, kar povzroča pomembne razlike v dostopnosti do oskrbe na ravni 1_https://www.obvladajmosladkorno.si/. 24 Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 Katja Povhe Jemec Državni zbor Republike Slovenije je leta 2015 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Nacionalni program 2015–2025)1 . Namen Nacionalnega programa 2015– 2025 je izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev od zgodnjega obdobja življenja do pozne starosti. Z njim želimo izenačiti možnosti za ohranjanje zdravja za vse, tudi za socialno in ekonomsko ranljivejše skupine prebivalcev, ustaviti in obrniti trend naraščanja telesne mase prebivalcev in vplivati na manjšo pojavnost kroničnih bolezni. S tem bomo pomembno izboljšali tudi kakovost življenja in blaginjo družbe. Z Nacionalnim programom 2015–2025 uresničujemo Zaradi kompleksnosti in številnih izzivov na področju naslednje strateške cilje: zdravega prehranjevanja in redne telesne dejavno- sti se povezujemo medsektorsko, iščemo sinergije z • zmanjšati delež prebivalcev s čezmerno telesno usmeritvami kmetijske politike, z usmeritvami Naci- maso in debelih, onalnega programa športa, Strategijo slovenskega • zmanjšati delež prebivalcev, ki so telesno nede- turizma za zeleno, aktivno in zdravo Slovenijo, s javni in se neustrezno prehranjujejo, celostnimi prometnimi strategijami (spodbujanje in omogočanje pogojev za zdravo aktivno mobilnost z • povečati delež dojenih otrok ter zmanjšati delež zmanjševanjem ogljičnega odtisa) ter z usmeritvami podhranjenih in funkcionalno manj zmožnih starej- socialne politike za socialno aktivacijo in zmanjševa- ših in bolnikov, nje tveganja revščine. S sodelovanjem na področju • povečati razpoložljivost in povpraševanje po živilih infrastrukturne in okoljske politike ustvarjamo okolje, z ugodnejšo prehransko sestavo. ki bo bolj naklonjeno telesni dejavnosti. Lokalne skupnosti spodbujamo k načrtovanju zelenih povr- Akcijski načrti so usmerjeni v nekatera prednostna šin za spodbujanje telesne dejavnosti in zagotavlja- področja, ki zahtevajo tesno in dobro sodelovanje nju pogojev za zdravo aktivno mobilnost. Zmanjšati več resorjev: želimo čas, ki ga preživimo sede na delovnem mestu, 1. zagotavljanje zdravega prehranjevanja skladno s v vrtcu, šoli in doma. smernicami in priporočili, Spreminjanje prehranjevalnih in gibalnih navad je 2. izboljšanje ponudbe za zdravje koristnih izbir v dolgotrajen proces, kjer le z medsektorskim sodelo- sodelovanju z deležniki v živilski dejavnosti, trgo- vanjem lahko oblikujemo razmere, v katerih bo posa- vini ter v gostinstvu in turizmu, meznik hotel in zmogel vplivati na čezmerno pre- hranjenost, obolevnost za srčno-žilnimi boleznimi, 3. zagotavljanje dostopnosti do zdravih prehranskih rakom ter drugimi s prehrano in nezadostno telesno izbir za socialno in ekonomsko ogrožene skupine, dejavnostjo povezanimi boleznimi, ki pomembno 4. zagotavljanje varne in zdravju koristne hrane s vplivajo na kakovost življenja vsakogar izmed nas. poudarkom na lokalni trajnostni oskrbi in samo- oskrbi, 5. označevanje, predstavljanje in trženje živil, 6. telesna dejavnost za zdravje, 7. okolje, ki spodbuja redno telesno dejavnost, 8. vloga sistema zdravstvenega varstva, 1_Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje 9. izobraževanje in usposabljanje ter raziskovanje, Republike Slovenije, 2015. https://www.dobertekslovenija.si/nacionalni-program-2015-2025/ . 10. informiranje in ozaveščanje. 25 Z dokazi podprta priprava politik za predpisovanje antibiotikov stanovalcem domov za starejše Polonca Truden Dobrin, Maja Šubelj, Bojana Beović Zdravniki stanovalcem v domovih za starejše (DSO) pogosto predpišejo antibiotike (AB) širokega spektra brez predhodne ustrezne mikrobiološke diagnostike za zdravljenje zdravstvenih zapletov zaradi okužb. Neustrezno predpisovanje AB predstavlja dodatno zdravstveno tveganje za ranljive starejše in dodatno prispeva k večji pojavnosti protimikrobne odpornosti. S pomočjo tehnične in strokovne podpore evropske mreže za podporo pripravi z dokazi podprtih politik (angl. Evidence Informed Policy Network; EVIPNet) Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organi- zacije (SZO) za Evropo, Urada SZO v Sloveniji, Mini- strstva za zdravje (MZ) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) smo v sodelovanju s ključnimi področnimi strokovnjaki pripravili dokument na doka- zih temelječih politik (angl. Evidence-Informed Policy Brief; EBP)1. Po pregledu literature smo izbrali z dokazi podprte dejavnosti za izboljšanje predpisovanja AB v slovenskih DSO. Stanovalci DSO ali drugih ustanov za dolgotrajno oskrbo so pogosto kolonizirani z večkratno odpornimi Ker se zdravniki pogosto soočajo s pacienti, ki se ne bakterijami, proti katerim širokospektralni antibio- zavedajo protimikrobne odpornosti, je potrebno tudi tiki niso učinkoviti. DSO so prostor, kjer je razširjanje osveščanje pacientov in njihovih svojcev. Pomembno odpornih mikrobov enostavno, saj stanovalci živijo je, da se programi nadzorovane rabe AB vključijo v v relativno zaprtem okolju z omejeno mobilnostjo, obstoječe programe vodenja kakovosti in skrbi za imajo ponavljajoče stike z drugimi stanovalci, ose- varnost pacientov. bjem in obiskovalci ter so pogosto v kontaktu z bolni- šničnim okoljem. Predlogi iz EBP so bili upoštevani pri pripravi Državne strategije »Eno zdravje« za obvladovanje odpornosti Za izboljšanje predpisovanja AB sta ključna redno mikrobov ter v Akcijski načrt za obdobje 2019–20212. spremljanje in nadzor nad predpisovanjem AB in pro- Upoštevani so bili tudi pri načrtovanju aktivnosti kli- timikrobno odpornostjo s povratno informacijo pred- ničnih farmacevtov na primarni ravni zdravstvenega pisovalcem. Poleg tega je za izboljšanje predpisova- varstva. nja AB pomemben razvoj in implementacija ustreznih smernic in kliničnih poti za obravnavo (diagnostiko in zdravljenje), vključno z obravnavo diagnostičnih meril za pogoste okužbe. Potrebna je tudi vzposta- 1_EVIPNet Europe, Evidence brief for policy. Antibiotic prescribing in long-term care facilities for the elderly. Copenhagen: WHO Regional Office vitev programov stalnega izobraževanja za zdra-for Europe; 2018 (https://www.euro.who.int/en/health-topics/Life-stages/ vstveno osebje in zagotavljanja zdravstvenih infor- healthy-ageing/publications/2018/antibiotic-prescribing-in-long-term-ca-re-facilities-for-the-elderly). macij stanovalcem/pacientom ter njihovim svojcem/ 2_Državna strategija »Eno zdravje« za obvladovanje odpornosti mikrobov. skrbnikom/obiskovalcem. Znano je, da redno uspo- [National Strategy »One Health« for Microbial Resistance Management sabljanje zdravnikov o pravilnem predpisovanju AB in 2019–2024.] Ljubljana: Ministry of Health; 26 September 2019 (https:/ www.gov.si/novice/nov-vlada-sprejela-drzavno-strategijo-eno-zdravje-o diagnosticiranju specifičnih stanj ter razlikovanju -za-obvladovanje-odpornosti-mikrobov-2019-2024-z-akcijskim-nacrtom- -za-obdobje-2019-2021/). virusnih od bakterijskih okužb izboljša uporabo AB. 26 Celovit program nadzora nad tobakom v Sloveniji Helena Koprivnikar V Sloveniji se izvaja celovit program nadzora nad tobakom. Po sprejetju novega zakona v letu 2017 se je znižal odstotek kadilcev med odraslimi prebivalci, med mladostniki se je zniževanje nadaljevalo. Izzivov je še veliko, te opredeljuje in naslavlja Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka 2021–2030 (v potrjevanju), katere dolgoročni cilj je Slovenija brez tobaka v letu 2040. V Sloveniji imamo 25-letno zakonodajno tradicijo na med 7.00–10.00 in 17.00–20.00 deluje brezplačni področju nadzora nad tobakom. Zakon o omejeva- svetovalni telefon 080 2777, ki nudi informacije glede nju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov1, spre- opuščanja kajenja in možnost telefonskega vodenja jet marca 2017, vključuje najsodobnejše učinkovite v procesu opuščanja kajenja. Nikotinsko nadome- ukrepe nadzora nad tobakom, tudi enotno embalažo. stno zdravljenje, dostopno v lekarnah, ter zdravila Po sprejetju zakona je med evropskimi državami Slo- na recept, ki jih predpiše zdravnik, krije posameznik. venija na lestvici ukrepov nadzora nad tobakom (Joo- Programe in aktivnosti za preprečevanje kajenja in sens et al., 2020) z 28. napredovala na 8. mesto, po pomoč pri opuščanju kajenja izvajajo tudi nevladne skoraj dveh desetletjih se je znižal odstotek kadilcev organizacije. med odraslimi prebivalci skupno in pri obeh spolih (v letu 2021 je tobak kadil vsak peti prebivalec, star 18 do Nadaljevanje dela na področju nadzora nad tobakom 74 let), med mladostniki pa se je nadalje zmanjšala in reševanje obstoječih izzivov naslavlja Strategija razširjenost kajenja (Koprivnikar et al., 2021). za zmanjševanje posledic rabe tobaka 2021–2030 (v potrjevanju), ki zastavlja dolgoročni cilj Slovenija brez K zmanjševanju razširjenosti kajenja poleg zakono- tobaka v letu 2040. daje prispevajo tudi programi in aktivnosti za prepre- čevanje kajenja, zmanjševanje izpostavljenosti tobačnemu dimu in spodbujanja opuščanja kajenja, ki potekajo v preventivnem zdravstvenem varstvu v Joossens L, et al. The Tobacco Control Scale 2019 in Europe. Brussels: Association of European Cancer Leagues, Catalan Institute of Oncology; 2020. okviru preventivnih pregledov, preventivnih aktivno- Koprivnikar H, Korošec A, Rehberger M, Lavtar D, Zupanič T, Rudolf A. Pregled sti in programov promocije zdravja v Centrih za kre-najnovejših podatkov o uporabi tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji. Lju-pitev zdravja/Zdravstveno vzgojnih centrih, obiskov bljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021. sodelavk centrov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter programov, kot sta Slovenska mreža zdravih šol in 1_Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Zdravje v vrtcu. V Sloveniji so na voljo različne vrste Uradni list RS, št. 9/17 in 29/17. pomoči pri opuščanju kajenja. V omenjenih centrih strokovnjaki nudijo brezplačno podporo pri opuščanju kajenja v obliki skupinskih delavnic ali indi- vidualnega svetovanja. Vsak dan 27 Pristopi k zmanjševanju posledic rabe alkohola v Sloveniji Pristopi k zmanjševanju posledic rabe alkohola v Sloveniji Maja Roškar, Sandra Radoš Krnel, Vesna Kerstin Petrič, Nataša Blažko, Marjetka Hovnik Keršmanc Maja Roškar, Sandra Radoš Krnel, Vesna Kerstin Petrič, Nataša Blažk o, Marjetka Hovnik Keršmanc Alkohol je eden izmed ključnih javnozdravstvenih problemov v Sloveniji, zato se veliko pozornosti posveča razvoju preventivnih programov in ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škode zaradi alkohola ter spremljanju posledic rabe alkohola kot ključnih elementov uspešne alkoholne politike. Alkohol je eden izmed ključnih javnozdravstvenih proble Gledem nao v v Slo mednarodne v prie m niji, z erjave (W at HO, o se v 2018) smo elik bili v o po Sloveniji z v orn zadnji o h lsti po etih najus s pe v šn eč ejši a na razvoju preventivnih programov in ukrepov za preprečenv asanje in zmanjše lednjih področjih: preprečeva v nj anje šk e vožnje pod ode z vplivom al ar koh adi alk ola, vodenje ohola t in ozaveščan er spr je, spremlj e anj-e mljanju posledic rabe alkohola kot ključnih elementov uspešn alkoholne pr e alk oblemat oholn ike, omejev e politik anje dostopnoseti . do alkohola, preprečevanje negativnih posledic pitja in zastrupitev z alkoholom, obravnava tveganega in škodljivega pitja ter zasvojenosti v zdravstvu. Manj uspešni pa smo bili na področjih omejevanja tržnega komuniciranja alkohola, preprečevanja posledic neformalne pridelave ter nedovoljene ponudbe in prodaje alkohola, zmanjševanja cenovne dostopnosti alkohola, kjer so se tudi druge države odrezale najslabše (Slika 1, Preglednica 1). Glede na mednarodne primerjave (WHO, 2018) smo bili v Sloveniji v zadnjih letih najuspešnejši na nas- lednjih področjih: preprečevanje vožnje pod vpli- vom alkohola, vodenje in ozaveščanje, spremljanje alkoholne problematike, omejevanje dostopnosti do alkohola, preprečevanje negativnih posledic pitja in zastrupitev z alkoholom, obravnava tveganega in škodljivega pitja ter zasvojenosti v zdravstvu. Manj uspešni pa smo bili na področjih omejevanja tržnega komuniciranja alkohola, preprečevanja posledic Slika 1. Primerjava Slovenije s povprečjem 30. evropskih držav (28 držav članic Evropske unije ter Švica in Norveška) glede na skupno število točk (0 do 100), ki nam pove, v kolikšni meri so države sprejele Slika 1: Primerjava Slovenije s povprečjem 30. evropskih držav (28 držav članic neformalne pridelave ter nedovoljene ponudbe in posamezne ukrepe alkoholne politike, ki so združeni v 10 področij ukrepanja celovite alkoholne politike Evropske unije ter Švica in Norveška) glede na skupno število točk (0 do 100), (WHO, 2 ki 0181) nam . pove, v kolikšni meri so države sprejele posamezne ukrepe alkoholne prodaje alkohola, zmanjševanja cenovne dostop-politike, ki so združeni v 10 področij ukrepanja celovite alkoholne politike (WHO, Deset področij ukrepanja: 1 - Preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, 2 - Vodenje, ozaveščanje in zavezanost k ukrepanju, nosti alkohola, kjer so se tudi druge drž Preglednica 1. Izbrani učinkoviti a ukr v e e odr pi alk ez o ale 2018). 3 - Spremljanje alkoholne problematike, 4 - Omejevanje dostopnosti alkohola, 5 - Preprečevanje negativnih posledic pitja in holne politike (stolpec levo), ki so v Sloveniji sprejeti delno zastrupitve z alkoholom, 6 - Obravnava tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti v zdravstvu, 7 - Pristopi v najslabše ( ali Slika 1 v celoti, Pr ( eglednic stolpec de a 1). lokalni skupnosti in na delovnem mestu, 8 - Omejevanje oglaševanja in tržnega komuniciranja alkoholnih pijač, 9 - sno). Preprečevanje posledic neformalne pridelave ter nedovoljene ponudbe in prodaje alkohola, 10 - Ukrepi na področju cenovne dostopnosti alkohola. Preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola Postopno znižanje dovoljene vsebnosti DELNO - Najvišja do voljena raven alkohola v krvi je 0,50 grama alkohola na kilogram krvi alkohola v krvi za voznike do 0,0 g/l (ZPrCP). Nacionalni program varnosti cestnega prometa 2013-2022 poleg naključnega preverjanja vsebnosti alkohola v izdihanem zraku vključuje tudi aktivnosti ozaveščanja in preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola. 0,0 g/l alkohola v krvi za mlade voznike, DA (ZPrCP) voznike javnega prevoza in voznike težkih tovornih vozil Naključno preverjanje vsebnosti alkohola v DA - Vozniki imajo lahko največ do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka izdihanem zraku pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Poklicni vozniki, vozniki javnega prevoza, učitelji vožnje, vozniki začetniki, vozniki, ki prevažajo otroke, in nekateri drugi vozniki ne smejo imeti alkohola v organizmu (ZPrCP). Postopno pridobivanje vozniškega DA - Ob izgubi vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola je obvezna udeležba dovoljenja v rehabilitacijskih programih pred vnovičnim opravljanjem vozniškega izpita (ZVoz). Omejevanje dostopnosti alkohola Nadzor države nad prodajo alkohola na DELNO - Za prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač na javnih prireditvah mora organizator drobno (državni monopol nad prodajo pridobiti dovoljenje, ki ga izda upravna enota (ZOPA). Kljub nasprotovanju stroke in snovalcev alkohola, uvedba licenc za prodajo alkoholne politike je bila leta 2017 sprejeta sprememba ZOPE, po kateri je na javnih športnih alkohola) prireditvah ponovno dovoljena prodaja alkoholnih pijač, ki vsebujejo manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola (dovoljene pijače so pivo, vino ipd). Določena spodnja starostna meja za DA - Prepovedana je prodaja in ponudba alkoholnih pijač mlajšim od 18 let (ZOPA). prodajo in nakup alkoholnih pijač Omejitev prodaje po urah in dnevih DA - Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač med 21. uro in 7. uro naslednjega dne v 28 trgovinah; prepovedana je prodaja žganih pijač v gostinskih obratih od začetka dnevnega obratovalnega čas do 10. ure dopoldan (ZOPA). Prepovedana je televizijska prodaja alkohola (ZAvMS). Prepoved dela pod vplivom alkohola DA (ZVZD) Zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola Obdavčitev – zvišanje minimalnih davčnih DELNO - Uvedeno imamo trošarino na pivo, vmesne pijače in etilni alkohol. Za vino in stopenj, v skladu z inflacijo, za vse fermentirane pijače trošarina ni uvedena oz. znaša 0 EUR (ZTro-1). Trošarine se ne usklajujejo alkoholne pijače, določitev minimalne z inflacijo. cene alkohola, prepoved akcijskih in promocijskih cen Obravnava oseb s tveganim in škodljivim pitjem ter zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj zaradi pitja alkohola Kratki ukrepi za osebe, ki tvegano ali DELNO - Ukrep se izvaja v okviru Zakona o voznikih in v okviru Nacionalnega programa škodljivo pijejo, v primarnem zdravstvu in primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Vsi zdravniki splošne/družinske medicine drugih okoljih tveganega in škodljivega pitja alkohola ne odkrivajo, čeprav obstajajo klinične smernice za Preglednica 1. Izbrani učinkoviti ukrepi alkoholne politike (stolpec levo), ki so v Sloveniji sprejeti delno ali v celoti (stolpec desno). Preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola Postopno znižanje dovoljene vsebnosti DELNO - Najvišja dovoljena raven alkohola v krvi je 0,50 grama alkohola na kilogram krvi alkohola v krvi za voznike do 0,0 g/l (ZPrCP). Nacionalni program varnosti cestnega prometa 2013-2022 poleg naključnega preverjanja vsebnosti alkohola v izdihanem zraku vključuje tudi aktivnosti ozaveščanja in preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola. 0,0 g/l alkohola v krvi za mlade voznike, DA (ZPrCP) voznike javnega prevoza in voznike težkih tovornih vozil Naključno preverjanje vsebnosti alkohola v DA - Vozniki imajo lahko največ do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka izdihanem zraku pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Poklicni vozniki, vozniki javnega prevoza, učitelji vožnje, vozniki začetniki, vozniki, ki prevažajo otroke, in nekateri drugi vozniki ne smejo imeti alkohola v organizmu (ZPrCP). Postopno pridobivanje vozniškega DA - Ob izgubi vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola je obvezna udeležba dovoljenja v rehabilitacijskih programih pred vnovičnim opravljanjem vozniškega izpita (ZVoz). Omejevanje dostopnosti alkohola Nadzor države nad prodajo alkohola na DELNO - Za prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač na javnih prireditvah mora organizator drobno (državni monopol nad prodajo pridobiti dovoljenje, ki ga izda upravna enota (ZOPA). Kljub nasprotovanju stroke in snovalcev alkohola, uvedba licenc za prodajo alkoholne politike je bila leta 2017 sprejeta sprememba ZOPE, po kateri je na javnih športnih alkohola) prireditvah ponovno dovoljena prodaja alkoholnih pijač, ki vsebujejo manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola (dovoljene pijače so pivo, vino ipd). Določena spodnja starostna meja za DA - Prepovedana je prodaja in ponudba alkoholnih pijač mlajšim od 18 let (ZOPA). prodajo in nakup alkoholnih pijač Omejitev prodaje po urah in dnevih DA - Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač med 21. uro in 7. uro naslednjega dne v trgovinah; prepovedana je prodaja žganih pijač v gostinskih obratih od začetka dnevnega obratovalnega čas do 10. ure dopoldan (ZOPA). Prepovedana je televizijska prodaja alkohola (ZAvMS). Prepoved dela pod vplivom alkohola DA (ZVZD) Zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola Obdavčitev – zvišanje minimalnih davčnih DELNO - Uvedeno imamo trošarino na pivo, vmesne pijače in etilni alkohol. Za vino in stopenj, v skladu z inflacijo, za vse fermentirane pijače trošarina ni uvedena oz. znaša 0 EUR (ZTro-1). Trošarine se ne usklajujejo alkoholne pijače, določitev minimalne z inflacijo. cene alkohola, prepoved akcijskih in promocijskih cen Obravnava oseb s tveganim in škodljivim pitjem ter zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj zaradi pitja alkohola Kratki ukrepi za osebe, ki tvegano ali DELNO - Ukrep se izvaja v okviru Zakona o voznikih in v okviru Nacionalnega programa škodljivo pijejo, v primarnem zdravstvu in primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Vsi zdravniki splošne/družinske medicine drugih okoljih tveganega in škodljivega pitja alkohola ne odkrivajo, čeprav obstajajo klinične smernice za zgodnje odkrivanje in kratke ukrepe. Aktivnosti se krepijo preko projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj DA - Stroške zdravljenja krije zdravstveno zavarovanje. ter drugih bolezni zaradi pitja alkohola Zmanjševanje škode v pivskem okolju Povečevanje odgovornosti strežnega DELNO - Z globo se kaznujejo pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe, samostojni osebja podjetnik, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če streže osebi, ki kaže znake opitosti, ter kdor omogoči osebi, mlajši od 18 let, pitje alkoholne pijače na javnem mestu (ZOPA). Izobraževanje strežnega osebja in DELNO - Razvite imamo posamezne programe, zakonsko področje ni urejeno. menedžmenta za odgovorno strežbo ter zagotavljanje varnih okolij Omejevanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač Popolna prepoved oglaševanja alkoholnih DELNO - Prepovedano je oglaševanje alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 15 vol. % alkohola. pijač Alkoholne pijače z manj kot 15 vol. % alkohola je med drugim prepovedano oglaševati na radiu in televiziji med 7.00 in 21.30, v kinematografih pa pred 22.00 (ZZUZIS-A). Prepovedano je oglaševanje na panojih, tablah, plakatih ali svetlobnih napisih, ki so od vrtcev in šol oddaljeni manj kot 300 metrov (ZZUZIS-A). Oglaševalsko sporočilo mora vsebovati sporočilo o škodljivosti pitja alkohola. Legenda: ZOPA - Zakon o omejevanju porabe alkohola, ZVoz – Zakon o voznikih, ZTro-1 - Zakon o trošarinah, ZPrCP – Zakon o pravilih cestnega prometa, ZZUZIS-A - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, ZAvMS - Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, ZVZD – Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Tabela je povzeta po publikaciji Alkoholna Preglednica 1. Izbrani učinkoviti ukrepi alkoholne politike (stolpec levo), ki so v Sloveniji sprejeti delno ali v celoti (stolpec desno). politika v Sloveniji (Roškar in sod., 2019). Legen da: ZOPA - Zakon o omejevanju porabe alkohola, ZVoz – Zakon o voznikih, ZTro-1 - Zakon o trošarinah, ZPrCP – Zakon o pravilih cestnega prometa, ZZUZIS-A - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, ZAvMS - Zakon o avdiovizualnih medijskih storitv Alkohol ah, ZVZD – Zak in p on o v rom arno et sti in zdravju pri delu. Tabela je povzeta po publikaciji Alkoholna politika v Sloveniji (Roškar in sod., 2019). Zakonodaja na področju prometne varnosti v Sloveniji ne vključuje le restriktivnih ukrepov za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, temveč tudi zdravstvene/preventivne. Uvedli smo zdravstveni pregled s svetovanjem, ki se ga lahko udeležijo vozniki motornih vozil, ki so vozili pod 29 vplivom alkohola (od 0,5 do 0,8 g alkohola na kg krvi), in vozniki posebnih skupin (vozniki začetniki, poklicni vozniki itd.; do 0,5 g/kg alkohola). Zdravstveni pregled opravi izbrani osebni zdravnik, ki oceni tveganost in škodljivost pitja in svetuje glede spremembe. S potrdilom o opravljenem svetovanju se vozniku izbrišejo 4 kazenske točke, a le enkrat v dveh letih. Uvedli smo tudi obvezno udeležbo v enem od treh rehabilitacijskih programov, ki se ga mora udeležiti oseba, ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in je prejel kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola. V program jo, v primeru odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, napoti sodišče po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu. Sodišče pri določitvi ustreznega rehabilitacijskega programa izbira med tremi: krajšimi edukacijskimi delavnicami, daljšimi psihosocialnimi delavnicami in programi zdravljenja odvisnosti. Omenjene spremembe zakonodaje so prispevale k izboljšanju prometne varnosti. Alkohol in nosečnost Alkohol in promet MOSA - Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola Zakonodaja na področju prometne varnosti v Slove- niji ne vključuje le restriktivnih ukrepov za prepreče- K prepoznavi problematike alkohola in pregledu pris- vanje vožnje pod vplivom alkohola, temveč tudi zdra- topov za zmanjševanje bremena alkohola v Sloveniji vstvene/preventivne. Uvedli smo zdravstveni pregled je pomembno prispevala vzpostavitev entitete MOSA s svetovanjem, ki se ga lahko udeležijo vozniki motor- – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do nih vozil, ki so vozili pod vplivom alkohola (od 0,5 do alkohola (www.infomosa.si)1, ki deluje od leta 2008. 0,8 g alkohola na kg krvi), in vozniki posebnih skupin MOSA na transparenten in vsem dostopen način (vozniki začetniki, poklicni vozniki itd.; do 0,5 g/kg podaja informacije s področja problematike alkohola alkohola). Zdravstveni pregled opravi izbrani osebni v Sloveniji, z namenom prenosa znanj, večje učinkovi- zdravnik, ki oceni tveganost in škodljivost pitja in sve- tosti in povezovanja med različnimi akterji alkoholne tuje glede spremembe. S potrdilom o opravljenem politike. MOSA laični in strokovni javnosti omogoča svetovanju se vozniku izbrišejo 4 kazenske točke, a dostop do različnih baz podatkov (baze preventivnih le enkrat v dveh letih. Uvedli smo tudi obvezno ude- programov, raziskav, akterjev, virov pomoči, publi- ležbo v enem od treh rehabilitacijskih programov, ki kacij) in aktualnega dogajanja na področju proble- se ga mora udeležiti oseba, ki ji je izrečeno prene- matike alkohola in pristopov v Sloveniji in po svetu hanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in je prejel (Kamin in Roškar, 2021). kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola. V program jo, v primeru odložitve izvršitve preneha- Razvoj in vrednotenje preventivnih programov nja veljavnosti vozniškega dovoljenja, napoti sodišče in intervencij za preprečevanje in zmanjševanje po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu. škode zaradi alkohola Sodišče pri določitvi ustreznega rehabilitacijskega programa izbira med tremi: krajšimi edukacijskimi V Sloveniji se izvaja veliko različnih preventivnih in delavnicami, daljšimi psihosocialnimi delavnicami promocijskih programov in intervencij s področja in programi zdravljenja odvisnosti. Omenjene spre- alkoholne problematike (v MOSA bazi je zbranih 70 membe zakonodaje so prispevale k izboljšanju pro- preventivnih programov s tega področja), vendar so metne varnosti. večinoma namenjeni otrokom in mladostnikom ter njihovim staršem, manj je takih, ki so namenjeni Alkohol in nosečnost mladim odraslim in starostnikom, najpogosteje o problematiki alkohola informirajo in ozaveščajo, manj Intenzivnejše delo NIJZ na področju alkohola in je takih, ki bi imeli za cilj spremembo vedenja. Le malo nosečnosti se je pričelo s projektom »Alkohol in je takšnih, za katere obstajajo dokazi o njihovi učin- nosečnost«, ki je potekal v letih 2013 - 2014 pred- kovitosti. Zato smo na osnovi različnih obstoječih vsem na Gorenjskem, vodil pa ga je takratni Zavod evropskih dokumentov in portalov dobrih praks prip- za zdravstveno varstvo (danes NIJZ OE) Kranj NIJZ. V ravili Merila za vrednotenje intervencij na področju projektu so se povezali ginekologinja in porodničarka, javnega zdravja za namen prepoznavanja in izbire pediatrinja, strokovna delavka v šoli za bodoče starše dobrih praks (Radoš Krnel et al., 2020). Njihov namen iz lokalnega zdravstvenega doma ter strokovnjaki je priprava jasnih smernic za prepoznavanje in izbiro javnega zdravja z NIJZ s ciljem zaščiti še nerojene dobrih praks na področju javnega zdravja, ki bodo slu- otroke pred učinki alkohola. 9. septembra 2014 smo žile tudi kot smernice za snovanje, načrtovanje, obli- v Sloveniji prvič obeležili mednarodni dan FAS, ki je kovanje in izvajanje različnih intervencij. nosil ključno sporočilo: »V nosečnosti ni varne alko- holne pijače, ni varne količine alkohola in ni varnega Sodelovanje z nevladnimi organizacijami časa za pitje alkohola. Abstinenca je najboljša odlo- čitev za žensko, ki je noseča, lahko postane noseča Ministrstvo za zdravje sofinancira različne aktivnosti ali doji otroka.« Od takrat naprej ta dan obeležujemo in programe, ki jih izvajajo nevladne organizacije, s vsako leto, pripravljamo in širimo zdravstveno vzgojna ciljem preprečevanja tvegane in škodljive rabe alko- gradiva za informiranje in osveščanje bodočih staršev hola. Aktivnosti in programi so namenjeni različnim in širše javnosti. Z namenom senzibilizacije različnih skupinam prebivalstva, s poudarkom na ranljivih sku- strokovnih javnosti (zdravstvo, sociala, gostinstvo) pinah. Z vključevanjem vrstniškega in drugih pristo- za to problematiko organiziramo predavanja oz. pov se še posebej osredotočajo na mlade. Programi delavnice in objavljamo strokovne prispevke. Želimo, vključujejo aktivnosti promocije zdravega življenj- da se kot družba zavemo, da je odnos bodočih star- skega sloga, ozaveščanja o posledicah pitja alkohola, šev do alkohola in nosečnosti odraz širšega druž- preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, pomoči benega odnosa do pitja alkohola ter, da je prepre- osebam, ki škodljivo pijejo in njihovim družinam, čevanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti skupna zagovorništva ter spremljanja izvajanja področne odgovornost družbe. zakonodaje (npr. skrito nakupovanje). Od leta 2017 30 Anderson P, Chisholm D, Fuhr DC. Effectiveness and cost-effectiveness of je Ministrstvo za zdravje znatno povečalo finančna policies and programmes to reduce the harm caused by alcohol. The Lancet sredstva za ta namen in s tem prispevalo k razvoju na 2009; 373:2234–46. tem področju. Kamin T, Roškar M. MOSA - Addressing alcohol issues in Slovenia through an upstream multiple stakeholder approach. V: Knox K, Kubacki K, Thiele S.R. (ur.). Stakeholder involvement in social marketing: challenges and approa-Omejevanje digitalnega tržnega komuniciranja ches to engagement. Abingdon; New York: Routledge, 2021, str. 55-71. alkohola Kenny P, Hastings G. “Understanding social norms: upstream and down-stream applications for social marketers”. V G Hastings, K Angus in C Bryant, Handbook of Social Marketing. Los Angeles, London: Sage, 2011, str. 61-80. Naraščajoča uporaba digitalnih medijev je ustva- rila nove priložnosti za tržno komuniciranje različnih Radoš Krnel S, Kamin T, Jandl M, et al. Merila za vrednotenje intervencij na področju javnega zdravja za namen prepoznavanja in izbire primerov dobrih izdelkov, tudi alkohola. Tržno komuniciranje alkohola praks. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2020. spodbuja mladostnike, da posežejo po alkoholnih World Health Organization. Alcohol consumption, harm and policy response pijačah v zgodnejših letih in v večjih količinah (Ander-fact sheets for 30 European countries. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2018. son et al., 2009; Kenny in Hastings, 2011). Zato so se na NIJZ dejavno vključili v evropske razvojne projekte, ki se ukvarjajo z razvojem učinkovite zakonodaje na tem področju, saj so sodobne oblike digitalnega tržnega komuniciranja alkohola, skoraj popolnoma izvzete iz obstoječe zakonodaje, ki je bila v Sloveniji, kot v večini drugih držav, razvita pred pojavom novih tržnih kanalov. 31 Vključujoče javno zdravje - invalidi in starostniki Marko Štanta, Marko Vudrag Če želimo izboljšati in vzdrževati javno zdravje, mora biti med pomembnejšimi cilji zdravstvenih politik in programov vključevanja ranljivih oseb v družbo. Pri tem je bistveno, da družbo prilagodimo omejitvam posameznika. Kajti med populacijo imamo sorazmerno majhne, a številne in heterogene ranljive skupine, tako da je njihov skupni delež v populaciji pomemben, saj je vsak tretji posameznik zaradi različnih razlogov na obrobju družbe in tvega socialno izključenost. Dosedanje izkušnje kažejo, da so koristi vključevanja V občinah, ki so izkazale interes, se preko Sveta inva- številne, ne samo za osebe s posebnimi potrebami lidov izvaja koordinacija socialno-zdravstvenih sto- ampak za vse prebivalce. Programi aktivnega vklju- ritev. Za hitrejši odziv na potrebe so bile v letu 2018 čevanja pripomorejo k zmanjševanju socialne izklju- zbrane informacije o socialno-zdravstvenih storitvah čenosti in spodbujajo bolj zdrav življenjski slog vseh in njihovih izvajalcih v lokalnem okolju. Prejeli so jih vsi prebivalcev. Dostopnejše in s tem prijaznejše druž- izvajalci storitev, občinske uprave in občani. V okviru beno okolje zmanjšuje neenakosti v zdravju in izbolj- koordinacije se s sodelovanjem občin, javnih institu- šuje javno zdravje celotne družbe! cij in NVO koordinirano med drugim izvajajo delavnice o zdravju, neformalna dolgotrajna oskrba, telovadba Na NIJZ OE Nova Gorica sodelujemo v projektih ter brezplačni nujni prevozi za invalide in starejše. Občina po meri invalidov, ki jih je pričela Zveza delov- Posebna pozornost je namenjena osebam na soci- nih invalidov Slovenije. Projekti se poslužujejo Inva- alnem robu, zato se izvajajo obdobni obiski za preu- lidske politike v lokalnih skupnostih - Agende 221, ki čitev njihovega položaja in posredovanja ustrezne omogoča urejanje položaja vseh pripadnikov ranljivih podpore in pomoči. skupin (invalidi, starostniki, brezposelni, brezdomci, tisti, ki živijo pod pragom revščine, kronični bolniki itd.). Namenjena je izdelavi načrtov invalidske poli- tike in temelji na Standardnih pravilih za izenačevanje UN General Assembly. Standard Rules on the Equalization of Opportunities možnosti invalidov for Persons with Disabilities. Resolution adopted by the General Assembley, , ki so jih leta 1993 sprejeli Zdru- 20 December 1993, A/RES/48/96. Dostopno na: https://www.refworld.org/ ženi narodi. Občine z nazivom Občina po meri inva- docid/3b00f2e80.html (Dostop 7. junij 2021). lidov imajo Svet invalidov, ki deluje kot posvetovalno telo župana. Na Goriškem sodelujemo v svetih inva- 1_Zveza delovnih invalidov Slovenije.Invalidska politika v lokalnih skupnostih – lidov tudi predstavniki NIJZ OE Nova Gorica. Sodelo- Agenda 22. https://www.zdis.si/node/441. vanje predstavnika NIJZ v tovrstnih družbenih telesih prinaša možnost neposrednega sodelovanja NIJZ pri oblikovanju občinskih politik preko svetovanja župa- nom ter občinskim svetom. Na ta način je mogoče učinkoviteje izvajati »skupnostni pristop za zdravje« in »zdravje v vseh politikah« ter približati zdravje vsem občanom. 32 Javnozdravstveni pristopi v medsektorskih politikah: dosežki na področju aktivnega in zdravega staranja Andreja Mezinec, Monika Robnik Levart in Mojca Gabrijelčič Blenkuš Staranje je proces, ki se prične že ob rojstvu in vpliva na vse vidike našega življenja. Aktivno in zdravo staranje (AZS) je zelo pomembno skozi celoten življenjski cikel. V Sloveniji je dinamika staranja prebivalstva zelo hitra, kar je potrebno upoštevati pri pripravi strateških načrtov države. Potrebno je skupno povezovanje, sodelovanje ter vključevanje različnih deležnikov tako medsektorsko kakor multidisciplinarno. Glavni namen področja AZS je razvijanje multidiscipli- nacionalno noto in pogled na covid-19 situacijo. Tre- narnih kompetenc in medresorskih pristopov za vklju- nutno si s povezovanjem in ohranjanjem mreže pri- čevanje zdravja v različne sektorske ukrepe in poli- zadevamo podpreti pripravo in izvajanje akcijskega tike ter spremljanje razvojnih politik, pomembnih za načrta za uveljavljanje vsebin javnega zdravja pri uve- področje javnega zdravja, na ravni Evropske Unije in ljavljanju Strategije dolgožive družbe. Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) s svojimi aktivnostmi NIJZ je bil v 2020 prepoznan s strani SZO kot pomem- želi okrepiti raziskovanje, povezovanje in ozavešča- ben deležnik na področju zdravega staranja ter v Sta- nje o pomenu tako znotraj NIJZ-ja (povezovanje z tističnem sosvetu za tretje življenjsko obdobje1. že dobro utečenimi področji dela) kot širše, s pou- darkom na razumevanju področja staranja, demo- grafskih in okolijskih spremembah, vseživljenjskemu pristopu, medgeneracijskem povezovanju ter osta- limi temami iz področja AZS. Staranje je presečna oz. povezovalna tema številnih delovnih področij NIJZ. Aktivnosti na področju AZS spodbujajo tako Združeni narodi kot SZO predvsem v okviru dekade staranja 2021–2030, pa tudi Evropska komisija z Zeleno knjigo o staranju - Spodbujanje medgeneracijske solidarno- sti in odgovornosti. Poslanstvo NIJZ je prispevati k boljšemu zdravju in k večji blaginji prebivalcev Slovenije. Svoje naloge kljub velikim prizadevanjem ne moremo opravljati zgolj s Slika: Delo regij, OE Nova Gorica, Izzivi staranja v novogoriški regiji, sodelovanje na projektu SILVER SMEs, predstavitev projekta ASTAHG v Tolminu podporo zdravstva, potrebno je širše povezovanje in sodelovanje različnih sektorjev in deležnikov. S pro- jektom AHA.SI, v letih 2014–2016 (priprava podlag za vključitev v Strategijo dolgožive družbe), kjer je bil NIJZ vodilni partner, smo naredili pomemben korak pri povezovanju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z izzivi, povezanimi s staranjem družbe. Z naslednikom – pro- http://www.staranje.si jektom ASTAHG smo aktivnosti dodatno razširili in http://www.staranje.si/aktualno/aktivno-zdravo-staranje-v-odmaknjenih-okrepili sodelovanje različnih političnih upravljavcev -podrocjih-projekt-astahg#read-more tudi na regijski ravni. Robnik Levart M, Mezinec A, Gabrijelčič Blenkuš [uredniki]. Zbornik NIJZ aktivnosti za leto 2020 na področju staranja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno V izvajanju prenosa AZS metodologije na regionalno zdravje, 2021 (v pripravi). raven je bilo vključenih vseh devet območnih enot NIJZ. Te so vzpostavile mreže z deležniki, ki delujejo 1_https://www.stat.si/statweb/NationalStatistics/AdvCommittees-na področju staranja na regijskih in lokalnih ravneh. Description/99. V letu 2021 je pripravljeno že peto skupno poročilo aktivnosti Zbornik NIJZ aktivnosti za leto 2020 na področju staranja, ki ima tokrat poleg regijske dodano 33 Aktivnosti Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota za zmanjševanje neenakosti v zdravju Peter Beznec V Centru za zdravje in razvoj Murska Sobota izvajamo programe zmanjševanja neenakosti v zdravju med regi-jami in med različnimi populacijskimi skupinami z vključevanjem zdravja v razvojne načrte na različnih upravnih ravneh in sodelovanjem med različnimi sektorji. V sodevanju z Univerzo v Mariboru in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) raziskujemo ekonomske vplive zdravstvenega sistema na gospodarstvo in zaposlenost na nacionalni in regionalni ravni. Proučujemo tudi vplive socialnega podjetništva na zdravje ranljivih ciljnih skupin in na gospodarski ter socialni razvoj regij. Center za zdravje in razvoj Murska Sobota (CZR MS) katerem deluje. Naša iniciativa je v sodelovanju z je bil ustanovljen s strani Nacionalnega Inštituta za Beneško pisarno SZO združila mednarodne akade- Javno Zdravje (NIJZ) za izvajanje aktivnosti Programa mike in strokovnjake z namenom poiskati metode in Mura (Buzeti in Maučec Zakotnik, 2008), namenje- orodja, s katerimi želimo pokazali, kako pomemben je nega zmanjševanju neenakosti v zdravju prebivalcev zdravstveni sistem za razvoj narodnega in lokalnega pomurske regije z vključevanjem zdravja v regionalni gospodarstva. razvoj in medsektorskim sodelovanjem. Program je bil inovativen, zato ga je SZO prepoznala kot uspešen V okviru tega je nastala študija Ekonomski odtis zdra- model, ki smo ga potem predstavljali na dogodkih na vstvenega sistema v Sloveniji (Bekő et al., 2019), mednarodni ravni, CZR MS pa je zato leta 2008 prido- ki jo je izdelal tim iz Ekonomsko poslovne fakultete bil status Kolaborativnega centra SZO za medsektor- Maribor pod vodstvom prof. Jagriča, v sodelovanju s ske pristope k zdravju in je trenutno edini delujoči v sodelavci CZR MS in Beneško pisarno SZO. Sloveniji. Po zaključku Programa Mura smo delo nada- Vseskozi delujemo tudi lokalno, kjer izvajamo različne ljevali in tako je leta 2011 nastala publikacija Neena- razvojne projekte, ki imajo ugoden vpliv na zdravje kosti v zdravju v Sloveniji (Buzeti et al., 2011), prva in kvaliteto življenja prebivalcev Pomurja in širše ter publikacija v Sloveniji, ki je predstavila neenakosti v programe promocije zdravja, kot sta Program oza- zdravju med prebivalci ter njihove vzroke. veščanja in opolnomočanja o srčnem popuščanju CZR MS je koordinator Mreže regij za zdravje SZO za v partnerstvu s Splošno bolnišnico Murska Sobota Pomurje in v sodelovanju z NIJZ in MZ pripravljamo in Opolnomočanje in ozaveščanje za zdravje Romov mednarodne Poletne šole javnega zdravja v Slove- v partnerstvu z Zvezo za razvoj romskega turizma, niji, ki se jih udeležujejo člani Mreže regij za zdravje športa in kulture RS »Nova pot – Nevo drom«. in Mreže zdravih mest SZO ter domači strokovnjaki iz različnih sektorjev. V okviru izvajanja programa »Krepitev zmogljivosti za medsektorsko delovanje na področju determi- Bekő J, Jagrič T, Fister D, Brown C, Beznec P, Kluge H, in BoyceT. The econo-nant zdravja in vlaganja v zdravje za zmanjševanje mic effects of health care systems on national economies: an input-output analysis of Slovenia. Applied Economics, 2019; 51: 37, 4116-4126. neenakosti«, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za Buzeti T, in Maučec Zakotnik J. Vlaganje v zdravje in razvoj v Sloveniji: program zdravje RS, smo vzpostavili mednarodno iniciativo, Mura. Murska Sobota: Center za zdravje in razvoj, 2008. ki je želela ugotoviti, kakšne so socialne in ekonom- Buzeti T, Djomba K J, Gabrijelčič Blenkuš M, Ivanuša M, Jeriček Klanšček H, ske koristi delovanja zdravstvenega sistema v nekem Kelšin N, ... Zver E. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varo-okolju - na kakšen način lahko maksimiziramo pozi- vanje zdravja, 2011. tivne vplive delovanja zdravstvenega sistema na trajnostni gospodarski in družbeni razvoj okolja, v 34 Skupnostni pristop h krepitvi duševnega zdravja Nuša Konec Juričič, Domen Kralj, Marjeta Peperko Ključni usmeritvi območne enote Celje NIJZ sta poznavanje stanja zdravja in potreb prebivalstva ter odzivanje nanje. Kot odgovor na visoko stopnjo samomora v regiji Celje izvajamo v okviru Skupine za preprečevanja samomora v zadnjih dveh desetletjih program Krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomoril-nosti1. Zaradi problemov zlorabe psihoaktivnih substanc in novih tehnologij pa smo leta 2017 obudili delovanje Lokalne akcijske skupine Celje za preprečevanje zasvojenosti. Visoka samomorilnost in zloraba psihoaktivnih 300 klientov, ki ob podpori svetovalcev premagujejo substanc (PAS) in novih tehnologij sta javnozdra-stiske, ki bi se sicer lahko prevesile v resnejše soci- vstvena problema, ki za obvladovanje zahtevata alne ali zdravstvene težave. Poleg tega je Območna povezane in usklajene pristope deležnikov različ- enota Celje že 20 let odprta za tedenska srečanja nih sektorjev in strok ter uporabnikov. Na območni skupine anonimnih alkoholikov ter skupine svojcev enoti Celje NIJZ smo s koordinacijo deležnikov pri- anonimnih alkoholikov, deveto leto pa za tedenska čeli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v okviru srečanja podporne skupine za ženske, odvisne od Lokalne interdisciplinarne akcijske skupine (LAS) odnosov. Skupine nudijo članom oporo ter motivacijo Celje za preprečevanje zasvojenosti. Po uspešni pri spremembi vedenja in posledično izboljšanja vseh izvedbi številnih izobraževanj ter tedaj inovativnega vidikov zdravja. programa zamenjave igel uporabnikom nedovoljenih drog in prenosu te naloge na drugega izvajalca, smo Ocenjujemo, da smo v regiji Celje spletli učinko- delo skupine v letu 2013 prekinili. Od leta 2017, ko smo vito mrežo deležnikov na področju skrbi za duševno zaradi naraščanja zlorabe novih psihoaktivnih snovi zdravje v najširšem smislu. Vanjo se postopoma vklju- ter nekemičnih zasvojenosti delo skupine revitalizi- čujejo tudi trije centri za duševno zdravje odraslih ter rali, izvajamo za strokovnjake v zdravstvu, šolstvu, dva centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, sociali ter nevladnem sektorju redna letna srečanja, ki delujejo za celjsko regijo. Povezana mreža deležni- ki krepijo njihova znanja in kompetence. kov nam omogoča pretok ključnih informacij, učinko- vito odzivanje na probleme posameznikov in skupin, Izkušnje te koordinacije smo uspešno prenesli tudi strokovne debate, dopolnjevanje vsebin in progra- na področje preprečevanja samomora in krepitve mov. Nudi tudi oporo in motivacijo vsem, ki se v njej duševnega zdravja. V okviru interdisciplinarne Regij- združujemo s skupnim ciljem za dobro zdravje naših ske skupine za preprečevanje samomora že od leta prebivalcev. 2001 izvajamo ciljna izobraževanja, ki jih je bilo delež- nih več kot 12.000 strokovnjakov ter laikov. Z rednim in Konec Juričič N, Lekić K. Tu Smo Zate : Krepitev Duševnega Zdravja in Prepre-proaktivnim komuniciranjem z mediji skrbimo za uve- čevanje Samomorilnosti Na Celjskem - Skupnostni Model Zavoda Za Zdravstveno Varstvo Celje. Zavod za zdravstveno varstvo; 2013. Available from: ljavljanje in razumevanje tematik duševnega zdravja https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploded/tu_smo_zate_publika-cija_25_10_2013_4.pdf in samomora med ljudmi ter posledično za odstiranje mitov in zmanjšanje stigme na teh pod- ročjih. Med letoma 2007 do 2016 smo na naši enoti v Celju omogočali delova- nje samopomočne skupine za podporo ljudem z depresijo in njihovim svojcem. Ker smo se v regiji soočali z veliko vrzeljo na področju enostavno in hitro dosto- pne psihološke pomoči osebam v stiski, smo ob soglasju ključnih deležnikov iz regije v letu 2010 na območni enoti Celje NIJZ odprli Svetovalnico za prvo psihološko pomoč Tu smo zate. Sveto- valnica, ki se je v letu 2015 v okviru pro- jekta MOČ priključila mreži svetovalnic Posvet, deluje v Celju neprekinjeno že enajsto leto. Letno jo obišče med 250 in 35 03 ZDRAVSTVENI INFORMACIJSKI SISTEM - DIGITALNE INOVACIJE V ZDRAVSTVU 3.1 Register raka Republike Slovenije 3.2 Zbirke podatkov in drugi podatkovni viri o zdravju in zdravstvenem varstvu 3.3 SLORA: spletišče za dostop do podatkov o raku 3.4 Zdravstveni statistični letopis Slovenije 3.5 Vloga in uporabnost rešitev eZdravja v času pandemije covida-19 v Sloveniji 3.6 Prispevek Slovenskega društva za medicinsko informatiko k informatizaciji in digitalizaciji zdravstva v Sloveniji Register raka Republike Slovenije Vesna Zadnik, Sonja Tomšič Register raka Republike Slovenije je s svojim 70-letnim delom prepoznan kot eden najstarejših in najboljših populacijskih registrov raka v svetovnem merilu. S kakovostnimi podatki o bremenu raka v državi je izhodiščna strokovna točka za pripravo nacionalnih programov obvladovanja raka, ki prispevajo k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka ter izboljšanju zdravljenja, preživetja in kakovosti življenja za vse bolnike z rakom. Register raka Republike Slovenije (www.onko-i.si/rrs) Strokovnjaki Registra raka izvajajo poglobljene epi- je eden najstarejših ter hkrati tudi najkakovostnejših demiološke raziskave o pojavljanju raka, časovnih populacijskih zdravstvenih registrov v Evropi in svetu. trendih, prostorski razporeditvi, preživetju bolnikov Ustanovljen je bil leta 1950 na Onkološkem inštitutu z rakom in uspešnosti presejalnih programov za raka. Ljubljana in je v sedmih desetletjih neprekinjenega Obenem je Register raka številnim domačim in tujim delovanja ohranil svoje osnovno poslanstvo nacio- raziskovalcem izhodišče za klinične in epidemiološke nalnega populacijskega registra za zbiranje, obde- raziskave z zagotavljanjem podatkov in statističnih lavo in predstavljanje visokokakovostnih podatkov o storitev. Na strokovnjake Registra raka se pogosto bremenu raka v državi. Prijavljanje raka je v Sloveniji obračajo tudi posamezniki ali skupine prebivalstva, obvezno in zakonsko predpisano. navadno združeni v društva in civilne iniciative, ki želijo odgovore na točno določena vprašanja o raku Register raka je del nacionalne javnozdravstvene v njihovem okolišu. Register raka se zaveda, da je dejavnosti, ki spremlja zdravje prebivalcev in usmerja civilna družba ključni partner za uspešne ukrepe za strateški razvoj na področju onkologije. Zagotavlja boj proti raku, zato vse takšne zahtevke jemlje zelo ter redno objavlja kazalnike o številu novih prime- resno ter skrbno analizira predstavljeno problema- rov (incidenca), številu vseh bolnikov (prevalenca) tiko in odgovorno interpretira rezultate. ter preživetju bolnikov z rakom. S podatki podpira Državni program obvladovanja raka pri načrtovanju in ocenjevanju primarne in sekundarne preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacAije onkolo- ških bolnikov kot tudi pri načrtovanju zmogljivosti in sredstev, potrebnih za obvladovanje raka v državi. Z natančnimi podatki o diagnostiki in zdravljenju, ki se v Registru beležijo v okviru kliničnih registrov, pa lahko, poleg zgoraj opisanega, spremljamo tudi kakovost obravnave bolnikov. Kazalniki in rezultati analiz so objavljeni v rednih letnih poročilih, člankih, publikaci- jah, prek sodelovanja z mediji in na lastnem spletnem portalu Slora. Slika: Leta 2020 je slovenski Register raka praznoval 70. letnico neprekinjenega delovanja. Zgodovinska dejstva in anekdote so prikazane na www.onko-i.si/rrs/70-let-registra-raka ter v posebej za to priložnost izdani brošuri. 37 Zbirke podatkov in drugi podatkovni viri o zdravju in zdravstvenem varstvu Metka Zaletel, Tina Zupanič Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spremlja glavnino javnozdravstvenih podatkov in skupaj z drugimi deležniki tvori sistem zdravstvenih informacij za podporo odločanju v Sloveniji. Zdravstveni podatki temeljijo na štirih, med seboj tesno povezanih stebrih. Zdravstveni podatki kot podpora odločanju v Slove- naj omenimo zgolj zadnje uspešne in tekoče pre- niji temeljijo na štirih stebrih, ki so med seboj tesno nove zbirk, kot so elektronsko potrdilo o upravičeni povezani: zadržanosti od dela (eBol), elektronska prijava smrti I. Redne letne zbirke podatkov, ki jih upravljamo na (eSmrti) in spremljanje zunajbolnišničnih obrav- podlagi Zakona o zbirkah podatkov s področja zdra- nav (eSZBO), ki bo omogočala hitrejše spremljanje vstvenega varstva podatkov, zmanjševala administrativna bremena ter še boljšo podporo pri procesih oblikovanja zdravstve- II. Podatki nacionalnih anketnih raziskav, ki omogo- nih politik in konkretnih ukrepov znotraj slovenskega čajo vpogled v tvegana vedenja, samooceno zdravja zdravstvenega sistema. in počutja, itd. Podatki nacionalnih raziskav so v zdravstvenem III. Podatki iz drugih administrativnih in statističnih informacijskem sistemu vedno bolj pomembni. NIJZ virov, ki »obogatijo« osnovne vire podatkov z doda- izvaja splošne raziskave na velikih reprezentativ- tnimi informacijami o socio-demografski strukturi ali nih vzorcih prebivalcev Slovenije, kot je Nacionalna o uporabi storitev raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu, ter IV. Statistični podatki sistema eZdravja, ki prinaša področne raziskave, kot so raziskave o uživanju drog, mnogo zanimivih podatkov o uporabi zdravstvenega duševnem zdravju itd. V zadnjem petletnem obdobju sistema. je NIJZ nadgradil anketno metodologijo s poudarkom na kombiniranih načinih anketiranja, kar omogoča Sistem zdravstvenih informacij za podporo odloča- kakovostno izvedbo raziskav ter vsaj delno razbre- nju v Sloveniji upravljajo NIJZ in drugi deležniki. NIJZ menitev populacije. spremlja glavnino javnozdravstvenih podatkov ter upravlja relevantne podatkovne zbirke o pacientih Podatki iz drugih administrativnih in statističnih virov in storitvah, kot so podatki o vzrokih smrti, porodih ter eZdravja pa prinašajo dodano vrednost k prvima in rojstvih, hospitalizacijah, čakalnih dobah, nalezlji- dvema stebroma, saj obogatita podatke ter omo- vih boleznih, poškodbah in zastrupitvah, odsotnosti gočata analize, ki so bolj tematsko in problemsko z dela, cepljenju, ter o izvajalcih zdravstvene dejav- usmerjene. Združevanje naštetih podatkov ob ustre- nosti. V decembru 2019 je bil opravljen širši pregled zni pravni osnovi omogoča širok pogled na zdravje slovenskega sistema zdravstvenih informacij s strani populacije ter uporabo zdravstvenega sistema. Svetovne zdravstvene organizacije, ki je potrdila visoko kakovost sistema in podatkov ter doseganje želenih standardov. NIJZ ima tudi vlogo pooblaš- čenega izvajalca državne statistike in predstavlja nacionalno kontaktno točko za poročanje mednaro- dnim organizacijam za področje zdravstvenih stati- stik. Poleg NIJZ v Sloveniji podatke upravlja še nekaj drugih ključnih deležnikov, med katerimi je potrebno izpostaviti Onkološki inštitut, Univerzitetno kliniko Golnik, Ortopedsko bolnišnico Valdoltra in Pedia- trično kliniko UKC Ljubljana. NIJZ si skupaj z drugimi deležniki že dlje časa prizadeva k popolni digitaliza- ciji vseh področij spremljanja zdravstvenega varstva, 38 SLORA: Spletišče za dostop do podatkov o raku Vesna Zadnik, Nika Bric Leta 2010 je bilo na spletnem naslovu www.slora.si vzpostavljeno interaktivno spletišče Slora (SLOvenija in RAk), ki omogoča preprost in hiter dostop do aktualnih podatkov o bremenu raka v Sloveniji. Neposredne povezave do tujih baz podatkov omogočajo tudi enostavne mednarodne primerjave bremena raka. Podstran onKOvid podaja sprotne informacije o vplivu epidemije covida-19 na breme raka in obravnavo onkoloških bolnikov v Sloveniji. V Sloveniji imamo zaradi Registra raka Republike Slo- Preverjene vsebine portala Slora, stroga merila venije, ki že 70 let deluje v okviru Onkološkega inšti- kakovosti in široka medijska promocija portala širši tuta Ljubljana, izredno dolgo tradicijo spremljanja javnosti približajo in osvetlijo bolezen »rak«. S por- populacijskega bremena raka. Leta 2010 je bila za talom Slora je poenostavljeno ocenjevanje učinkov obveščanje strokovne in laične javnosti o kazalnikih in uspešnosti Državnega programa za obvladovanje bremena raka uvedena novost v slovenskem zdra- raka, bistveno manj pa je tudi dezinformacij v javno- vstvenem sistemu: interaktivno spletišče, ki omo- sti glede bremena raka v Sloveniji (zastareli, napačni goča preprost in hiter dostop do podatkov o raku v podatki ali napačne interpretacije). Postranski, a ne Sloveniji na ravni države in njenih administrativnih zanemarljivi, učinki portala pa so vezani na tehnolo- enot, in primerjavo kazalnikov bremena raka z dru- ško in organizacijsko delovanja Registra raka: obde- gimi državami. Spletišče je po začetnih črkah besed lovanje podatkov in rutinskih analiz je poenostavljeno teme, ki jo prikazuje – Slovenija in rak – poimenovano in hitrejše, prav tako je manjša verjetnost napak. SLORA. Dostopno je na internetnem naslovu www. slora.si. Vsebine so v celoti na voljo tudi v angle- škem jeziku, vgrajen komunikacijski most pa omo- goča direkten stik med uporabnikom in stroko. V dodatnih vsebinah so uporabniku na voljo informa- cije o preverjenih nevarnostnih dejavnikih raka ter možnih načinih preprečevanja in zgodnjega odkri- vanja maligne bolezni. V Pojmovniku so zbrani pojmi in metode v pomoč uporabniku za pravilno razume- vanje prikazanih kazalnikov in epidemiologije raka. V času epidemije covida-19 podaja spletišče Slora na svoji podstrani onKOvid sprotne informacije o vplivu epidemije na breme raka in obravnavo onkoloških bolnikov v Sloveniji. Ključni del spletišča Slora je inovativna aplikacija za neposreden dostop do podatkov iz baze Regi- Slika: interaktivno spletišče Slora je uporabnikom na voljo na www.slora.si. stra raka, ki uporabniku omogoča priklic agregiranih podatkov glede na parametre, ki si jih izbere sam. Priprava podatkov poteka prek iskalnih oken – za vsak epidemiološki kazalnik (incidenca, umrljivost, preva- lenca, preživetje) je pripravljeno samostojno iskalno okno. Rezultati poizvedbe se prikažejo v grafični in tabelarični obliki, uporabnik pa jih lahko nadalje obdeluje in shranjuje. 39 Zdravstveni statistični letopis Slovenije Mojca Simončič, Damjana Vardič, Marjana Hladnik V Zdravstvenem statističnem letopisu Slovenije so na enem mestu zbrani podatki in informacije, ki nudijo organiziran, usklajen in razumljiv pregled vsebin, ki se nanašajo na različne vidike zdravja populacije. Vse te informacije so v veliko pomoč pri razsojanju pomembnih javnozdravstvenih vprašanj, vsakodnevnem delu o oceni zdravstvenega stanja prebivalstva ter pri odločanju o in sprejemanju ustreznih politik. Publikacija daje večji pomen jasnim grafičnim prikazom, vizualizacijam ter infografikam, vključeni pa so tudi kratki vsebinski poudarki, ki spremljajo vse oblike prikazov podatkov. V letu 1966 je prvič izšla publikacija Statistično poro- s pomočjo večplastnega in medinstitucionalnega čilo o delu zdravstvene službe v SR Sloveniji, s podatki sodelovanja strokovnjakov1, ki so v namen izboljša- za leto 1965, ki predstavlja osnovo današnjega Zdra- nja zdravja ljudi združili svoje izkušnje in znanje, ter vstvenega statističnega letopisa Slovenije. Podatki skupaj pripravili publikacijo, ki je kakovostna osnova so bili prikazani le v tabelarični obliki, večinoma v za sprejemanje odločitev. absolutnih številkah, predvsem zaradi omejitve obsega publikacije, saj so bile takrat še enostran- Zdravstveni statistični letopis Slovenije je dostopen sko ročno tipkane. Zaradi vse večje kompleksnosti in na spletni strani https://www.nijz.si/sl/nijz/revije/ dinamičnosti okolja ter posledično vse večjih potreb zdravstveni-statisticni-letopis-slovenije. po informacijah, se je publikacija postopoma spremi- njala, dopolnjevala in prenavljala. Zadnja prenova je bila izvedena v letu 2013. Publikacija je dobila novo strukturo, ki je enotna vsem poglavjem. Uvod vsakega poglavja je namenjen pred- vsem predstavitvi glavnih poudarkov. Nacionalni del publikacije prikazuje stanje skozi daljše časovno obdobje s poudarki zadnjega leta. Regionalni del omogoča primerjavo regij z nacionalnim povprečjem. Zaključni del vsakega poglavja zajema umestitev Slo- venije v mednarodni prostor s pomočjo mednarodnih primerjav z evropskimi državami. Glavno vodilo publikacije je v jasnem in jedrnatem pri- kazu informacij. Vsebina je trenutno razporejena na devet samostojnih in vsebinsko zaokroženih poglavij. Slednja so predstavljena z značilnimi in prepoznav- nimi piktogrami, ki uporabniku dajejo hiter in jasen vpogled o umestitvi določene vsebine. Uvodni del je predvsem besedilen, sledijo pa grafični in tabela- Emerson J. Visualizing Information for Advocacy: An Introduction to Information Design. New York: OSI, 2008. rični prikazi, ki so ustrezno dopolnjeni s kratkimi vse- binskimi poudarki, ki izluščijo oz. poudarijo bistveno Veszelszki Á. Information visualization: Infographics from a linguistic point of view. In: Benedek, András − Nyíri, Kristóf (eds.): The Power of the Image Series sporočilo. Poleg tabel in grafikonov je v publikacijo Visual Learning, 2014; 4. vključenih tudi več infografik (vizualizacija ali vizu- Zavod SRS za zdravstveno varstvo v Ljubljani Republiški zdravstveni center alno oblikovanje podatkov Veszelszki 2014 in Emmer- - zdravstvena statistika: Statistično poročilo o delu zdravstvene službe v SR Sloveniji za leto 1965. Ljubljana, december 1966. son 2008). Zbiranje podatkov in informacij v zdravstvu je ključ- 1_Onkološki inštitut Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje, Stati-nega pomena, saj se na podlagi le-teh načrtujejo in stični Urad Republike Slovenje, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Ministrstvo za zdravje, Zavod iščejo rešitve, povezane z zdravjem ljudi. Publikacija za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni Zdravstveni statistični letopis Slovenije je nastala in alergijo Golnik (Klinika Golnik), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Zavod RS za transfuzijsko medicino in drugi. 40 Vloga in uporabnost rešitev eZdravja v času pandemije covida-19 v Sloveniji Dalibor Stanimirović, Vedrana Matetić Javni zdravstveni sistem v Sloveniji se zaradi različnih sistemskih in družbeno-ekonomskih okoliščin ter neugodnih javnozdravstvenih trendov v zadnjih letih spopada s številnimi izzivi [1]. Zdravstveni sistem se na eni strani sooča z vprašanji upravljanja in pomanjkanjem virov, na drugi pa s pogosto zastarelo in neprimerno zakonodajo. Za soočanje s temi izzivi in zagotavljanje vzdržnosti javnega zdravstvenega sistema so potrebne temeljite in obsežne spremembe sedanje ureditve zdravstvenega varstva. V tej luči je proces digitalizacije ključen za inovacije (eRecept), elektronsko naročanje (eNaročanje), in vzpostavitev učinkovitejšega in uspešnejšega Centralni register podatkov o pacientih (CRPP, ki zdravstvenega sistema. Izraz »digitalizacija« je v vsebuje specialistične izvide, mikrobiološke izvide, tem besedilu opredeljen kot celovita vpeljava reši- odpustna pisma, ambulantne izvide, cepljenja in tev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) druge zapise o pacientu) in Portal za paciente zVEM, v operativne in poslovne procese zdravstvenega če naštejemo le nekatere najpomembnejše. Potem sistema. V mednarodnih strateških dokumentih IKT seveda obstaja cela vrsta zaledne infrastrukture in predstavlja enega bistvenih instrumentov za dose- omrežnih platform, ki dejansko omogočajo uporabo ganje izboljšane zdravstvene obravnave pacientov rešitev eZdravja, vendar na splošno niso usmerjene in zagotavljanje pravočasnega spremljanja vseh k uporabnikom in zato v tem besedilu niso posebej parametrov delovanja v zdravstvenem sistemu [2]. opisane. Glede na dogodke od objave prvega stra- Zadnji slovenski strateški dokument Resolucija naci- teškega dokumenta o digitalizaciji zdravstva v letu onalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 2005 predstavlja implementacija rešitev eZdravja, ki »Skupaj za družbo zdravja« navaja več specifičnih je bila izvedena od leta 2016 dalje, pomemben mejnik ciljev na področju IKT v zdravstvu. V skladu z doku- v zgodovini razvoja slovenskega zdravstva. Slednje menti EU, ki poudarjajo učinkovitost, dostopnost in potrjujejo statistični podatki in različne evalvacije, fleksibilnost zdravstvenih sistemov, kot krovni stra- ki jih izvajajo nacionalne in mednarodne inštitucije. teški cilj izpostavlja predvsem implementacijo enot- Odstotek eReceptov med vsemi recepti v letu 2019 nih in učinkovitih IKT rešitev. Takšne IKT rešitve bi je bil nad 92 % (izračunano kot mesečno povprečje). zagotovile ustrezne podatke za zdravstveno obrav- V absolutnih številkah to pomeni več kot 1.150.000 navo pacientov in podpirale na dokazih temelječe eReceptov na mesec. Podobno je bil delež eNapotnic sprejemanje upravljavskih odločitev [3]. Zanesljivi v sklopu eNaročanja v zadnjem letu v povprečju več zdravstveni, finančni in upravljavski podatki bi izbolj- kot 95 % na mesec (več kot 300.000 eNapotnic na šali načrtovanje in upravljanje tako posameznih izva- mesec). jalcev zdravstvene dejavnosti kot tudi zdravstve- nega sistema v celoti [4]. Raziskave kažejo, da imajo Število zdravstvenih dokumentov, ki jih izvajalci uspešni projekti digitalizacije zdravstva izjemen zdravstvene dejavnosti pošiljajo v CRPP, nenehno strateški pomen za nadaljnji razvoj zdravstvenega narašča. Portal zVEM je imel v letu 2019 več kot sistema in daljnosežen vpliv na gospodarsko rast in 768.000 obiskov v primerjavi s 548.000 obiski v letu družbeni razvoj [5]. 2018. Tabela 1 prikazuje kumulativno rast uporabe rešitev eZdravja v Sloveniji na letni ravni od njihove Digitalizacija v teku in izbruh covida-19 uvedbe v zdravstveni sistem leta 2016 do konca leta 2019. Kumulativne številke za letošnje leto, 2020, Projekt digitalizacije slovenskega zdravstva razumljivo še niso na voljo. Z leti je mogoče opaziti (eZdravje), ki sledi nacionalnim, evropskim kot tudi stalno rast uporabe rešitev eZdravja in po vmesnih usmeritvam Svetovne zdravstvene organizacije, je podatkih v letu 2020 se bodo te številke letos ver- eden ključnih dolgoročnih ciljev javnega sektorja jetno povečale v absolutnem ali relativnem smislu, v Sloveniji [6]. Slovensko eZdravje v sedanji obliki kljub težavnim in nepredvidljivim razmeram na podro- zajema digitalne rešitve, kot so elektronski recept čju javnega zdravja, zaradi epidemije covida-19. 41 razumljivo še niso na voljo. Z leti je mogoče opaziti stalno rast uporabe rešitev eZdravja in po vmesnih podatkih v letu 2020 se bodo te številke letos verjetno povečale v absolutnem ali relativnem smislu, kljub težavnim in nepredvidljivim razmeram na področju javnega zdravja, zaradi epidemije covida-19. Tabela 1: Letna rast uporabe rešitev eZdravja v Sloveniji, 2016–2019. razumljivo še niso na voljo. Z leti je mogoče opaziti stalno rast uporabe rešitev eZdravja in po vmesnih podatkih v letu 2020 se bodo te številke letos verjetno poveč 2016 ale v absolutnem 2017 ali rel ativnem smis2018 lu, 2019 kl jub težavnim in nepredvidljivim razmeram na področju javnega zdravja, zaradi epidemije covida-19. eNaročanje Število eNapotnic 241.379 2.509.518 3.564.993 3.946.878 Tabela 1: Letna rast uporabe rešitev eZdravja v Sloveniji, 2016–2019. % od vseh napotnic 42,96 84,71 95,11 93,92 eRecept Število eRecepto 2016v 12. 2017 326.845 2018 13.095.808 2019 13.867.192 13.895.517 e Naročanje Število eN % a pootd nic v seh recept 241.ov 379 2.509.518 87,23 3. 564.993 3. 88, 946. 73 878 92,33 93,47 % od vseh napotnic 42,96 84,71 95,11 93,92 eCR RecP e P pt Število eR Š ecteev ptoilvo dokum 12. ent 326. ov 845 13.095.3.180. 808 704 13. 867.192 6.436. 13. 900 895.517 9.411.132 15.201.309 Portal zVEM % od vseh Šrtee cevpitlo ov o biskov 87,23 88,73 669 92,33 262.012 93,47 548.512 768.255 CRPP Število dokumentov 3.180.704 6.436.900 9.411.132 15.201.309 Portal zVEM Število obiskov 669 262.012 548.512 768.255 Tabela 1: Letna rast uporabe rešitev eZdravja v Sloveniji, 2016–2019. Evalvacija Ministrstva za javno upravo za obdobje 2016–2018 kaže, da je uporaba rešitev eZdravja Evalvacija Ministrstva za javno upravo za obdobje 2016–2018 kaže, da je uporaba rešitev eZdravja Ev ( alv ( e eRR ac e e cec ija Ministr pe t p int e in N e stv aroč N a z anaro je) sča ja p an rož j vn e ila ) o upr znsp a atnro v e ž o z p ila a obdobje rih z ran n ke at v n z e d p ravs rih tve ran nem k obrs e a ist e v m vnauz v; drav e pac Minis s t t ie rs v tve nto n ov z em a ja vns , poeois no tem sta u vit ; e Min v po is st trs opk t o vo z v z a j a avno 2016–2018 kaže, da je uporaba rešitev eZdravja u u p pr raa vov o oc eonjcuejn, jdu a je e ,s kdua p njie h psrikhu rapnn koih v ppr rib ih ližnra o n 40 k o m v ilij opnrib ov Eliž URn [o pac 7] .4 ieP 0 nt ol em eg filij , vina ončnoihv p rE ečja stanihUraR darn k[o7 dizv,] . ac Poleg ija, kako fvin o ančn st in v ih p arnorih st rankov, (eRecept in eNaročanje) sprožila znatne prihranke v zbranih zdravstvenih podatkov, posvetovanja med evalvacija izpostavlja tudi druge sistemske koristi eRecepta in eNaročanja, kot so poenostavljene in zdr euči avnvkstv alv ovi e ac tej n ijšeae m sist izpo obravn e sa mu; Ministr tavlja tudi ve pacientov, stv dr po o z uenoa ja ge s stavivn ist te o upr ems v post a ko vepo koristi eR kov za splo ecep pac šnimi z ta iente, v dr ečj a in eNaroča a vniki in spec nja, kot so poen standardizacij ialisti, nižji administr ostav a, ativni ljene in oc u k e č ak njuje in ov k o o st , da je skupnih prihr vitej in v še arn os o t b z r b a rav nin h av zd ank er avsto pvv približn ac e i nie h nt p o odvao 40 mili ,t k p ov,o e p n os - ovs et toav va i njtae str v o me p d oss ški, do p tlo st oš p ni k mo opni v o zdrzaa vni p ki ac st podatkin ie o n v z te, ve a analiz čja e in r stand aziska ard ve izacija, jon speo c v EUR [7]. P ialisti, nižji ad oleg finan ministrativni čnih prihr stroški, dostank opn o o v s , e t p v o alv dat ac kov ija kakovost in varnost zbranih zdravstven ih za p an o alizd ite at in ko raz v is ,k av p e o it s d. v Leettnoa vdainnj d. Letna dinamika prihr a ami ka m anko ed s v iz evplo alv šn ac imi zdr ije Ministr a-vniki in izpo prih sta rank vlja tudi druge sist ov iz evalvacije Minist e rstmsk va z e k a javoristi eRec no upravo je eppta in rikazana na stva z Grafu a ja 1. vno upravo je prikazana na Grafu 1. eNar speoč c anja, k ialisti, ot so poe nižji admno in sta ist vlje rati nve in uč ni stroink škio, vit d ejše ostopnost podatkov za analize in raziskave itd. Letna dinamika p G rih raf ran 1: Oc keo nj v e niiz preiv hr alv anki ac zarijaedi M uv ienis dbe t rs eR tev cea pt za a in ja e v Nanro oč aup nja ra , 2 v 01o6 –je 20 p 18rik . azana na Grafu 1. Indeks digitalnega gospodarstva in Graf 1 20.000.000,00 18. : O 000. ce 000, nj 00 eni prihranki zaradi uvedbe eRecepta in eNaročanja, 201 družbe (DE 6–2018 SI) Evrop. ske komisije je sestavljeni indeks, ki zajema relevan- 16.000.000,00 17.526.931,59 14.000.000,00 tne kazalnike o uspešnosti digitalnega 12. 20. 000. 000. 000, 000, 00 00 izvajanja storitev in spremlja razvoj digi- 10. nki v EUR 18. 000. 000. 000, 000, 00 00 12.337.794,30 talne konkurenčnosti držav članic EU. 8. Prihra 16. 000. 000. 000, 000, 00 00 Poroč 6.000.000,00 17. ilo DE 526.931, SI 2019 o 59 značuje velik preboj v razvoju in uporabi storitev eZdravja v 4. 14. 000. 000. 000, 000, 00 00 Sloveniji, zaradi česar Slovenijo uvršča 2. 12. 000. 000. 000, 000, 00 00 2.187.328,11 3.122.040,63 3.203.915,51 na šesto mesto v EU [8] (Graf 2). Položaj 0,00 1.186.715,72 12.337.794,30 10.000.000,00 Slovenije (označen s črno) je precej nad nki v EUR 2016 2017 2018 povprečjem EU28 (označeno z belo), 8.000.000,00 Časovnica (v letih) Prihra prav tako pa je boljši od mnogih držav s 6.000.000,00 eRecept eNaročanje primerljivim BDP (ali celo višjim) in s pri- 4.000.000,00 merljivim prebivalstvom. Graf 1: Ocenjeni prihranki zaradi uvedbe eRecepta in eNaročanja, 2016–2018. In G dreakf s2 d : Uporaba storitev eZdravja v državah članicah EU (Poročilo DESI 2019). 2. igit 000. alne 000, ga go 00 spodarstva in družbe (DESI) Evropske komisije je sestavljeni indeks, ki zajema relevantne kazalnike o uspešnosti digitaln 2. eg 187. a izv 328, ajanj 11 a storite 3. v 122. in s 040, prem63 3.203.915,51 lja razvoj digitalne 0,00 konkuren 50%čnosti držav članic1. E 186. U. Po715, roč 72 ilo DESI 2019 označuje velik preboj v razvoju in uporabi storitev eZdravja v Sloveniji, zaradi česar Slove2016 nijo uvršča na šesto mesto 2017 v EU [8] (Graf 2). Položaj S2018 lovenije (označen s črno) je precej nad povprečjem EU28 (o 40% Čza n saov če nnica o z (v b elet lo)ih,) prav tako pa je boljši od mnogih držav s primerljivim BDP (ali celo višjim) in s primerljivim prebivalstvom. 30% eRecept eNaročanje abe 20% Indek uporstoteks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) Evropske komisije je sestavljeni indeks, ki zajema releOdvan 10% tne kazalnike o uspešnosti digitalnega izvajanja storitev in spremlja razvoj digitalne konkurenčnosti držav članic EU. Poročilo DESI 2019 označuje velik preboj v razvoju in uporabi storitev eZdrav 0% ja EEv FISloveniji, zaradi česar S8lovenijo uvršča na šesto mesto v EU [8] (Graf 2). Položaj Slovenije DK SE ES SI UK IT NL HR BE LU LT AT SK CZ PL PT LV FR RO IE BG EL CY DE HU MT (označen s črno) je precej nad povEU2prečjem EU28 (označeno z belo), p Gr rav ta af 2: Upor ko p aba st a orite je b v eZdra oljš vja v i od mnogih držav s primerljivim BDP (ali cDrežalo ve v čla iš n j ice im EU2 )8 in s primerljivim prebivals tvom drža .v ah članicah EU (Poročilo DESI 2019). 42 Tudi digitalne rešitve za spremljanje kakovosti in varnosti v bolnišnicah so razmeroma dobro razvite. Leta 2002 je Ministrstvo za zdravje vzpostavilo sistem za spremljanje opozorilnih dogodkov in poročanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Bolnišnice so v skladu z zahtevami uvedle interne digitalne rešitve v obliki spletnih vprašalnikov za samoocenjevanje, ki omogočajo spremljanje kazalnikov kakovosti in varnosti ter ustrezne ukrepe v primeru ugotovljenih odstopanj. V teku je tudi razvoj nacionalnega spletnega portala, ki bo bolnikom omogočil poročanje o zaznanih odstopanjih v kakovosti ali varnosti lastnega zdravljenja. Zaradi pandemije covida-19 je bil projekt aprila 2020 žal ustavljen. Na posameznih področjih se uporabljajo specializirani spletni ekspertni sistemi, ki omogočajo napredno podporo pri odločanju in napovedno analitiko s pomočjo umetne inteligence. Vendar ta pristop v Sloveniji ni razširjen in ga izvajalci zdravstvene dejavnosti ne uporabljajo rutinsko. Ekspertni sistemi, ki se običajno uporabljajo v kombinaciji z algoritmi za podporo odločanju in pametnimi napravami, se večinoma uporabljajo za spremljanje in interpretacijo hkratnih analiz velikega števila podatkov na določenih področjih, kjer je to vsebinsko in tehnološko izvedljivo (bolniki s covidom-19, kronični bolniki, spremljanje bolnikov z rakom, klinična kemija itd.). Kljub temu je treba poudariti, da je ta veja digitalnih rešitev v Sloveniji šele v povojih in da glavne pobude za razvoj tovrstnih pristopov prihajajo iz nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov v zadnjih letih. Kot lahko vidimo, večstranska analiza razvitosti, uporabe in učinkovitosti rešitev eZdravja postavlja Slovenijo visoko na lestvici najuspešnejših držav na področju eZdravja. Toda potem, ko so v začetku marca 2020 v Sloveniji odkrili prvi primer covida-19 in nekaj dni kasneje razglasili epidemijo, so se začela pojavljati vprašanja o koristih eZdravja v teh razmerah. Čeprav je bilo v preteklosti opravljenih več analiz in ocen eZdravja, ni bilo izvedenega opazovanja ali vrednotenja možnih koristi rešitev eZdravja v kontekstu epidemije. Zanimivo je, da so bili doslej preučevani številni vidiki razvoja in uporabe digitalnih rešitev v zdravstvu, tudi tisti periferne narave, ki pogosto kažejo komaj zadostni pomen za legitimen raziskovalni interes. Kljub temu je mogoče odkriti pomanjkanje raziskovalnega zanimanja za tako vitalno področje, kot so možne koristi digitalnih rešitev v situacijah, kot je pandemija covida-19. V skladu s temi izhodišči v nadaljevanju podajamo oris poteka epidemije covida-19 v Sloveniji ter pregled družbeno-ekonomskih posledic in odzivnih ukrepov na nacionalni in EU ravni. In Tudi digitalne rešitve za spremljanje kakovosti in var-Prvi primer okužbe s covidom-19 v Sloveniji so odkrili nosti v bolnišnicah so razmeroma dobro razvite. Leta 4. marca 2020. Epidemijo so uradno razglasili 12. 2002 je Ministrstvo za zdravje vzpostavilo sistem za marca istega leta. Vlada je hitro uvedla vrsto omeje- spremljanje opozorilnih dogodkov in poročanje izva- valnih ukrepov za boj proti izbruhu covida-19. Zaradi jalcev zdravstvene dejavnosti. Bolnišnice so v skladu razmeroma pozitivnih gibanj, so bili ukrepi v začetku z zahtevami uvedle interne digitalne rešitve v obliki aprila postopno ukinjeni in vlada je 31. maja uradno spletnih vprašalnikov za samoocenjevanje, ki omogo- preklicala epidemijo covida-19. Skupno število pri- čajo spremljanje kazalnikov kakovosti in varnosti ter merov je bilo 9. septembra 3312. Število smrti zaradi ustrezne ukrepe v primeru ugotovljenih odstopanj. V covida-19 je bilo ocenjeno na 135. Čeprav je bila epi- teku je tudi razvoj nacionalnega spletnega portala, ki demija preklicana, je virus še vedno prisoten in epide- bo bolnikom omogočil poročanje o zaznanih odsto- miologi razpravljajo o možnosti drugega (ali tretjega) panjih v kakovosti ali varnosti lastnega zdravljenja. vala covida-19 do konca leta. Zaščitni ukrepi, kot sta Zaradi pandemije covida-19 je bil projekt aprila 2020 fizična razdalja in nošenje mask, so še vedno pot- žal ustavljen. rebni. Epidemija in spremljajoči ukrepi so imeli hude posledice za slovensko gospodarstvo in zdravstvo Na posameznih področjih se uporabljajo specializi- ter druge socialne podsisteme. Za omilitev posledic rani spletni ekspertni sistemi, ki omogočajo napre- epidemije je vlada sprejela več regulativnih ukrepov, dno podporo pri odločanju in napovedno analitiko katerih skupna vrednost presega šest milijard EUR s pomočjo umetne inteligence. Vendar ta pristop v [9]. Kljub temu je že sedaj jasno, da bo imela epide- Sloveniji ni razširjen in ga izvajalci zdravstvene dejav- mija globoke in trajne posledice. nosti ne uporabljajo rutinsko. Ekspertni sistemi, ki se običajno uporabljajo v kombinaciji z algoritmi za pod- Na splošno bi lahko rekli, da so socialno-ekonomske poro odločanju in pametnimi napravami, se večinoma razmere v EU še slabše. Evropska komisija predlaga uporabljajo za spremljanje in interpretacijo hkratnih izkoriščanje celotnega potenciala proračuna EU za analiz velikega števila podatkov na določenih pod- mobilizacijo naložb in financiranje ključnih področij ročjih, kjer je to vsebinsko in tehnološko izvedljivo za oživitev držav članic EU. Komisija načrtuje aktiva- (bolniki s covidom-19, kronični bolniki, spremljanje cijo nujnega evropskega instrumenta za okrevanje bolnikov z rakom, klinična kemija itd.). Kljub temu je v višini 750 milijard EUR, skupaj s tremi pomemb- treba poudariti, da je ta veja digitalnih rešitev v Slove- nimi varnostnimi mrežami za delavce, podjetja in niji šele v povojih in da glavne pobude za razvoj tovr- državljane v vrednosti 540 milijard EUR, s čimer bo stnih pristopov prihajajo iz nacionalnih in mednaro- dosegla 1.290 milijard EUR ciljno usmerjenih pod- dnih raziskovalnih projektov v zadnjih letih. pornih ukrepov za okrevanje držav članic EU [10]. Ta sredstva bodo iz proračuna EU usmerjena v države Kot lahko vidimo, večstranska analiza razvitosti, članice, in sicer za ključna področja, kot so krepitev uporabe in učinkovitosti rešitev eZdravja postavlja zdravstvenega in socialnega sistema ter podpora Slovenijo visoko na lestvici najuspešnejših držav zelenemu in digitalnemu gospodarstvu, s končnim na področju eZdravja. Toda potem, ko so v začetku ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja in stabil- marca 2020 v Sloveniji odkrili prvi primer covida-19 nejših socialno-ekonomskih temeljev držav članic in nekaj dni kasneje razglasili epidemijo, so se začela EU. Če se bo kriza nadaljevala dlje ali če bo prišlo do pojavljati vprašanja o koristih eZdravja v teh razme- drugega vala pandemije, bodo zagotovljena dodatna rah. Čeprav je bilo v preteklosti opravljenih več analiz sredstva za ustrezne ukrepe, poudarjajo predstavniki in ocen eZdravja, ni bilo izvedenega opazovanja ali Evropske komisije. vrednotenja možnih koristi rešitev eZdravja v konte- kstu epidemije. Zanimivo je, da so bili doslej preuče- Glede vidika digitalizacije bi se morali vprašati, vani številni vidiki razvoja in uporabe digitalnih rešitev kakšna je bila vloga in uporabnost rešitev eZdravja v zdravstvu, tudi tisti periferne narave, ki pogosto za zdravstvene delavce in paciente v času pandemije kažejo komaj zadostni pomen za legitimen razisko- covida-19. Vsakodnevno delovanje zdravstvenega valni interes. Kljub temu je mogoče odkriti pomanjka- sistema se je med epidemijo ustavilo, izjema so bili nje raziskovalnega zanimanja za tako vitalno podro- nujni postopki in zdravljenje onkoloških bolnikov. Delo čje, kot so možne koristi digitalnih rešitev v situacijah, zdravstvenih delavcev je bilo zaradi novih protokolov kot je pandemija covida-19. V skladu s temi izhodišči v obravnave in nevarnosti okužbe izjemno težko. Na nadaljevanju podajamo oris poteka epidemije covida- drugi strani so pacienti zaradi strahu pred okužbo, 19 v Sloveniji ter pregled družbeno-ekonomskih pos- pa tudi zaradi spremenjene prakse zdravstvene ledic in odzivnih ukrepov na nacionalni in EU ravni. obravnave in različnih omejitev, ki so jih postavile In kar je najpomembnejše z vidika našega besedila, zdravstvene ustanove, poskušali čim bolj zmanjšati predstavljamo analizo o vlogi in uporabnosti rešitev število osebnih obiskov zdravstvenih ustanov. Raz- eZdravja za zdravstvene delavce in paciente v času lične rešitve v sklopu eZdravja (eRecept, eNaročanje, epidemije covida-19 v Sloveniji. 43 Portal zVEM, CRPP) so nenadoma postale edini način zravnala. Zdravstveni delavci so zaradi izrednih oko-za zagotavljanje hitrih, učinkovitih in varnih zdra- liščin in drugih inherentnih dejavnikov, pa tudi zaradi vstvenih storitev ter omogočanje ustrezne komuni- pritiska pacientov, intenzivneje začeli uporabljati kacije, tako med zdravstvenimi delavci kot tudi med rešitve eZdravja. Po drugi strani pa so pacienti izka- zdravstvenimi delavci in pacienti. Po začetnem šoku zali največji interes za spremljanje svojega zdravja in zaradi epidemije se je zanimanje zdravstvenih delav- počutja prek zdravstvenih dokumentov, ki so dosto- cev in pacientov za uporabo rešitev eZdravja čez pni preko Portala zVEM in CRPP. noč po Graf 3 v : eč Ra alo st , učna krivulja pa se je pr uporabe posameznih rešitevese eZ n dretljiv avja o v Sloveniji v času epidemije covida-19 in takoj po njej. Vsi dokumenti v CRPP Mikrobiološki izvidi v CRPP Obiski Portala zVEM (specialistični izvidi, odpustna pisma, zapisi v Povzetku 60.000 160.000 podatkov o pacientu itd.) 1.600.000 140.000 50.000 1.400.000 120.000 1.200.000 40.000 100.000 iskov 1.000.000 ob entov entov 30.000 ilo 80.000 um 800.000 um Štev dok dok ilo ilo 60.000 Štev 600.000 20.000 Štev 40.000 400.000 10.000 200.000 20.000 0 0 0 01 02 03 04 05 06 07 01 02 03 04 05 06 07 01 02 03 04 05 06 07 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- 2020- Časovnica (1-7 mesec, 2020) Časovnica (1-7 mesec, 2020) Časovnica (1-7 mesec, 2020) Izkušnje iz prvega vala epidemije covida-19 so pokazale, da imajo rešitve eZdravja v takšnih situacijah ze Gr lo pomembn af 3: Rast upor o vlo abe po go. sam Statis eznih rtičn ešit i epodat v eZdra ki o up vja v Slo ovrab e i s niji v č o jas asu e no p pide okaz mije c ali, o da zdrav vida-19 in tak stveni d oj po njej. elavci in pacienti prepoznavajo številne koristi eZdravja v nepričakovanih in kriznih okoliščinah, ki vplivajo na zdravstveni sistem in njegovo delovanje. Poleg tega se je izkazalo, da imajo rešitve eZdravja za zdravstvene delavce in paciente v takšnih razmerah še večjo uporabno vrednost kot v »normalnih« okoliščinah. Statistični podatki podpirajo zgoraj omenjene kva- Izkušnje iz prvega vala epidemije covida-19 so poka- litativne ugotovitve. Zlasti CRPP in Portal zVEM sta zale, da imajo rešitve eZdravja v takšnih situacijah Zaključek v obdobju zaprtja družbe in takoj zatem doživela zelo pomembno vlogo. Statistični podatki o uporabi znatno povečanje uporabe (Graf 3). Druge rešitve so jasno pokazali, da zdravstveni delavci in pacienti Zdi s eZdrea, da vja, je e pa pid so emija kljub c z ovid elo r a-19 v ze estriktivnloe kra mu tkem delov času anju nared pr ila epoveč zna zva oz ajo av št e e ščan viln j e ek in up oristi orab eZdroa reš vja ite v v n epričako- eZ z d dr rav av ja stv e knot kate ega sist ra e koli d ma na v ru eč ga pob ini podr ud oč a dosle ij in om je, - pa v naj bo ta pol anih in kriznih okitične olišč ga, zakono inah, ki vpliv dajnega ajo na z , dravstveni ad je m neinistrativ mu spr ne eje ga ali fin mu pac an ie č nt noevga zn , ohr ačaja. anile r Gle azmde er na to oma zaskrb siste ljujoče de m in njego jvstvo b o delo i vbilo anje tre . P ba t oleg t emeljito ega se je izkazalo, stabilno raven uporabe, kar potrjuje tudi njihov kriti- da imajo rešitve eZdravja za zdravstvene delavce in preučiti, kaj smo v obdobju pred pandemijo naredili narobe oziroma kaj nismo storili prav, da nismo čen pomen za zdravstveno obravnavo pacientov in paciente v takšnih razmerah še večjo uporabno vred- uspe splo li šn intenzi o delovvirati anje c uporab elotn e re ega z š dr it a e v v e stv Zd en ravja in ega sist e upo ma. rabn nik o e p st k repriča ot v »n ti v številne ormalnih« ok pre olišč dnos inah. ti, ki jih ponujajo digitalne rešitve. Razlogi za to nedvomno segajo v pomanjkanje politične volje, nezadostno zavzetost deležnikov, odsotnost jasno opredeljenih sektorskih politik in prepričljivih ciljev za uporabnike z različnimi motivi ter pomanjkanje usposabljanja in izobraževanja uporabnikov (zdravstvenih delavcev in pacientov). Poleg naštetih dejavnikov je vsekakor spodletelo tudi vsestransko 44 zagovorništvo eZdravja in digitalizacije, ki je eno temeljnih načel pri spodbujanju nacionalnih pobud na področju javnega zdravja. Zaključek Zdi se, da je epidemija covida-19 v zelo kratkem World Health Organization. Regional Office for Europe, European Observatory on Health Systems and Policies. Albreht, Tit, Pribakovic Brinovec, času naredila več za ozaveščanje in uporabo rešitev Radivoje, Josar, Dusan. et al. (2016). Slovenia: health system review. World eZdravja kot katera koli druga pobuda doslej, pa naj Health Organization. Regional Office for Europe. https:/ apps.who.int/iris/ handle/10665/330245. bo ta političnega, zakonodajnega, administrativnega ali finančnega značaja. Glede na to zaskrbljujoče dej- European Commission. Communication from the Commission to the European Parliament, the European Council, the Council, the European Economic stvo bi bilo treba temeljito preučiti, kaj smo v obdobju and Social Committee and the Committee of the Regions on enabling the digital transformation of health and care in the Digital Single Market; empowering pred pandemijo naredili narobe oziroma kaj nismo citizens and building a healthier society. SWD (2018) 126 final. Brussels, 2018. storili prav, da nismo uspeli intenzivirati uporabe Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za rešitev eZdravja in uporabnike prepričati v številne družbo zdravja« (Uradni list RS, št. 25/16). prednosti, ki jih ponujajo digitalne rešitve. Razlogi za Stanimirović, D. A framework for information and communication technology to nedvomno segajo v pomanjkanje politične volje, induced transformation of the healthcare business model in Slovenia. Journal of global information technology management, 2015, vol. 18, iss. 1, pp. 29-47. nezadostno zavzetost deležnikov, odsotnost jasno opredeljenih sektorskih politik in prepričljivih ciljev za Wolff, J., Pauling, J., Keck, A., & Baumbach, J. The Economic Impact of Artificial Intelligence in Health Care: Systematic Review. Journal of Medical Internet uporabnike z različnimi motivi ter pomanjkanje uspo-Research, 2020, 22(2), e16866. sabljanja in izobraževanja uporabnikov (zdravstvenih Ministrstvo za zdravje. eZdravje 2010. Strategija informatizacije slovenskega delavcev in pacientov). Poleg naštetih dejavnikov je zdravstvenega sistema 2005-2010. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Ljubljana, 2005. vsekakor spodletelo tudi vsestransko zagovorništvo Ministrstvo za javno upravo. Vrednotenje učinkov implementacije projekta eZdravja in digitalizacije, ki je eno temeljnih načel pri eZdravje: eRecept in eNaročanje. Ministrstvo za javno upravo Republike Slo-spodbujanju nacionalnih pobud na področju javnega venije, Ljubljana, 2019. zdravja. European Commission. Digital Public Services. Digital Economy and Society Index Report 2019. https:/ ec.europa.eu/digital-single-market/en/desi. Če je tako, bi morda lahko ta epidemija (pandemija) Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih označila prelomnico v dojemanju digitalizacije. Ne le posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20). kot enega od ključnih gonil za razvoj in promocijo jav- European Commission. Communication from the Commission to the Euro-nega zdravja, ampak tudi kot nepogrešljiv dejavnik pri pean Parliament, the European Council, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions. The EU budget prizadevanjih za izkoriščanje obstoječih zmogljivosti powering the recovery plan for Europe. COM (2020) 442 final. Brussels, 2020. in potencialov zdravstvenega sistema ter opolnomo- čenje pacientov v nacionalnih in mednarodnih jav- nozdravstvenih krizah, kot so sedanja in verjetno vse naslednje pandemije. 45 Prispevek Slovenskega društva za medicinsko informatiko k informatizaciji in digitalizaciji zdravstva v Sloveniji Ivan Eržen, Mojca Paulin in Živa Rant Slovensko društvo za medicinsko informatiko (SDMI) je strokovno združenje, ki deluje na področju zdravstvene informatike. Gre za izrazito interdisciplinarno in medsektorsko združenje, kjer se povezujejo zdravstveni delavci, strokovnjaki iz področja informatike ter drugi deležniki, ki so odvisni od dobrih informacij v okviru sistema zdravstvenega varstva. V več 30 letih delovanja so člani društva pomembno zaznamovali razvoj zdravstvene informatike v Sloveniji. Društvo je bilo ustanovljeno že oktobra leta 1988. Izjemno pomembno vlogo je imelo društvo pri vzpo- Mednarodno se povezuje s sorodnimi organizacijami. stavitvi temeljev informatizacije zdravstva v Sloveniji, Od leta 1992 je društvo redni član Evropske federacije saj je v prvih letih po vstopu v novo tisočletje pripra- za medicinsko informatiko EFMI (European Federa- vilo osnutek strateškega razvoja na tem področju. tion for Medical Informatics) in od leta 1993 član Sve- Poleg tega pa so člani uspešno sodelovali v različnih tovnega združenja za medicinsko informatiko IMIA delovnih Ministrstva za zdravje telesih kot na primer (International Medical Informatics Association). Je v Svet za informatiko v zdravstvu (SIZ) in Odbor za tudi član HL7 in ISTEH. zdravstveno informacijske standarde (OZIS), pri pripravi strokovnih podlag za zdravje na daljavo ter Društvo organizira strokovne dogodke s področja v posameznih strokovnih skupinah pri vzpostavitvi zdravstvene informatike, sodeluje z organizacijami in e-Zdravja v Sloveniji. institucijami, ki se strokovno in znanstveno-razisko- valno ukvarjajo z zdravstveno informatiko, spodbuja V okviru društva deluje več sekcij: revija Informatica raziskovalno dejavnost svojih članov, sodeluje s pri- Medica Slovenica, ki izhaja od leta 1994 v tiskani in stojnimi organizacijami s področja medicinske infor- elektronski obliki, sekcija zdravstvene nege (SIZN), matike, obvešča člane in strokovno javnost o pro- zdravje na daljavo, akademija SDMI in HL7. Društvo blemih in napredku na področju delovanja društva in ima tudi svojo spletno stran (http://www.sdmi.si/), na izdaja strokovno revijo Informatica Medica Slovenica kateri so objavljeni aktualni dogodki, poročila, novice, (IMS). Vsaki dve leti že od 1990 izmenjaje organizira gradiva, prispevki, slike, vabila na različne dogodke kongres in strokovno srečanje. Velik poudarek na ter informacije o teh dogodkih s področja zdra- srečanjih je izmenjava strokovnih znanj, mnenj, pog- vstvene informatike doma in po svetu, hkrati pa je to ledov in povezovanje vseh partnerjev sistema zdra- tudi prostor za širjenje strokovnih gradiv in informacij vstvenega varstva v prizadevanju za informatizacijo v strokovni in splošni javnosti. sistema. Aktivnost članov društva se kaže tudi v aktivni ude- ležbi na evropskih in svetovnih kongresih ter sode- lovanju v mednarodnih projektih, v mednarodnih Adamič Š, Eržen I. (Eds.). 30 let Slovenskega društva za medicinsko informatiko : [publikacija ob 30-letnici Slovenskega društva za medicinsko informa-delovnih skupinah, sofinanciranih s strani Evropske tiko]. Slovensko društvo za medicinsko informatiko, 2018. komisije. 46 04 ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA IN PUBLICISTIČNA DEJAVNOST V JAVNEM ZDRAVJU 4.1 Znanstveni dosežki Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 4.2 Antropologija z roko v roki z javnim zdravjem 4.3 Raziskovanje na področju javnega zdravja v onkologiji 4.4 Srčno popuščanje: od epidemiološkega bremena do učinkovite (samo)oskrbe bolnikov 4.5 Revija Zdravstveno varstvo 4.6 Revija Javno zdravje Znanstveni dosežki Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Lijana Zaletel Kragelj Raziskovalna skupina Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je skupina z velikim metodološkim potencialom. Raziskuje na številnih področjih javnega zdravja, tako na področju vpliva dejavnikov fizičnega (npr. onesnaženost zunanjega zraka) kot tudi družbenega okolja (npr. občutek koherentnosti) na zdravje prebivalstva. Krepi se tudi raziskovanje na področju ustnega javnega zdravja. Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Uni- Pomembno je še raziskovanje vpliva neugodnih izku- verze v Ljubljani (KJZ – UL MF) je zelo majhna kate- šenj v preteklosti na različne zdravstvene pojave. Tu dra, kljub temu pa ima velik raziskovalni potencial na posebej velja izpostaviti metodološki pristop za iden- področju javnega zdravja (JZ) in področju medicine tifikacijo profilov populacijskih skupin za učinkovito dela prometa in športa (MDPŠ) v Sloveniji. V svojih delovanje JZ ukrepov (Brajović, 2018). Zanemarljivo vrstah ima namreč metodološko močne raziskovalce, tudi ni raziskovanje vpliva socialnih omrežij na zdravje ki so sposobni raziskovati na različnih vsebinskih pod- prebivalcev, še posebej starostnikov. Raziskovalna ročjih. Pri tem sta kot osrednja zdravstvena pojava skupina v raziskovanje skuša vpeljati tudi nove meto- pogosto v ospredju kakovost življenja in samooce- dološke pristope na področju JZ v Sloveniji – poleg njeno zdravje. Pomembna področja raziskovanja v geografske analize krepi npr. uporabo analize social- zadnjih petih letih so: nih omrežij. 1. V ospredju raziskovanja vplivov dejavnikov na 3. Celosten vpliv okolja na zdravje je združen v razi- zdravje prebivalstva je raziskovanje na področju skovanju tudi na področju MDPŠ. okoljskega zdravja. Znotraj tega področja se razisko- valci KJZ – UL MF usmerjajo v raziskovanje vpliva raz- 4. V zadnjih petih letih je pomemben napredek doži- ličnih okoljskih dejavnikov na zdravje prebivalcev. Med velo še raziskovanje na področju ustnega JZ. Tu velja njimi so v ospredju onesnaženost zunanjega zraka, izpostaviti raziskovanje vpliva fluoridov na ustno onesnaženost zraka v notranjih prostorih in onesna- zdravje ter vpliv ustnega zdravja na zaznavanje splo- ževala v hrani. Posebej velja izpostaviti tudi razisko- šnega zdravja. vanje na področju sindroma bolnih stavb (Dovjak in Kukec, 2019). Opazovani zdravstveni pojavi, ki so v ospredju, so poleg bolezni dihal tudi bolezni repro- duktivnih organov/motnje v delovanju reproduktiv- nega sistema. Metodološko velja tukaj posebej izpo- staviti znanje na področju metod geografske analize. Brajović M, Bellis M, Kukec A, Terzić N, Baban A, Sethi D, Zaletel-Kragelj L. 2. V okviru raziskovanja vplivov družbenih dejavnikov Identification of adverse childhood experiences strongly predicting suicidal na zdravje prebivalcev raziskovalci KJZ – UL MF razi-behaviour among emerging adults in Montenegro and Romania: a new way to targeted cost-effective prevention. Ann Ist Super Sanita. 2018; 54: 348–57. skujejo predvsem na področjih vpliva občutka kohe- Dostopno na: https://www.iss.it/documents/20126/45616/ANN_18_04_12. pdf. rentnosti na kakovost življenja in samooceno zdravja (Štern, Zaletel-Kragelj, Hojs-Fabjan, 2021). Razisko- Dovjak M, Kukec A. Creating healthy and sustainable buildings: an assessment of health risk factors. Cham: Springer Open, cop., 2019. Dostopno na: https:/ vanje je bilo v zadnjih letih usmerjeno v bolnike z mul- link.springer.com/content/pdf/10.1007%2F978-3-030-19412-3.pdf. tiplo sklerozo in migreno, v pripravi pa je raziskovanje Štern B, Zaletel-Kragelj L, Hojs-Fabjan T. Impact of sense of coherence on vpliva občutka koherentnosti na učinkovitost izidov quality of life in patients with multiple sclerosis. Wien Klin Wochenschr. 2021; 133: 173–81. Dostopno na: https:/ pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32617708/. zdravljenja v izbranih skupinah bolnikov z rakom. 49 Antropologija z roko v roki z javnim zdravjem Maruška Vidovič Raziskovanje “prirodnih eksperimentov” je v svetu že privedlo do pomembnih antropoloških in biomedicinskih odkritij. Raziskave izoliranih populacij v svetu so razsvetlile številne nepoznane bolezenske motnje, ki so dostikrat tudi povezane z ekološkimi in kulturnimi posebnostmi. Prvi in zelo ambiciozen, do sedaj najobširnejši, veliko- smo zasledovali mikroevolucijske procese, ki se v -letni antropološki in javnozdravstveni projekt Popu- reproduktivno zaprtih populacijah, na katere je vpli- lacijske strukture Slovenije je bil temelj vseh naših val genetski drift (genetsko odstopanje), zgodijo že raziskav. Na osnovi dobljenih rezultatov smo iz leta v v nekaj generacijah. Pride do fiksacije posameznih leto dograjevali in nadgrajevali nadaljevanje holistič- alelov in mikroevolucijske spremembe omogočijo nih antropoloških in biomedicinskih raziskav. Projekt populaciji, da modificira določene značilnosti. V raz- smo začeli izvajati skupaj z Inštitutom za antropolo- iskavah sta dominirala dva vidika populacijske struk- gijo iz Zagreba. Tako smo tudi v Sloveniji začeli raz- ture in njun medsebojni odnos: ocena izoliranosti iskovati “izolirane populacije”, ki nudijo določene posameznih vasi (subpopulacij) in stopnja sorodstva prednosti za antropološke in medicinske znanstvene med njimi (angl. kinship) in znotraj njih (angl. inbree- raziskave. ding), ki je razmeroma visoka posebno v podgorskem delu. Naše raziskave dostikrat pokažejo smernice za Selška dolina, zaprta hribovska dolina, in v njej živeča javnozdravstvene akcije. populacija je bila izbrana za naše antropološke popu- lacijske raziskave zaradi posebnega geografskega Že vrsto let smo zelo aktivno in uspešno vključeni v položaja, zgodovinskih dogodkov (kolonizacije), mednarodna raziskovalna sodelovanja. V Selški dolini lokalnih družbeno-kulturnih razlogov in poseb-so se nam pridružili antropologi iz znanih tujih univerz. nih ekoloških pogojev. Raziskave na raziskovalnem Skupaj smo naredili raziskave, povezane z načinom modelu, ki predstavlja “naravni raziskovalni laborato- življenja in zdravja. Z Univerzo Oxford in predsednico rij”, so nam omogočile priti do pomembnih zaključkov ICAF pri IUAES smo sodelovali v zvezi s prehranskimi o populaciji, živeči v dolini med Škofjeloškim hribov- analizami. Z medicinskimi antropologi iz Univerze jem. Amherst, Massachusetts, USA smo naredili raziskave o menopavzi in menopavzalnih simptomih. Z antro- Raziskave populacijskih struktur predstavljajo celo- pologi iz Avstralske Univerze v Perthu smo raziskali ten spekter bioloških, socioloških, demografskih “hormonalni stres”(nivo kortizola in testosterona) v dejavnikov, ki vplivajo na genetsko strukturo popula- povezavi z načinom življenja. O staranju ter krhkosti cije. Populacijska struktura je odraz različnih proce- prebivalcev Selške doline smo izvajali bilateralni pro- sov, ki nastanejo s skupnim dinamičnim oblikovanjem jekt ARRS z Ohio State University, Columbus, USA ter različnih populacijskih lastnosti v času (skozi genera- analizo genetske diverzitete populacije Selške doline cijo) in v prostoru (v ekološki niši). z bilateralnim projektom ARRS z Inštitutom za genet- Raziskovanja populacijskih struktur smo izvajali na sko inženirstvo in biotehnologijo Univerze v Sarajevu. več nivojih. Uporabljeni so bili skupinski parame- NIJZ je s pomočjo ARRS izdal uredniško avtorsko tri: bioloških lastnosti človeškega organizma: mor- knjigo dr. Maruške Vidovič: »Anthropology and Public fološke, fiziološke, dermatoglifske (odtisi dlani in Health«. prstov) in dentalne značilnosti ter nekatere druž- beno-kulturne značilnosti: migracijske, izonimijske, lingvistične in demografske. Preko teh parametrov 50 Raziskave na področju javnega zdravja v onkologiji Vesna Zadnik, Tina Žagar Raziskovalci s področja onkološke epidemiologije in javnega zdravja, ki delujemo v okviru sektorja Epidemiologija in register raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, naslavljamo izzive na področju obvladovanja raka v številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, katerih rezultati omogočajo sprejemanje ter izvajanje z dokazi podprtih programov na nivoju primarne, sekundarne in terciarne preventive raka. Raziskovalci s področja onkološke epidemiologije in • Raziskati socialno-ekonomske neenakosti v dejav- javnega zdravja, ki delujejo v okviru sektorja Epide- nikih tveganja za raka, bremenu raka in obravnavi miologija in register raka na Onkološkem inštitutu onkoloških bolnikov v Sloveniji ter predlagati možne Ljubljana naslavljajo izzive na področju obvladovanja ukrepe za zmanjšanje teh neenakosti. raka v številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih • V slovenskem javnozdravstvenem prostoru razvi- projektih, katerih rezultati omogočajo strokovnjakom jati in uvajati nove metode in tehnologije za zbira- in odločevalcem sprejemanje in izvajanje z dokazi nje, računalniško obdelavo, analizo in interpretacijo podprtih programov na nivoju primarne, sekundarne zdravstvenih podatkov. in terciarne preventive raka. Osnova onkološke epi- demiologije pa je ocenjevanje bremena raka, ki se Osnovni namen raziskav na področju javnega zdravja pripravlja na podlagi podatkov mednarodno uveljav- v onkologiji je celostno raziskovanje in z dokazi pod- ljenega Registra raka Republike Slovenije. V zadnjih prto obvladovanje raka v Sloveniji ter umestitev slo- letih posebno mesto zavzemajo raziskave socialno- venskega napredka v mednarodni kontekst. Rezultati -ekonomskih neenakosti, ki jih zaznavamo tako v Slo- in ugotovitve raziskav so objavljeni v obliki monografij veniji kot globalno. ter člankov v najvišje razvrščenih znanstvenih revijah. Specifični cilji raziskovanja na področju javnega zdravja v onkologiji so: • Na podlagi podatkov nacionalnega Registra raka analizirati breme raka v Sloveniji ter kazalnike postaviti v mednarodni kontekst. • Identificirati najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek raka in predlagati z dokazi podprte ukrepe primarne preventive. • Spremljati učinke obstoječih nacionalnih presejal- nih programov za raka ter z dokazi utemeljevati smi- selno uvajanje novih. • Za posamezno vrsto raka s pomočjo kliničnih regi- strov razviti kazalnike kakovosti obravnave (pri diagnostiki, zdravljenju, rehabilitaciji in paliativni oskrbi), zagotoviti njihovo spremljanje, analizo in Slika: Vpetost raziskav na področjih onkološke epidemiologije in onkološkega javnega zdravja v z dokazi podprto celostno obvladovanje raka v Sloveniji. ustrezno interpretacijo. • Razpoznati in analizirati dejavnike, ki so pomembni za izboljšanje kakovosti življenja onkoloških bol- nikov, za zmanjšanje bremena poznih posledic bolezni in zdravljenja ter za izboljšanje preživetja bolnikov z rakom. 51 Srčno popuščanje: od epidemiološkega bremena do učinkovite (samo)oskrbe bolnikov Jerneja Farkaš Lainščak Rezultati sistematičnega raziskovalnega dela predstavljajo pomemben znanstveni napredek v mednaro-dnem prostoru, saj gre za prve celostne podatke o srčnem popuščanju iz tega dela Evrope. Pomembni so tudi v družbeno-ekonomskem smislu, ker omogočajo načrtovanje javnozdravstvenih ukrepov za obvladovanje bremena srčnega popuščanja, ki se bo glede na demografske projekcije staranja slovenskega prebivalstva še dodatno povečevalo. Srčno popuščanje je edino bolezensko stanje v Sistem zdravstvenega varstva pri srčnem popušča- kardiologiji, katerega pogostost narašča. Nacio- nju ne uspe dohajati bremena bolezni, zato se vse nalnih raziskav o stopnjah hospitalizacij zaradi srč- več oskrbe prenaša v domače okolje ter na bolnike nega popuščanja je malo, podatkov za centralno in in njihove neformalne oskrbovalce. Ob zavedanju vzhodno Evropo pa ni. Nacionalno podatkovno zbirko pomembnosti dejavne vloge bolnikov v procesu Spremljanje bolnišničnih obravnav smo analizirali med zdravljenja sistematično izvajamo raziskave o znanju letoma 2004−2012 in ugotovili približno 6000 hospi- in veščinah bolnikov s srčnim popuščanjem glede talizacij letno (mediana starost 78 let, 55 % žensk). bolezni, njene (samo)oskrbe in vpliva na različne Opazili smo naraščanje grobe stopnje hospitalizacij vidike življenja. S kvantitativnimi in kvalitativnimi zaradi srčnega popuščanja (od 249 na 298/100.000 raziskovalnimi pristopi smo dobili vpogled v z zdrav- prebivalcev) in zmanjševanje starostno standardizi- jem povezano kakovost življenja bolnikov ter glavne ranih stopenj (od 249 na 232/100.000 prebivalcev). V ovire in spodbude za izvajanje vedenj samooskrbe. prvem letu po hospitalizaciji je umrlo do 20 % bolni- Spoznanja so nam predstavljala osnovo za razvoj kov, do 40 % bolnikov pa je bilo v prvem letu po odpu- zdravstvenovzgojnih programov in gradiv o srčnem stu iz bolnišnice ponovno hospitaliziranih. popuščanju, ki so bolj prilagojeni potrebam bolnikov ter jih v večji meri podpirajo pri vsakodnevnem življe- Med prebivalci mesta Murska Sobota smo izvedli pre- nju z boleznijo (nepopustljivo-srce.si). sečno epidemiološko raziskavo z naslovom Screening Of adult urBan pOpulation To diAgnose Heart Failure oziroma SOBOTA–HF. Raziskava je potekala v dveh fazah: v prvi fazi smo izvajali presejalne preglede, na katere smo vabili vse osebe iz reprezentativnega vzorca prebivalcev mesta Murska Sobota, starih 55 Omersa D, Farkaš-Lainščak J, Eržen I, Lainščak M. National trends in heart failure hospitalization rates in Slovenia 2004−2012. Eur J Heart Fail 2016; 18: let in več (N =2861), v drugi fazi pa smo izvajali dia-1321-8. gnostične preglede pri osebah s tveganjem za razvoj Lainščak M, Omersa D, Sedlar N, Anker S, Farkaš-Lainščak J. Heart failure pre-srčnega popuščanja glede na vrednost natriuretič- valence in the general population: SOBOTA-HF study rationale and design. ESC Heart Fail 2019; 6: 1077-84. nega peptida (NT-proBNP) enako ali več od 125 pg/ Sedlar N, Lainščak M, Farkaš-Lainščak J. Living with chronic heart failure: mL in ugotavljali pogostost srčnega popuščanja. Pre-Exploring patient, informal caregiver and healthcare professional percepti-sejalnega pregleda se je udeležilo N = 1851 preisko- ons. Int J Environ Res Public Health 2020; 17: 1-16. vancev (odzivnost 64,7-%). V primeru, da je koncen- tracija NT-proBNP znašala enako ali več kot 125 pg/ ml (N = 1002), smo preiskovance povabili v Splošno bolnišnico Murska Sobota na podroben diagnostični pregled. Srčno popuščanje smo ugotovili pri 221 pre- iskovancih, pogostost v raziskovalnem vzorcu je bila 11,9-%. Po konzervativni ekstrapolaciji na celotno prebivalstvo je pogostost srčnega popuščanja zna- šala 4,7 %. 52 Revija Zdravstveno varstvo Saša Zupanič Revija Zdravstveno varstvo (Slovenian Journal of Public Health, SJPH), ki izhaja od leta 1962, predstavlja temeljno znanstveno revijo s področja javnega zdravja na območju centralne in JV Evrope. Revija objavlja članke s širšo mednarodno tematiko (ExLibris), SCImago (SJR), TDOne (TDNet), World- s področja javnega zdravja in spodbuja objavo rezul- Cat. tatov interdisciplinarnih raziskav na tem področju. Objavlja izvirne znanstvene članke, v manjši meri tudi Redno sklicujemo sestanke uredniškega odbora sistematične pregledne znanstvene članke in meto- revije. Pridružili so se nam novi uredniki, tudi iz tujine, dološke članke ter vabljene uvodnike. zato so srečanja v angleščini. Letno objavimo štiri številke revije, skupno okoli 35 Avtorjem je oddaja rokopisov od 2016 olajšana z člankov. Kakovost člankov se viša, vse več avtorjev je videoposnetkom navodil v slovenskem in angleškem iz tujine (vzhodna, centralna in JV Evropa). V uredni- jeziku, prav tako pa od 2017 tudi recenzentom oddaja štvo letno prispe okoli 200 rokopisov, letni osip pa je njihovih recenzij. že več let okoli 80-%. Uporabljamo uredniški program Editorial Manager. V uredništvo prejmemo mnogo več rokopisov kot jih Sistematično preverjamo plagiatorstvo s programom lahko objavimo. Razlogi: CrossCheck. • od 2009 vključenost v SSCI in WoS, od 2010 v Revija Zdravstveno varstvo počasi in vztrajno raste Scopus; ter pridobiva mednarodno veljavo, z vstopom v PubMed pa je še okrepila svoj položaj vodilne znan- • faktor vpliva (IF) neprekinjeno že deset let, od 2011; stvene revije s področja javnega zdravja na območju giblje se med 0,16 in 1,1; centralne in JV Evrope. Želimo si kakovostnih objav, • od 2015 vključenost v bazo DOAJ in od 2016 vklju- ki bi reviji Zdravstveno varstvo omogočale nadaljnjo čenost v PMC in PubMed in vključenost v številne rast in povečevale njeno vlogo na področju javnega druge baze podatkov; zdravja v svetu. • uredniški, recenzentski in tehnični postopki pote- kajo po mednarodnih standardih in se nenehno pri- lagajajo potrebam. Revija izhaja v tiskani in e-izdaji. V e-obliki se nahaja na straneh založbe De Gruyter, Sciendo in NIJZ stra- neh. Revija ima IF že 10 let in IF nad 1 že tretje leto: IF(2011) = 0,452, IF(2012) = 0,163, IF(2013) = 0,732, IF(2014) = 0,417, IF(2015) = 0,203, IF(2016) = 0,429, IF(2017) = 0,620, IF(2018) = 1,074, IF(2019) = 1,097. V Sloveniji je trenutno 19 znanstvenih revij s faktorjem vpliva, od tega dve s področja medicine. IF nad ena je prejelo sedem revij, od tega tudi obe medicinski reviji. Vključeni smo v sledeče podatkovne zbirke: SSCI, JCR, Web of Science (WoS), PubMed, PubMed Cen- tral, Scopus, DOAJ, PsycINFO, CAB Abstracts, Global Health, ProQuest, The Summon, Cabell's Directory, Celdes, CNKI Scholar, CNPIEC, EBSCO Discovery Ser- https://www.nijz.si/sl/nijz/revija-zdravstveno-varstvo vice, Google Scholar, J-Gate, Naviga, Primo Central 53 Revija Javno zdravje Matej Vinko, Tadeja Horvat, Erna Pečan REVIJA JAVNO ZDRAVJE Revija Javno zdravje je mlada revija, katere osnovni namen je krepitev in povezovanje znanosti ter stroke na področju javnega zdravja v Sloveniji. V zadnjih 4 letih je bilo v reviji Javno zdravje objavljenih več kot 40 znanstvenih in strokovnih ter drugih vrst prispevkov, ki so v polju slovenskega javnega zdravja dodali potrebno širino. Javno zdravje je kot znanost in umetnost preprečeva- revije so bile v Perspektivah obravnavane tematike nja bolezni, podaljševanja življenja in krepitve zdravja krhkosti, alkoholizma, razvoja javnozdravstvenega z usklajenim prizadevanjem družbe tesno vpeto v kadra v Sloveniji in širše ter dostopnosti do učinkovite naravno in družbeno okolje (Winslow, 1920). Skladno obravnave pri težavah v duševnem zdravju. Druga s spremembami, ki jih opažamo v svetu okoli nas, se posebna rubrika, ki jo pripravljamo v reviji, so Meto- spreminjajo tudi javnozdravstveni pristopi, oblikujejo dološki pogovori. Pri slednjih skozi simuliran pogovor se novi teoretski koncepti, skladno pa se spreminja med raziskovalcem in metodologom v formatu inter- oz. dopolnjuje javnozdravstvena terminologija. Za vjuja razpravljamo o različnih raziskovalnih izzivih, s razvoj domače stroke je ključnega pomena, da poteka katerimi se pogosto soočajo strokovnjaki ob pričetku izmenjava razmislekov, izkušenj in spoznanj v sloven- znanstvenega udejstvovanja. V opisanem formatu skem jeziku, saj so takšna besedila dostopna najšir- smo v preteklosti naslovili pripravo anketnega vpra- šemu krogu strokovnjakov. Čeprav imamo v Sloveniji šalnika, veljavnost in zanesljivost merskih pripomoč- na področju javnega zdravja dolgo zgodovino stro- kov ter različne oblike pristranosti v epidemiologiji. kovne in znanstvene publicistike, smo v preteklem Poleg naštetega objavljamo v reviji tudi recenzije obdobju ostali brez revije, ki bi se usmerjala v široko knjig, povzetke prispevkov s strokovnih srečanj, glav- polje javnega zdravja in objavljala prispevke v sloven- nino objavljenih prispevkov pa predstavljajo strokovni skem jeziku. Da bi zapolnili to vrzel in ponudili mesto in znanstveni prispevki slovenskih strokovnjakov, ki strokovnjakom javnega zdravja in različnih povezanih delujejo na področju javnega zdravja. strok, da izmenjajo ugotovitve svojega strokovnega in znanstvenega dela, smo na Nacionalnem inšti- tutu za javno zdravje vzpostavili novo revijo Javno zdravje (Eržen, 2017). Oktobra 2017 je izšla prva šte- vilka revije, ki je poleg strokovnih in znanstvenih pri- Eržen I. Uvodnik. Javno zdravje. 2017;1(1):1 spevkov vključevala tudi Perspektive - prvo od dveh Winslow C-EA. The untilled fields of public health. Science. 1920; 51(1306):23– posebnih rubrik, ki jih pripravljamo v reviji. S Perspek- 33 tivami želimo osvetliti aktualne javnozdravstvene izzive tako, da pod vodstvom gostujočega urednika soočimo različne poglede na obravnavano tematiko s kratkimi prispevki ter zaključnim razpravljalnim ozi- roma povezovalnim besedilom. V preteklih letnikih 54 05 IZOBRAŽEVANJE V JAVNEM ZDRAVJU 5.1 Šola javnega zdravja 5.2 Izobraževanje na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Šola javnega zdravja Ivan Eržen Hiter razvoj javnega zdravja, ki smo mu priča še zlasti v zadnjih dveh desetletjih – tako v vsebinskem smislu kot v smislu obsega dela, vpliva na stalno povečevanje potrebe po zagotavljanju uspešnih pristopov na področju zagotavljanja boljšega zdravja prebivalstva. Da bi bili tem potrebam, tako na področju raziskovanja kot tudi na področju izobraževanja, kos, je bila leta 2020 v Sloveniji ustanovljena Šola javnega zdravja, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Potreba po šoli javnega zdrava je v Sloveniji priso- povezovanja z drugimi raziskovalnimi organizacijami. tna praktično od osamosvojitve naprej. Že leta 2004 NIJZ se tako že povezuje z raziskovalnimi organizaci- je skupina učiteljev iz področja javnega zdravja pod jami in projektnimi skupinami v partnerske time, ki so vodstvom Marjana Premika pripravila tudi celovit kos tudi zelo zahtevnim raziskovalnim vprašanjem na dokument, ki je nudil strokovne osnove za ustanovi- področju javnega zdravja. Take modele bo Šola jav- tev Šole javnega zdravja v Sloveniji (Premik, 2004). nega zdravja še naprej podpirala in jih razvijala. Žal se projekt kasneje ni uresničil. Med tem so se raz- mere in tudi potrebe spremenile. V Sloveniji poteka Šola javnega zdravja nudi torej streho in podporo izobraževanje iz vsebin s področja javnega zdravja v različnim raziskovalnim projektom ter programom visokošolskih zavodih na vseh petih univerzah. Vse- izobraževanja in usposabljanja na področju javnega bine s področja javnega zdravja so tako vključene zdravja. Akreditirane programe, ki omogočajo dose- v akreditirane izobraževalne programe najmanj 15 ganje določene stopnje izobrazbe, bodo ob našem fakultet in visokih strokovnih šol. sodelovanju na področju vsebine in sodobnih metod učenja še naprej izvajale visokošolske organizacije. V Nosilci večine programov so učitelji, ki so zapos- okviru Šole javnega zdravja pa bo poseben poudarek leni tudi na NIJZ, in tako se je pokazala možnost, da namenjen koordinaciji in podpori izvajanju številnih se nadaljnji razvoj izobraževanja izvaja v okviru Šole izobraževalnih aktivnosti, ki jih na področju javnega javnega zdravja, ki deluje pod okriljem NIJZ. NIJZ je zdravja NIJZ že izvaja. močno vpet v razvoj kadrov in razvoj njihove usposo- bljenosti. Strokovnjaki NIJZ so vključeni v akreditirane in ne-akreditirane oblike izobraževanja s področja javnega zdravja. Izobraževanja potekajo za različne Premik M (avtor in urednik), Bilban M, Zaletel-Kragelj L, Artnik B. Slovenska nivoje in različna strokovna področja. Izvajamo jih šola za javno zdravje: strokovne podlage za ustanovitev. Ljubljana: Univerza v bodisi sami ali pa v sodelovanju s strokovnjaki, ki so Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, 2004. sicer zaposleni drugod. Imamo gosto mrežo sodelav- cev, ki smo jo ob delu na posameznih projektih stalno dopolnjevali. Vpetost v mednarodno okolje omogoča tudi vključevanje mednarodnih strokovnjakov. Poleg tega pa ima NIJZ dober vpogled v potrebe po izobra- ževanju kadrov za delo na področju javnega zdravja. Drugo pomembno področje dela Šole javnega zdravja je raziskovanje, ki je na področju javnega zdravja je dokaj razpršeno. Izkušnje kažejo na veliko prednost 56 Izobraževanje na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Lijana Zaletel Kragelj Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je vodilna izobraževalna ustanova za javno zdravje v državi. Skupaj z zunanjimi nazivnimi pedagoškimi delavci izobražuje tako na dodiplomski (enovita magistrska programa Medicina in Dentalna medicina) kot tudi podiplomski ravni izobraževanja (doktorski in specialistični študijski programi). Pokriva področji javnega zdravja ter medicine dela, prometa in športa. Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Uni- akreditirana inštitucije za izvajanje ene četrtine pro- verze v Ljubljani (KJZ – UL MF) je zelo majhna katedra, grama. Gre za del Dvosemestrskega podiplomskega kljub temu pa je vodilna izobraževalna sila na podro- študija JZ (DPŠJZ), ki predstavlja temeljni organi- čju javnega zdravja (JZ) ter medicine dela, prometa zirani del programa tega specialističnega študija. in športa (MDPŠ) v Sloveniji; njen vpliv pa seže tudi Kompetenčno usmerjen DPŠJZ se stalno posodab- izven meja Slovenije. Skupaj z zunanjimi nazivnimi lja, v letu 2021 pa je z najnovejšo izvedbo doživel tudi pedagoškimi delavci KJZ – UL MF izobražuje tako na preobrazbo v izvedbo na daljavo ob uporabi spletne dodiplomski kot tudi podiplomski ravni izobraževanja. učilnice UL MF, ki deluje na platformi Moodle1. Prva dva KJZ – UL MF se lahko pohvali, da v njenem okviru delu- redna profesorja za področje JZ v Sloveniji sta pripra- jeta prvi redni profesor za področje MDPŠ ter prva vila tudi osnutek prenove programa specializacije iz redna profesorica za področje JZ v Sloveniji, danes pa JZ v Sloveniji z upoštevanjem evropskih smernic, ki bi v ekipi KJZ – UL MF delujejo skupaj že štirje redni pro- bil v celoti kompetenčno usmerjen. fesorji. Najpomembnejša področja izobraževanja so: 4. Mednarodni vpliv KJZ – UL MF je plod sodelovanja 1. Osnovno izobraževanje poteka na enovitih magi- v okviru 10-letnega projekta sodelovanja na področju strskih programih Medicina (EMŠM) in Dentalna javnega zdravja na območju Jugovzhodne Evrope. medicina (EMŠDM). Ugotavljamo, da se zavedanje o KJZ – UL MF je v tem projektu sodelovala kot ena od pomenu javnega zdravja za učinkovito delovanje sis- vodilnih partneric pri pripravi obsežnega izobraže- tema zdravstvenega varstva, znotraj katerega bodo valnega gradiva, ki je doživelo poleg osnovne tudi delovali bodoči zdravniki in zobozdravniki, na UL MF že drugo izdajo (Burazeri and Zaletel-Kragelj, 2013a; zmanjšuje. Posledično se zmanjšuje tudi obseg JZ Burazeri and Zaletel-Kragelj, 2013b). vsebin v EMŠM in EMŠDM, ne glede na vsa prizadeva- nja KJZ – UL MF in širše strokovne javnosti. Burazeri G (urednik), Zaletel-Kragelj L (urednik). A handbook for teachers, 2. Po drugi strani pa je KJZ – UL MF zelo uspešna na researchers and health professionals. Vol. I, Health: systems - lifestyle - poli-doktorskih študijskih programih UL Biomedicina (s cies. 2nd ed. Lage: Jacobs, 2013a. Dostopno na: http://www.seejph.com/ wp-content/uploads/2013/12/Volume-I-Health.pdf samostojno znanstveno smerjo Javno zdravje) in Varstvo okolja. Kompetenčno usmerjeno izobraže- Burazeri G (urednik), Zaletel-Kragelj L (urednik). A handbook for teachers, researchers and health professionals. Vol. II, Health investigation: analysis - vanje je izredno dobro sprejeto pri študentih, kar se planning - evaluation. 2nd ed. Lage: Jacobs, 2013b. Dostopno na: http://www. seejph.com/wp-content/uploads/2013/12/Volume-II-Health-Investigation. kaže v velikem zanimanju za vpis. pdf. 3. Zelo uspešna je KJZ – UL MF tudi na področju spe- cialističnega študija javnega zdravja za zdravnike in 1_Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. Spletna učilnica. Dvosemestrski podiplomski študij Javno zdravje [spletna stran na Internetu]. Dostopno 24. 6. zobozdravnike v Sloveniji, v okviru katerega je edina 2021 na: https:/ pouk.mf.uni-lj.si/course/index.php?categoryid=164. 57 06 DEJAVNOST JAVNEGA ZDRAVJA 6.1 VAROVANJE IN KREPITEV ZDRAVJA 6.1.1 Spletno mesto ZDAJ.net in vodnik Pričakujemo dojenčka: sodobno, strokovno in dostopno 6.1.2 Vzgoja za zdravje za bodoče starše in matere: začenjamo na začetku, podpiramo zdravo rast in razvoj 6.1.3 Vzgoja za zdravje: za zadovoljne in zdrave otroke in mladostnike 6.1.4 Zdravje v vrtcu – program promocije zdravja za najmlajše 6.1.5 Program spolne vzgoje za otroke in mladostnike 6.1.6 Izzivi motenj hranjenja 6.1.7 Preventiva na področju ustnega zdravja 6.1.8 Program za preprečevanje poškodb otrok in promocijo varnosti 6.1.9 Zagotavljanje psihološke podpore med epidemijo covida-19 6.1.10 Večanje dostopnost do pomoči v primeru težav v duševnem zdravju in preprečevanje samomora 6.1.11 Skupnostni pristop za zmanjševanje neenakosti v zdravju 6.1.12 Promocija zdravja v šoli: Slovenska mreža zdravih šol (1993–2021) 6.1.13 Slovenska mreža zdravih mest 6.1.14 Spletni portal Šolski lonec 6.1.15 Spletno orodje PKMO 6.1.16 Preventivni programi v Zdravstveni regiji Novo mesto 6.1.17 Zorenje mladih skozi program To sem jaz 6.1.18 Higienski in epidemiološki pregled potniških in tovornih ladij v Sloveniji 6.1.19 Od raziskav do dejanj za krepitev zdravega prehranjevanja Spletno mesto ZDAJ.net in vodnik Pričakujemo dojenčka: sodobno, strokovno in dostopno Barbara Mihevc Ponikvar, Zalka Drglin Novo spletno mesto Nacionalnega inštituta za javno zdravje ZDAJ.net (www.zdaj.net) in tiskani Vodnik o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu Pričakujemo dojenčka sta pomembni orodji za promocijo zdravja ter informiranje bodočih staršev in staršev. Vodnik o nosečnosti, porodu in zgodnjem staršev- načinu življenja, zdravju in zdravstvenemu varstvu v stvu Pričakujemo dojenčka je namenjen nosečni- nosečnosti, otroštvu in mladostništvu. Dostop do cam in bodočim očetom. Pri njegovem nastajanju so spleta in številnih informacij postavlja uporabnike v sodelovali številni priznani zdravstveni in drugi stro- aktivnejšo vlogo pri pridobivanju znanja na podro- kovnjaki. V njem so zbrane ključne strokovno pre- čju zdravja, hkrati jih postavlja pred izziv, kako izbrati verjene informacije in napotki za nosečnost in zgo- kakovostne informacije v množični spletnih mest, ki dnje starševstvo. Bodoče starše informirajo o skrbi so na voljo. Zdravstveni strokovnjaki, ki se srečujejo za lastno in otrokovo zdravje, o poteku nosečnosti, s ciljno populacijo, imajo tako pomembno vlogo pri poroda in poporodnega obdobja, ter o negi dojenčka, usmerjanju in ozaveščanju uporabnic in uporabnikov sodelovanju z njim in o odnosih v družini. Vodnik na spletna mesta, kjer so na voljo strokovno pod- ponuja odgovore na številna vprašanja in usmeritve, prte in preverjene vsebine ter aktualne teme. Sple- kam po dodatne informacije, podporo ali pomoč. Na tno mesto ZDAJ.net in vodnik Pričakujemo dojenčka voljo je vsaki bodoči materi, ki ga prejme pri preven- sta po prvih izkušnjah zelo toplo sprejeta med upo- tivnem pregledu v zgodnji nosečnosti. Spodbuja k rabnicami, uporabniki in strokovnjaki; predstavljata skrbi zase, sodelovanju med partnerjema in staršema odlično dopolnilo preventivnim pregledom in pro- ter k oblikovanju ljubečega in varnega družinskega gramom vzgoje za zdravje. Izjemno vlogo sta odi- okolja. Krepi zavest o pomenu zgodnjega otroštva, grala tudi v času pandemije, ko so programi vzgoje ki je ključno za otrokov razvoj in predstavlja temelj za zdravje za bodoče starše potekali v okrnjeni obliki, zdravega odraslega. Vodnik na oblikovno privlačen, oziroma nekaj časa celo niso bili dostopni. z razumljivimi in preglednimi vsebinami, obogate- nimi z nežnimi verzi, pospremi bodoče starše v novo življenjsko obdobje. Za podrobnejše in dodatne vse- bine starše usmeri na spletno mesto ZDAJ.net. Svetovni splet je postal enostavno, dostopno in pri- Bernhardt JM, Felter EM. Online pediatric information seeking among mothers ljubljeno orodje za iskanje informacij; med drugim of young children: results from a qualitative study using focus groups. J Med tudi informacij povezanih z zdravjem. Bodoči starši Internet Res. 2004;6(1):e7. in starši otrok so med najbolj aktivnimi uporabniki Bujnowska-Fedak MM, Waligóra J, Mastalerz-Migas A. The internet as a source of health information and services. Adv Exp Med Biol. 2019;1211:1–16. spleta, prav njim smo tako namenili velik del sple- tnega mesta preventivnega programa ZDAJ - ZDAJ. Plantin L, Daneback K. Parenthood, information and support on the internet. A literature review of research on parents and professionals online. BMC Fam net. Tu so zbrane številne informacije o zdravemu Pract. 2009;10(1):34. 61 Vzgoja za zdravje za bodoče starše in matere: začenjamo na začetku, podpiramo zdravo rast in razvoj Zalka Drglin V Sloveniji je z zakonom določeno izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva in vzgoje za zdravje za različne ciljne skupine. Predstavljamo vzgojo za zdravje za nosečnice, bodoče starše in matere, ki se izvaja v zdravstvenih domovih. Materinske šole imajo v Sloveniji že dolgoletno tradi- v zdravstvenih domovih po Sloveniji, poudarek je na cijo in v začetku so jih obiskovale le nosečnice. Danes aktivnem sodelovanju bodočih staršev in njihovem je sodoben program, imenovan Priprava na porod opolnomočenju na poti v družinsko življenje. Ude- in starševstvo1, namenjen nosečnicam in bodočim ležba je visoka, leta 2019 se je programa Priprava očetom. Različni strokovnjaki bodoče starše informi- na porod in starševstvo udeležilo 17.238 nosečnic in rajo in jim omogočajo pridobivanje novih spretnosti bodočih očetov2, v odzivih pa izražajo veliko zado- glede skrbi za lastno in otrokovo zdravje v nosečnosti voljstvo. in po porodu, o poteku nosečnosti, poroda in popo- rodnega obdobja, ter o negi dojenčka, sodelovanju Nosečnicam brez zdravstvenih težav je v zdravstve- z njim in o odnosih v družini. V ospredju so fiziološki nih domovih v Centrih za krepitev zdravja na voljo procesi nosečnosti, poroda, poporodnega obdobja, tudi program Varna vadba v nosečnosti, ki ga vodijo laktacije in dojenja in praktični nasveti za krepitev posebej usposobljeni fizioterapevti oz. kineziologi. zdravja. V program so vključene informacije o pomenu Program obsega dve vadbi po 60 minut na teden, s zdravega življenja za nosečnico, plod, mamo in očeta predvidenimi sklopi vaj, primernimi za nosečnice, v ter otroka (prehrana, gibanje, počitek …), kar prispeva trajanju šestnajstih tednov. h kakovostnemu življenju in dobremu zdravju vseh, Uvajamo program Svetovanja o dojenju s telefonskim osvetljena pa so tudi odstopanja ter opozorilni znaki, in osebnim svetovanjem, namenjen materam, ki se ob katerih je treba poiskati zdravniško pomoč. Bodoči srečujejo s težavami z laktacijo in dojenjem. Pravoča- starši pridobivajo tudi nove spretnosti, povezane s sne, strokovne in dostopne nasvete in podporo zago- sodelovanjem z dojenčkom od rojstva dalje ter infor- tavljajo zdravstveni strokovnjaki z izpitom IBCLC3. macije o otrokovih potrebah ter njegovem razvoju. Spoznajo tudi različne vidike zagotavljanja varnosti ter prejmejo informacije o zdravstvenih storitvah v obporodnem obdobju, pravicah in izbirah ter pod- pori in pomoči v različnih življenjskih situacijah. Prvo od sedmih dvournih srečanj je predvideno v zgodnji nosečnosti, ostalih šest v tretji tretjini nosečnosti. Prvemu srečanju, na katerem se bodoči starši sez- 1_https://www.nijz.si/sl/vzgoja-za-zdravje-za-bodoce-starse. nanjajo z različnimi vidiki zdravega načina življenja 2_https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/4.3_vzgoja_za_zdravje_2019.pdf. v nosečnosti, vključno s pomenom gibanja in dobre telesne pripravljenosti, je pridružena ura s fiziotera- 3_International Board Certified Lactation Consultants. pevtko s praktičnimi napotki in vajami. Izbrane infor- macije programa so predstavljene v obliki elektron- skega in tiskanega gradiva. Program se redno izvaja 62 Vzgoja za zdravje: za zadovoljne in zdrave otroke in mladostnike Vesna Pucelj V Sloveniji so v javnem zdravstvenem sistemu zagotovljene različne storitve, ki zagotavljajo preventivno zdravstveno varstvo, katerega del je tudi vzgoja za zdravje. Programi vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike imajo v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. Izvajajo se na primarni ravni zdravstvenega varstva in v sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi in drugimi ustanovami. V šolskem sistemu se promocija zdravja in vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike nadgrajujeta in dopolnjujeta preko rednega šolskega načrta in z dodatnimi programi. Program Vzgoje za zdravje za vse otroke in mlado- gibanje, preprečevanje zasvojenosti in drugih tvega- stnike (VZOM)1 se že vrsto let, okvirno od leta 1995, nih vedenj, vzgoja za zdravo spolnost, preprečevanje izvaja v okviru rednih sistematičnih preventivnih rakavih obolenj, preprečevanje nalezljivih bolezni, zdravstvenih pregledov otrok in mladostnikov, v šol- odraščanje, pozitivna samopodoba, medosebni skem/vrtčevskem prostoru in v lokalni skupnosti, odnosi ipd. Vsebine se spiralno nadgrajujejo glede na danes je vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike starost otrok oz. mladostnikov. del Programa preventivnega zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike - Programa ZDAJ – Zdravje Izvajalci VZOM iz zdravstvenih domov sodelujejo z danes za jutri. S programom VZOM izvajalci zajamejo večino vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. V vse ključne ciljne skupine, to so predšolski otroci in šolskem letu 2018/19 so tako npr. izvajalci s svojimi njihovi starši, šolarji ter pedagoški delavci v vrtcih in dejavnostmi pokrili skoraj 95 % vseh oddelkov osnov- šolah. Srečanja oz. svetovanja potekajo individualno nih šol2. ob samem preventivnem pregledu in/ali skupinsko, Izvajalci vzgoje za zdravje pa sodelujejo tudi z mlado- v vzgojnoizobraževalnih ustanovah večinoma v sku- stniki, ki zaradi različnih razlogov ne zaključijo šola- pinskih oblikah v okviru rednega pouka, naravoslov- nja, so pa vključeni v Projektno učenje za mlajše odra- nih dni, dnevih dejavnosti ipd. Ključni izvajalci VZOM sle. Tudi z njimi in njihovimi mentorji so izvajalci izvedli so diplomirane medicinske sestre, v Centrih za kre-vrsto delavnic, najpogosteje s področja duševnega pitev zdravja pa tudi psihologi, kineziologi, dietetiki zdravja, gibanja in prehrane ter zasvojenosti. V letu in drugi. Gre za dejavnosti vzgoje za zdravje, kjer ne 2019 so izvajalci vzpostavili sodelovanje z vsemi gre samo za prenos informacij o zdravju, ampak za organizacijami PUM-O. poglobljen aktiven pristop, kjer se upošteva tudi izku- šnje, pričakovanja in življenjske okoliščine, kjer otroci in mladostniki živijo. Cilj je zagotoviti dovolj ustreznih informacij in znanj ter spodbujanje posameznikov k skrbi za zdravje. Vsebine se spiralno nadgrajujejo glede na starost otrok oz. mladostnikov. V vzgojo za 1_https://www.nijz.si/sl/vzgoja-za-zdravje-za-otroke-in-mladostnike. zdravje so tako vključene vse pomembnejše zdra- 2_https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/leto-vstveno-vzgojne vsebine, kot so zdrava prehrana, pisi/2019/4.3_vzgoja_za_zdravje_2019.pdf. 63 Zdravje v vrtcu – program promocije zdravja za najmlajše Nives Letnar Žbogar Program Zdravje v vrtcu promovira zdravje za otroke od 1. do 5. leta starosti v okolju vrtca in širše. Pomemben del so izobraževanja za strokovne delavce v vrtcih in posredovanje aktualnih informacij o varovanju in krepitvi zdravja. Program razvija in krepi zmožnosti vrtcev za oblikovanje zdravju spodbudnih okolij, zagotavljanje pogojev ter krepitev sposobnosti posameznika za ohranjanje in izboljševanje zdravja vse življenje. Različne aktivnosti so načrtovane na nacionalni ravni in izvedene z nacionalno-regijsko koordinacijo. Program postavlja zdravje kot pomembno vrednoto, Aktivnosti so načrtovane na nacionalni ravni in izve- ga promovira ter usmerja izvajanje aktivnosti za ohra- dene z nacionalno-regijsko koordinacijo (9 OE NIJZ). njanje in krepitev dobrega počutja in zdravja v vrtcu. Enoten pristop omogoča enake možnosti v vsej Na začetku šolskega leta 2019/20 je bilo v Sloveniji v državi. Z regijsko koordinacijo spodbujamo in kre- vrtce vključenih 87.708 otrok, to je 82,7 % vseh otrok pimo tudi skupnostni pristop za zdravje (sodelovanje starih 1–5 let, med temi 94,1 % otrok starih 4 in 5 let ter vrtcev z zdravstveno službo, ustanovitelji in drugimi 67,5 % otrok starih eno in dve leti. Otroci tu preživijo deležniki v njihovem okolju). 6 do 9 ur dnevno, zato vrtec kot fizično okolje vpliva na razvoj otroka, na počutje in sprejetost v njem, V program se vrtci vključijo prostovoljno. Vsa gradiva predstavlja pa tudi okolje za pridobivanje prvih infor- in izobraževanja so dostopna vsem vrtcem na sple- macij in učenje veščin, kot tudi možnost za informira- tni strani https://www.nijz.si/sl/zdravje-v-vrtcu, če nje in stik s starši. Pri tem so poleg pedagoških zelo poročajo o izvedenih aktivnostih pridobijo tudi točke pomembna tudi z zdravjem povezana znanja in kom- za napredovanja. V šolskem letu 2019/20 je poročalo petence zaposlenih v vrtcu (zdravstvena pismenost). 37,6 % vrtcev, o izvedenih aktivnostih so poročali za 24.100 otrok (27,5 %). Izdali smo 2113 različnih potrdil. Pomemben del programa so izobraževanja za stro- kovne delavce v vrtcu (2x letno) in posredovanje Zaposlenim v vrtcih je podpora NIJZ znatno poma- aktualnih informacij, s katerimi želimo zaposlene gala, da so zdrav življenjski slog v vrtcu sprejeli in v vrtcu podpreti v njihovih prizadevanjih za lastno podprli tudi starši (npr.: pitje nesladkanega čaja, pra- zdravje in zdravje otrok. Izobraževanja so dobro obi- znovanja brez nezdrave hrane, vsakodnevno bivanje skana in ocenjena. Začeli smo s 50 udeleženci leta zunaj, degustacije zelenjave). 2006, v zadnjih letih okoli 500, v letu 2020 pa jih je bilo 1250 (zaradi epidemije preko videoposnetkov). Osnovna sporočila so vedno prisotne teme zdra- vega življenjskega sloga (gibanje, prehrana, duševno zdravje, nalezljive bolezni, higiena in higienski pogoji, ustno zdravje, varnost…). Vsako leto obravnavamo določeno temo – rdečo nit, s katero še posebej pou- darimo aktualno vsebino (medgeneracijsko sodelo- vanje, počutim se dobro, dober tek…). Razumevanje vsebin in usmerjenih sporočil utrjujemo tudi z regij- skimi sestanki s koordinatorji iz vrtcev, z gradivi in obiski v vrtcih. 64 Program spolne vzgoje za otroke in mladostnike Alenka Hafner Formalne spolne vzgoje so v zadnjem obdobju v Sloveniji na poenoten način deležni skoraj vsi otroci in mladostniki, od vrtca do konca srednješolskega izobraževanja. V okviru zdravstva jo izvajajo v glavnem posebej usposobljene diplomirane sestre, izvajalke vzgoje za zdravje, delno tudi diplomirane medicinske sestre iz pediatričnih/šolskih ambulant. Razvoj vsebin, priprava gradiv in izobraževanje izvajalcev na področju zdravstva poteka pod okriljem Območne enote Kranj Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ OE Kranj). Program vzgoje za zdravje otrok in mladostnikov je seksolog, pedagog) s področja spolnega in repro- v Sloveniji v zadnjih letih dosegel pomembne spre- duktivnega zdravja ali zdravja otrok in mladostnikov. membe. Vzgoja za zdravje je v Pravilniku za izvajanje Pri razvoju pristopov smo v preteklosti z izobraže- preventivnega zdravstvenega varstva na primarni vanjem študentov testirali vrstniško izobraževanje, ravni opredeljena že od leta 1998 kot pravica vseh vendar sedanji formalni način izobraževanja z redno otrok in mladostnikov, vendar njeno izvajanje do leta zaposlenimi izvajalci vzgoje za zdravje mnogo lažje 2015 ni bilo poenoteno. Takrat so bili zagotovljeni dosega cilj zagotavljanja enotnih in strokovnih vsebin pogoji za začetek izvajanja programa z udejanjanjem vsem otrokom in mladostnikom od vrtca do konca cilja zagotavljanja vsebin vsem otrokom in mlado- srednješolskega izobraževanja. Spolna vzgoja se spi- stnikom, sprva na populaciji osnovnošolskih otrok: ralno nadgrajuje od najzgodnejših let do konca sre- opredeljene ključne vsebine, pripravljena gradiva za dnješolskega obdobja, izvajala naj bi se v obliki treh izvajalce (priročnik Za boljše zdravje otrok in mla- stebrov, od katerih prvi in drugi potekata pod okri- dostnikov), oblikovana nacionalna mreža izvajalcev, ljem zdravstva. Prvi steber poteka ob sistematskih zagotovljeno stalno, stabilno financiranje. V nasled- pregledih v 6. razredu osnovne šole kot Odraščanje njih letih se je program širil na populacijo vrtčevskih in v 1. letniku srednje šole kot Ljubezen in spolnost, otrok in srednješolske mladine. izvede ga DMS iz pediatrične/šolske ambulante kot 45 minutno delavnico. V okviru drugega stebra v šol- Spolna vzgoja (vzgoja za zdravo spolnost) je del pro- skem prostoru izvajalec izvede 90 minutno delavnico grama vzgoje za zdravje. Za poenotenje izvajanja, v 9. razredu Vzgoja za zdravo spolnost ter v srednje- razvoj vsebin in pripravo gradiv ter izobraževanje izva- šolskem obdobju teme s področja spolnosti glede jalcev od leta 1999 na področju zdravstva skrbi NIJZ na zaznane potrebe konkretne šole. Tretji steber naj OE Kranj. Vsa gradiva nastajajo in se posodabljajo v bi izvajali strokovni delavci vrtcev in šol, v redni kuri- sodelovanju z regijskimi in nacionalnimi strokovnjaki kulum je vključenih nekaj tem s tega področja, gra- (klinični psiholog, DMS, zdravniki specialisti gineko- diva (Zdravje skozi umetnost) za enotno izvajanje logije in porodništva ter javnega zdravja, psihiater, dodatnih tem pa so tudi pripravljena. 65 Izzivi motenj hranjenja Alenka Hafner Motnje hranjenja zaradi resnih posledic predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, ki zahteva ukrepanje in tudi ozaveščanje družbe kot celote. Pomembno vlogo na področju preprečevanja teh motenj ima šolsko okolje, skupaj z zdravstvom pa lahko z ozaveščanjem in zmanjševanjem stigme ključno prispevata k zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju. NIJZ Območna enota Kranj Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ OE Kranj) izvaja raziskave razširjenosti teh motenj, pripravlja gradiva in izvaja izobraževanja ključnih deležnikov in splošne javnosti. Motnje hranjenja so pomemben javno zdravstveni letu 2011 je izdal knjižico Razumeti motnje hranjenja, problem zlasti v obdobju adolescence. Mladostniki, v kateri je sinteza vsega, kar je povezano z nastan- ki se s temi motnjami srečujejo, jih pogosto zani- kom, razvojem in možnostjo pomoči pri teh motnjah, kajo, odklanjajo pa tudi ustrezno strokovno pomoč. najsodobnejši pogledi na strukturo družine, njeno Ob tem so tako straši kot učitelji, ki te motnje opa- vlogo v današnji družbi in tudi to, kaj danes pomeni žajo, pogosto v stiski, ne vedo, kako in kdaj ukrepati, biti mladostnik in kako iz njega postati zrel in odgo- pogosto pa imajo podobne probleme tudi zdravstveni voren človek. V letu 2016 so Za priročnik Zdravje skozi delavci na primarni ravni. Zaradi resnih posledic to umetnost, namenjen pedagoškim delavcem, prip- področje zahteva ukrepanje različnih sektorjev kot ravili smernice za področje motenj hranjenja. Leta tudi ozaveščanje družbe kot celote. Pomembno 2018 je izšla že tretja prenovljena zloženka Razumeti vlogo na področju preprečevanja teh motenj ima motnje hranjenja, ki je pomembna pomoč pri prepo- šolsko okolje, zdravstvo in šolstvo skupaj pa lahko znavanju teh motenj, lahko pa tudi pripomoček za ob zvečani ozaveščenosti in manjši stigmi duševnih začetek pogovora z osebo z motnjo hranjenja. V letu motenj ključno prispevata k zgodnjemu odkrivanju 2018 so s poglavjem Motnje hranjenja sodelovali tudi in posledičnim zgodnjim intervencijam. Pri tem je v monografiji Duševno zdravje otrok in mladostnikov pomembna tako edukacija staršev in mladostnikov v Sloveniji. Redno na tem področju sodelujemo tudi v kot tudi izobraževanje zdravstvenih delavcev, ki ne svetovalnici To sem jaz.net, kjer so vprašanja otrok in delajo na področju duševnega zdravja. mladostnikov s področja motenj hranjenja uvrščena med najtežja. Prav tako redno izvajamo izobraževa- NIJZ OE Kranj v slovenskem prostoru že od leta 1999 nja za različne strokovne javnosti (pedagoge, zdra- izvaja raziskave razširjenosti teh motenj in dejavni- vstvene delavce,….) in sodelujemo z mediji. kov tveganja zanje, poleg tega pa pripravlja gradiva za strokovno in laično javnost ter izvaja izobraže- vanja za zdravstvene kot tudi pedagoške delavce. V Slika: Gradiva NIJZ OE za področje motenj hranjenja 66 Preventiva na področju ustnega zdravja Martin Ranfl, Christos Oikonomidis Ustno zdravje je neločljiv del splošnega zdravja. Kot tako terja posebno pozornost tudi z javnozdravstvenega vidika. S tem namenom deluje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) delovna skupina za preventivo na področju ustnega zdravja, ki omenjeno področje obravnava celovito, v širšem pomenu za družbo. Ustno zdravje je neločljiva komponenta splošnega V ta namen smo leta 2015 pripravili strokovno publi- zdravja in ima pomemben vpliv na kakovost življenja kacijo z naslovom Vzgoja za ustno zdravje (Ranfl et posameznika. Bolezni v ustni votlini so ene najbolj al., 2015), ki je bila sprejeta s strani Senata Univerze razširjenih kroničnih nenalezljivih bolezni, njihova v Ljubljani kot univerzitetni učbenik in v kateri so skrajna posledica - brezzobost pa močno omejuje podana ključna strokovna priporočila ter smernice posameznika in njegovo zdravje na splošno. Ustno za lastno skrb za ustno zdravje z vidika prehrane in zdravje je v svetu tesno prepleteno z javnim zdrav- ustne higiene. jem; ukrep uporabe fluoridov za preprečevanje kari- esa sodi celo med 10 največjih dosežkov javnega V letu 2019 smo v sodelovanju s Katedro za javno zdravja v prejšnjem stoletju. Ustno ali dentalno javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in zdravje je posebna veja javnega zdravja, ki ima v Stomatološko kliniko UKC Ljubljana pristopili k izvedbi nekaterih državah svoje študijske programe, z njim projekta spremljanja ustnega zdravja v Sloveniji pa se ukvarjajo oddelki v javnozdravstvenih ustano- (Artnik et al., 2020). V okviru projekta je bila izvedena vah. Javnozdravstvena stroka v Sloveniji je v prete- raziskava med odraslimi ter otroci in mladostniki o klosti sicer prepoznavala pomen ustnega zdravja, žal navadah povezanih z ustnim zdravjem. Pripravljene in pa področje ni prejelo velike pozornosti. Leto 2014 je objavljene analize predstavljajo osnovo za na dokazih bilo za ustno javno zdravje v Sloveniji prelomno, saj je temelječe ukrepanje, odločanje in spremljanje učin- bila v tem letu ustanovljena posebna skupina za to kovitosti ukrepov. vejo javnega zdravja znotraj Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Od leta 2014 redno spremljamo kadrovsko preskrblje- nost na področju ustnega zdravja. V prvem letu je poročilo obsegalo samo podatke o zobozdravnikih, kasneje pa so bili v spremljanje dodani tudi drugi kadri, ki sestavljajo zobozdravniški tim. Leta 2014 smo pričeli z obeleževanjem svetovnega dne ustnega zdravja, kampanje, ki jo vsako leto organizira med- narodna zveza zobozdravnikov (Fédération Dentaire Internationale, FDI). Aktivnosti smo združili pod skup- nim imenom Pamet v roké – za usta in zobé (Oikono- midis in Ranfl, 2021), prilagodimo pa tudi vsakoletni slogan akcije. Z aktivnostmi skušamo opolnomočiti prebivalce in poudariti pomen ustnega zdravja za splošno zdravje ter vpliv lastne skrbi in odgovornosti zanj. Artnik B, Ranfl M, Blatnik J, Magajna A, Rostohar K. Ustno zdravje odraslih, 2019. Ljubljana. Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete, Nacionalni Opolnomočenje prebivalcev Slovenije in lastna skrb inštitut za javno zdravje: 2020. je uspešnejša, če se znanja in veščine osvojijo že v Oikonomidis C, Ranfl M. Pamet v roké- za usta in zobé. Ljubljana, Nacionalni otroštvu. Zobozdravstvena vzgoja se organizirano inštitut za javno zdravje: 2021. izvaja po vsej državi v vrtcih in osnovnih šolah. Pri tem Ranfl M, Oikonomidis C, Kosem R, Artnik B. Vzgoja za ustno zdravje: prehrana in higiena, strokovna izhodišča. Ljubljana. Nacionalni inštitut za javno zdravje: je pomembno, da so priporočila jasna in poenotena. 2015. 67 Program za preprečevanje poškodb otrok in promocijo varnosti Mateja Rok Simon Slovenski Program za preprečevanje poškodb otrok in promocijo varnosti vključuje kombinacijo svetovanja staršem, obiskov na domu ter pomoči pri uporabi/montaži varnostne opreme. Tovrstni programi so pomembni za zmanjševanje socialno-ekonomsko pogojenih neenakosti v zagotavljanju varnosti otrok, ker so najbolj učinkoviti v družinah z nizko izobraženimi starši, pri prejemnikih socialne pomoči in v enostarševskih družinah. Raziskava o ravnanju slovenskih staršev pri zagota- preveri varnost bivališča s pomočjo Seznamov za vljanju varnosti majhnih otrok je razkrila, da zaskr- preverjanje varnosti doma, staršem svetuje o ustrez- bljujoče nizek delež staršev izvaja ukrepe za prepre- nih varnostnih ukrepih specifično glede na otrokovo čevanje poškodb otrok, pri čemer so se pokazale starost in jim pomaga pri uporabi/montaži varno- velike razlike med družinami glede na izobrazbo in stnih pripomočkov. Svetovanje in pomoč sta individu- socialno-ekonomski položaj staršev (Rok Simon, alno prilagojena in namenjena predvsem družinam s 2017). Pri zmanjševanju neenakosti v zagotavljanju slabše osveščenimi starši, ki zaradi različni razlogov varnosti otrok so najbolj učinkoviti programi promo- ne izvajajo varnostnih ukrepov in ne uporabljajo var- cije varnosti, ki vključujejo kombinacijo svetovanja nostne opreme. Program je podprt s spletno stranjo staršem, obiskov na domu ter ponudbe/montaže ZDAJ.net, kjer so poleg ostalih vsebin objavljene tudi varnostne opreme (Ingram et al., 2012). V ta namen najpomembnejše informacije in gradiva o prepreče- je bil na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje razvit vanju poškodb otrok za starše in strokovno javnost. celovit program svetovanja staršem, ki je integri- ran v obstoječi sistem zdravstvenega varstva otrok. Program se začne že v ginekološki ambulanti, kjer nosečnice dobijo informacije o izbiri otroške opreme v knjižici Izberimo varno opremo za dojenčka in na tečaju Priprava na porod in starševstvo. V nadalje- vanju se svetovanje staršem izvaja v pediatričnih ambulantah ob vsakem preventivnem zdravstvenem pregledu otroka. To je potrjeno učinkovit način za izboljšanje osveščenosti staršev in izvajanje ukrepov za preprečevanje poškodb otrok, poleg tega pedia- trične ambulante zagotavljajo kredibilnost in relevan- tnost posameznih sporočil, starši pa zdravstvenim Slika: primeri letakov delavcem tudi najbolj zaupajo (Zonfrillo et al., 2018). Problem preventivnega pediatričnega svetovanja je časovna stiska zaradi množice informacij o različnih zdravstvenih temah, ki jih je treba posredovati star- šem, zato se na področju promocije varnosti izvaja kombinacija osebnega svetovanja in uporabe zdra- Rok Simon M. Vpliv izobrazbe staršev in izbranih socialno ekonomskih dejavni-vstveno-vzgojnih gradiv Poskrbimo za varnost otrok z kov na izvajanje ukrepov za preprečevanje poškodb majhnih otrok. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2017. dejstvi o tveganjih za poškodbe otrok in enostavnimi navodili za izvajanje varnostnih ukrepov. Kot nadgra- Ingram JC, Deave T, Towner E, Errington G, Kay B, Kendrick D. Identifying faci-litators and barriers for home injury prevention interventions for pre–school dnja pediatričnega svetovanja, se v prvem letu otro-children: a systematic review of the quantitative literature. Health Educ Res. kovega življenja dodatno izvaja še svetovanje dru- 2012; 27(2): 258–68. žinam ob obiskih patronažne medicinske sestre na Zonfrillo MR, Gittelman MA, Quinlan KP, Pomerantz WJ. Outcomes after injury prevention counselling in a paediatric office setting: a 25-year review. BMJ domu. Patronažna medicinska sestra skupaj s starši Paediatr Open. 2018; 2(1): e000300. 68 Zagotavljanje psihološke podpore med epidemijo covida-19 Matej Vinko, Helena Jeriček Klanšček, Nuša Konec Juričič, Saška Roškar Epidemija nalezljive bolezni, ki traja več mesecev in poseže v vse pore družbe, ima pomemben vpliv na duševno zdravje. Z zavedanjem, da lahko s pravočasnim nudenjem psihološke podpore preprečimo marsikatero stisko in kasnejše težave v duševnem zdravju, se je v Sloveniji oblikovala Operativna skupina za izvajanje psihološke podpore med epidemijo, ki je zagotovila osnovne vire psihološke podpore na ravni celotne države ter povezala več kot 30 nevladnih, strokovnih in državnih institucij. Zgodaj v poteku epidemije covida-19 je bilo jasno, da Izvedena je bila tudi anketna raziskava z namenom bo ta imela velik vliv na duševno zdravje prebivalstva. ocene potreb po psihosocialni podpori, ki je vključe- Številni strokovnjaki in ustanove so hitro vzpostavile vala različne ciljne skupine prebivalstva (od šoloobve- nove aktivnosti in storitve, s katerimi so zagotavljali znih otrok do zaposlenih v socialnem varstvu in zdra- psihološko pomoč ob epidemiji, ki je posegla v šte- vstvu). Vzpostavljena je bila namenska brezplačna vilne plati naših življenj. V času prvega vala epidemije telefonska številka, kjer so usposobljeni strokovnjaki je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prev- 24 ur na dan, vse dni v tednu, nudili prvo psihološko zel vlogo povezovalca in koordinatorja aktivnosti na pomoč klicalcem v stiski. Psihološka podpora je bila področju skrbi za duševno zdravje prebivalstva. Na nudena tudi zaposlenim v nevladnih organizacijah in podlagi dobre izkušnje iz pomladnih mesecev se je ustanovah socialnega varstva in sicer v individualni v dopolnjen Državni načrt zaščite in reševanja ume- in skupinski obliki. Poleg neposredno nudene psiho- stila tudi vzpostavitev Operativne skupine za izva- loške podpore je OSIPP vsebine psihološke podpore janje psihološke pomoči ob epidemiji (OSIPP), ki jo zagotavljala širši ciljni javnosti tudi preko sodelovanja NIJZ skupaj z Ministrstvom za zdravja skliče v primeru z mediji, pri čemer velja izpostaviti tvorno sodelova- razglasitve epidemije1. Ob drugem valu epidemije nje z Radiotelevizijo Slovenija pri umeščanju števil- covida-19 se je tako oblikovala skupina nevladnih nih vsebin s poudarkom na skrbi za duševno zdravje organizacij, strokovnih združenj in državnih institucij, tekom epidemije. Poleg naštetega so bila pripravljena ki je vključevala več kot 30 članov. Od oktobra 2020 številna psihoedukativna gradiva na različne tema- so bile pod okriljem OSIPP izvedene številne aktiv- tike spoprijemanja z epidemijo (od smernic za nude- nosti, ki so na ravni celotne države nudile psihološko nje prve psihološke pomoči za nestrokovno osebje do pomoč prebivalcem, ki so se zaradi izjemnih okoliščin podpore ob izgubah v času epidemije). znašli v stiski. Za nudenje ustreznih oblik podpore je bilo ključno poznavanje potreb prebivalstva, zato je OSIPP vzpostavila redno spremljanje stanja in potreb pri organizacijah, ki so dejavne na širšem področju 1_Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za zaščito in reševanje. Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni skrbi za duševno zdravje ter humanitarne pomoči. pri ljudeh, verzija 2.0. 2020 69 Večanje dostopnost do pomoči v primeru težav v duševnem zdravju in preprečevanje samomora Helena Jeriček Klanšček, Saška Roškar, Nuša Konec Juričič, Matej Vinko Na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja v Sloveniji je bilo v zadnjih desetletjih veliko naporov usmerjenih v izboljšanje dostopnosti do pomoči ob duševnih stiskah in težavah, zmanjšanje stigme, izboljšanje osveščenosti javnosti o vsebinah duševnega zdravja, za 30 % pa je upadel samomorilni količnik. Področje javnega duševnega zdravja se je zadnjih izvedene prve bolj kompleksne nacionalne raziskave desetletjih vzpostavilo na nacionalni ravni. Zajema o duševnem zdravju ter izdane prve publikacije na sistematično merjenje kazalnikov duševnega zdravja, temo duševnega zdravja med odraslimi ter otroki in analiziranje podatkov, pripravo ukrepov in programov mladostniki pri nas. Ugotovitve in rezultati predsta- s področja duševnega zdravja ter njihovo evalviranje. vljeni v publikacijah so služili kot izhodišča, na kate- S sprejetjem Zakona o duševnem zdravju leta 2008 rih so bili načrtovani strateški dokumenti in ukrepi na je področje duševnega zdravja dobilo tudi zakon- področju duševnega zdravja sko ureditev. Leta 2018 je bila sprejeta tudi Reso- lucija o nacionalnem programu za duševno zdravje Okrepljena prizadevanja na področju skrbi za duševno 2018-2028, v kateri so določena prioritetna področja zdravje so v zadnjih desetletjih doprinesla k večji duševnega zdravja ter ključni nosilci aktivnosti, ki so dostopnosti do pomoči in tako tudi k zmanjševanju konkretizirane v akcijskem načrtu 2018 -2020 ter v neenakosti na tem področju, k zmanjšanju stigme predlogu novega akcijskega načrta 2021-2023 . in večji ozaveščenosti splošne javnosti o vsebinah duševnega zdravja, nenazadnje pa tudi k zmanjšanju Med konkretnimi dosežki v zadnjem obdobju velja samomorilnega količnika v Sloveniji, ki je upadel za izpostaviti preventivno promocijski program za mlade več kot 30 odstotkov. To sem jaz ter istoimensko spletno svetovalnico, vzpostavitev brezplačnih psihoedukativnih delav- nic na temo obvladovanja depresije, anksioznosti in stresa v okviru Zdravstveno vzgojnih centrov/Cen- trov za krepitev zdravja, ki delujejo v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji (delavnice so na voljo posa- meznikom, ki se soočajo s težavami ter njihovim svoj- cem), vzpostavitev mreže psiholoških svetovalnic za brezplačno pomoč ljudem v čustveni stiski, imple- mentacijo preverjenih javnozdravstvenih pristopov na področju preprečevanja samomora (odgovorno novinarsko poročanje o samomoru, edukacija raz- ličnih vratarjev sistema, itd.), vzpostavitev Centrov za duševno zdravje odraslih ter Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov v nekaterih zdravstve- nih domovih ter brezplačno psihološko pomoč v času pandemije covida-19. V zadnjih desetletjih so bile 70 Skupnostni pristop za zmanjševanje neenakosti v zdravju Tatjana Krajnc Nikolić, Teodora Petraš, Martin Ranfl Pomurje je po kazalnikih ekonomskega in družbenega razvoja kot tudi po nekaterih zdravstvenih kazalnikih pod slovenskim povprečjem ter izpostavljeno neenakostim v zdravju. Pri aktivnostih krepitve zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju se usmerjamo v delovanje in povezovanje z lokalno skupnostjo. Posebno pozornost namenjamo ranljivim skupinam. Pomurje meji s tremi državami, kar vpliva na kulturo in način življenja prebivalcev. Zato je Območna enota Murska Sobota (OE Murska Sobota) tesno sodelovala z deležniki iz Madžarske in Hrvaške, od leta 2014 tudi s partnerji iz sosednje Avstrije. Strokovnjaki OE Murska Sobota osrednjo pozornost aktivnosti, namenjenih izboljšanju zdravja Romov, ki namenjamo zmanjševanju neenakosti v zdravju s so se izvajale od leta 2016. Pripravili smo Program kre- pomočjo krepitve zdravja. V sodelovanju z lokalnim pitve javnega zdravja v romski skupnosti - prvi tovr- okoljem izvajamo javnozdravstvene aktivnosti in stni celoviti pristop k izboljšanju zdravja Romov. povezujemo lokalne deležnike, kar pomeni implemen- tacijo pristopov Svetovne zdravstvene organizacije, Zavedamo se pomena delovanja javnega zdravja t. i. »pristop celotne družbe« (angl. whole of society znotraj skupnosti, aktivnosti usmerjamo v delovanje approach) ter »zdravje v vseh politikah« (angl. health za in med ljudmi. Pri izvajanju aktivnosti upoštevamo in all policies). specifične potrebe posamezne ranljive skupine, razpoložljive vire in vpliv socialnega ter kulturnega Na OE Murska Sobota smo v preteklosti razvili stra- okolja. S prisotnostjo v lokalni skupnosti, povezova- teški »bottom-up« pristop za zmanjševanje neena- njem in z ustvarjanjem mreže deležnikov dosežemo kosti v zdravju s pomočjo promocije zdravja, ki smo širšo skupino prebivalcev in jih lažje nagovarjamo k ga najprej uspešno implementirali v pomurski regiji, bolj zdravemu življenjskemu slogu (primer: promocija nato prenesli v vse slovenske regije. Naš cilj je bil telesne dejavnosti: Zgeni.se: Zimska gibanica, neka- opremiti ljudi z znanjem ter veščinami za večji nadzor jenje: Goreče sporočilo). nad svojim zdravjem in okrepiti vlogo posameznika v lokalni skupnosti s pomočjo načrtnega dolgoročnega ter povezujočega pristopa. Pristop je kot uspešen zaznala tudi EU DG Sanco ter so-financirala projekt ACTION-FOR-HEALTH, namenjen prenosu pristopa v druge evropske države (Krajnc Nikolić et al., 2013). Pomembni rezultati projekta so bili med drugim prenos znanj in izkušenj naše območne enote pri spopadanju z neenakostmi in s pripravo strateških dokumentov v druga okolja. Za zmanjševanje neenakosti v zdravju v romski etnični skupnosti se v izvajanju aktivnosti za boljše zdravje Romov načrtno in sistematično povezujemo z vsemi relevantnimi deležniki. V strokovni mono- grafiji Javnozdravstveni pristopi, namenjeni romski Krajnc Nikolić T, Belović B, Erzen I. The strategic approach to health inequalities in the Pomurje region and Slovenia/ [avtorji Tatjana Krajnc-Nikolić, Bra-etnični skupnosti v Sloveniji (Krajnc Nikolić, 2018) na nislava Belović, Ivan Eržen. Murska Sobota: Institute of Public Health, 2013. Dostopno na: https://www.brighton.ac.uk/_pdf/research/health/afh-strat-osnovi razpoložljivih dokazov pojasnjujemo vzroke -app-to-hi-in-slovenia1.pdf. za zdravstveno stanje Romov, prikazujemo aktualne Krajnc Nikolić T (ur.). Javnozdravstveni pristopi namenjeni romski etnični skup-kazalnike zdravja ter predstavljamo izbrane primere nosti v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018. 71 Promocija zdravja v šoli: Slovenska mreža zdravih šol (1993–2021) Mojca Bevc Slovenska mreža zdravih šol1 (SMZŠ) deluje s podporo Ministrstva za zdravje in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport že od leta 1993 in je bila ena prvih članic Evropske mreže zdravih šol (Schools for Health in Europe Network Foundation, SHE)2. Od prvih 12 pilotskih šol v letu 1993 se je SMZŠ razširila na 400 ustanov v letu 2021, vključenih je 71 % od vseh osnovnih, 34 % od vseh srednjih šol, 28 % vseh dijaških domov in 3 zavodi za otroke s posebnimi potrebami. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in njegove koordinacije ter množice ozaveščenih in zainteresira- območne enote vodijo nacionalno in regijsko koordi- nih ravnateljev, vodij timov, pedagoških, zdravstvenih nacijo ter pripravljajo letni program z izbranimi aktu- in drugih sodelavcev. Predvsem redna regijska izo- alnimi javno-zdravstvenimi temami, ki ga posredujejo braževalna srečanja pa so priložnost za novo znanje, na rednih izobraževalnih regijskih srečanjih ter nudijo strokovne usmeritve, mreženje in primere dobrih šolam stalno strokovno podporo. Pri svojem delova- praks s področja promocije zdravja, ki se tako širijo nju sledijo nacionalnim in mednarodnim usmeritvam tudi v druga okolja. ter načelom na področju promocije zdravja za otroke in mladostnike. Na vsaki šoli deluje tim sodelavcev (pred- stavniki vodstva, učiteljev, učencev, staršev, lokalne skupnosti, zdravstvene službe), ki sistematično načrtuje naloge ter celostno pristopa k zdravju na različne načine – vsebine zdravja se posredujejo prek učnega načrta, z različnimi projekti/ dejavnostmi, ki so usmerjene v zdrav življenjski slog, v delo vključujejo tudi starše, lokalno skupnost, zdravstveno službo ter druge zainteresirane institu- cije s področja zdravja. Iz programa in poročil SMZŠ izhaja, da so raznolike dejavnosti po šolah usmerjene predvsem na ozaveščanje učencev, uči- teljev in staršev glede zdrave prehrane, spodbuja- nja gibanja v šoli in v prostem času, krepitev dušev- nega zdravja ter na druge vsebine, ki spodbujajo zdrav življenjski slog otrok in odraslih (preprečevanje 1_Slovenska mreža zdravih šol: https://www.nijz.si/sl/slovenska-mreza-zdra-zasvojenosti, okoljske vsebine, vzgojo in izobraževa- vih-sol. nje v digitalnem svetu, šolanje v času pandemije, var- 2_Schools for Health Europe: https://www.schoolsforhealth.org/. nost, ipd.)3,4. 3_Poročilo o delu SMZŠ v šolskem letu 2019/2020: https://www.nijz.si/sites/ www.nijz.si/files/uploaded/porocilo_zs_2019_2020_koncna_27_1_21.pdf. Program SMZŠ deluje že 28 let, kar ne bi bilo mogoče brez podpore ministrstev, nacionalne in regijske 4_Infografika 2019/2020: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/infografika_27_1_21_koncna.pdf. 72 Slovenska mreža zdravih mest Zlatko Zimet Temeljna načela zdravih mest so v skladu s strategijo Zdravje za vse, predvsem skrb za zdravje in večja kakovost življenja ter razvoj sistema osnovne zdravstvene oskrbe. Projekt zdravih mest se je začel v letu 1986 pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). V Sloveniji ga izvajamo od leta 1989 in vse do danes, ko je vanj vključenih že 40 občin. Je eden najuspešnejših programov za krepitev zdravja v lokalnih okoljih. V letu 1986 je pod okriljem Regionalnega urada SZO stran in izdali Glasnik SMZM, vse to z namenom pro- za Evropo nastal Projekt zdravih mest. Temu gibanju mocije zdravja in prenosa znanja k lokalnemu prebi- so se v Sloveniji že v letu 1989 pridružila prva sloven- valstvu. ska mesta. Koncept zdravih mest je podprt s strate- gijo SZO in v celoti usklajen z evropskim političnim Naloga vsake občine članice je, da naredi zdravstveni okvirom Zdravje za vse, Agendo za trajnostni razvoj profil mesta, ki je ocena stanja, na podlagi katere pro- 2030, Kopenhagenskim konsenzom županov ter Bel- jektni sveti pripravijo program s prednostnimi nalo- faške listine. gami, ki so lahko tako iz zdravstvenega, okoljskega, ekonomskega, socialnega, varnostnega ali drugega Pristop po načelih zdravih mest močno poudarja področja, glede na izkazano problematiko v lokalnem pravičnost, participativno upravljanje in solidarnost, okolju (Benko, 200). Uspešnost programov članice medsektorsko sodelovanje in ukrepanje za izboljše- vrednotijo z letnimi evalvacijami. Prav zaradi dobro vanje dejavnikov, ki vplivajo na zdravje. Nacionalna zastavljenih programov v SMZM je naša vizija, da mreža deluje povezovalno ter združevalno, vzpod- nacionalno mrežo akreditiramo pri SZO še v VII. Fazi buja, podpira in svetuje na lokalnem in nacionalnem (Zimet, 2021). nivoju (Krampač, 1996). Pri opolnomočenju ljudi za izboljšanje rezultatov Program zdravih mest, ki ga koordinira NIJZ, deluje po zdravja in zadovoljstva občanov, je ključnega pomena fazah in je z letom 2019 prešel v VII. fazo, ki bo trajala predvsem lokalna politika in civilna družba. Zdravo do leta 2025. Trenutno je v nacionalni mreži 40 občin, mesto pomeni proces, torej pot, ne le izid. Nacio- katere število želimo v skladu z načelom nenehne nalna koordinacija iz NIJZ si bo vseskozi prizadevala, širitve, povečevati iz leta v leto. da bomo še naprej s skupnimi napori povezovalno uresničevali načela Zdravja za vse. V tej fazi je skupni cilj korenito izboljšati »zdravje in blaginjo prebivalstva, zmanjšati neenakosti, in okre- piti javno zdravje«. Da bi dosegli tak zastavljeni cilj, smo se v letu 2019 povezali s podmrežami in usta- novili usmerjevalni odbor SMZM, s katerim smo se Benko E. Program projekta Koper – Zdravo mesto za obdobje od 2020 do 2024. Koper: Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, 2020. povezali s ključnimi ministrstvi, vladnimi in nevladnimi organizacijami. Organiziramo letna regionalna, naci- Krampač I. Projekt Maribor zdravo mesto 1989 – 1996. Maribor: Center zdravo mesto Maribor, 1996. onalna in mednarodna srečanja. Aktivno sodelujemo Zimet Z. Zdravo mesto – Glasnik slovenske mreže zdravih mest. Spletna pri poletni šoli javnega zdravja, prenovili smo spletno izdaja: št. 1, 2021. 73 Spletni portal Šolski lonec Rok Poličnik Spletni portal Šolski lonec je osrednja nacionalna spletna stran, namenjena podpori implementacije prehranskih smernic v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Nastal je kot plod sodelovanja med zdravstvom in šolstvom, namenjen pa je strokovnjakom, odgovornim za načrtovanje in pripravo šolskih obrokov. Portal vključuje vsebine, recepte, ideje in dobre prakse, ki so lahko v pomoč pri izvajanju šolske prehrane oziroma izobraževanju mladih o pomenu zdrave prehrane. Slovenija ima dolgo tradicijo organizirane šolske pre- zagotavljanja prehranjevanja skladno s smernicami hrane, saj prvi zametki skrbi in družbene odgovorno- in priporočili, spodbuja medsektorsko sodelovanje in sti glede prehrane in zdravja otrok v šolah segajo že v dostopnost do zdravju koristne ponudbe, v ospredje obdobje po drugi svetovni vojni, sistem organizirane pa postavlja skrb za populacijo otrok in mladostnikov šolske prehrane se je uspel ohraniti tudi po osamo- ter preprečevanje pojavnosti kroničnih nenalezljivih svojitvi Slovenije. Prva praktična navodila za pripravo bolezni. šolskih obrokov so bila v Sloveniji pripravljena v 80. letih preteklega stoletja, sodobne prehranske smer- Portal vključuje uporabne strokovne vsebine o zdravi nice pa je Slovenija sprejela v sklopu prve nacionalne prehrani, uravnoteženih šolskih jedilnikih, vsebuje prehranske politike, leta 2005. Sistem organizirane pa tudi opise in povezave do nacionalnih projektov šolske prehrane je v pristojnosti šolskega resorja, in dobrih praks s področij prehrane in telesne dejav- pomembno vlogo pri zagotavljanju ponudbe šolskih nosti otrok. Portal ima e-kuharsko knjigo, ki omogoča obrokov pa ima tudi zdravstveni sektor. Slednji je v ideje za popestritev šolskih jedilnikov. V sodelovanju skladu z Zakonom o šolski prehrani odgovoren za pri- z Institutom Jožef Stefan je bilo razvito tudi orodje za pravo strokovnih smernic za zdravo prehranjevanje, načrtovanjem jedilnikov, ki je povezano z nacionalno stroka javnega zdravja pa v praksi sistemsko zago- podatkovno bazo tabel hranilnih vrednosti. Sočasno tavlja spremljanje šolske prehrane in svetuje organi- z razvojem posodobljenih prehranskih smernic v tem zatorjem prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih obdobju razvijamo tudi orodje za vodenje šolske pre- glede prehranskih smernic. hrane, ki bo omogočalo prilagoditve glede na potrebe posameznega vzgojno-izobraževalnega zavoda, Spletni portal Šolski lonec (www.solskilonec.si) je bil s poleg tega pa bo omogočalo proces od sprejema finančno podporo Ministrstva za zdravje vzpostavljen živil, vodenja receptov, jedilnikov ter naročanja hrane leta 2014, trenutno pa se nahajamo v fazi nadgradnje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domo- zaradi posodobitve prehranskih smernic. Razvoj por- vih. tala poteka v skladu s cilji Naci- onalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za obdobje 2015–2025, ki med svoje pred- nostne tematike uvršča pomen 74 Spletno orodje projekta PKMO Ticijana Prijon Kostno-mišična obolenja (KMO) in psihosocialna tveganja (PST) pri delu so že desetletja glavni vzrok zdravstvenega absentizma, dolgotrajne odsotnosti z dela, delovne invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja delavcev. Analiza stanja kaže, da se pojavnost KMO in PST v Sloveniji iz leta v leto povečuje, prav tako se podaljšuje povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti (Prijon, 2020). Zaradi svojih razsežnosti KMO in z delom povezana težave posameznika, najbolj priporočljiva. Z usmerja- PST predstavljajo veliko obremenitev za zdravstveni njem zaposlenega do izobraževalnih vsebin z ukrepi sistem, zaradi finančnega in gospodarskega bre- za preprečevanje KMO in PST pri delu želimo doseči, mena pa tudi velik socialno-ekonomski ter vsesplošni da bo vsak posameznik prejel informacije, ki jih najbolj družbeni problem. potrebuje. V spletnem orodju je na voljo več fotogra- fij in videoposnetkov, ki na nazoren način prikazujejo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Fakul- izvajanje predlaganih aktivnosti in ukrepov v praksi. teta za vede o zdravju Univerze na Primorskem (UP FVZ) sta v okviru projekta Promocija aktivnosti za Sodelavci projekta PKMO želimo, da bi spletno orodje preprečevanje KMO in PST pri delu (krajše PKMO), ki pripomoglo k večjemu ozaveščanju o problema- ga financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne tiki KMO in PST pri delu ter k zmanjšanju pojavnosti zadeve in enake možnosti RS ter Evropski socialni in preprečevanju njihovih posledic v delovno aktivi skladi, izdelala spletno orodje za pomoč delavcem in populaciji, predvsem pri zaposlenih, starejših od 45 delodajalcem. PKMO spletno orodje vključuje nabor let. ukrepov za preprečevanje novih in obvladovanje obstoječih KMO in PST na delovnem mestu. Orodje je izdelano na osnovi analiz pojavnosti najpogostej- ših z delom povezanih KMO in PST v Sloveniji. Vsebine Prijon T. Zdravstveni absentizem zaradi z delom povezanih kostno-spletnega orodja temeljijo na znanstveno podprtih -mišičnih obolenj in duševnih stresnih motenj v Sloveniji. Primerjalna analiza začasne nezmožnosti za delo v letih 2015 in 2019. NIJZ, 2020. dognanjih in načelih. Spletno orodje projekta PKMO Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pkmo_ je javno in brezplačno dostopno na povezavi https:// analiza_bs_zaradi_z_delom_povezanih_kmo_in_dusevnih-stresnih_ motenj.pdf. pkmo.si/. Orodje je zastavljeno v obliki osnovnega e-priročnika in vsebinsko poglobljenega e-učbenika, ki vsebuje podrobne opise problematike z delom povezanih KMO in PST, ergonomske ukrepe za izbolj- šavo delovnih mest, kineziološke ukrepe na delovnem mestu in v prostem času, aktivnosti za obvladovanje PST pri delu ter priporočila delodajalcem. Posebnost PKMO spletnega orodja je vstopni Ugotovi in odpravi vprašalnik. Na podlagi podanih odgovorov vsak posa- meznik prejme individualizirano poročilo o njegovem tveganju za KMO in PST v povezavi z delom, glede na starost, spol in tip dela, ki ga opravlja. Še več, poro- čilo glede na prepoznano tveganje in morebitne že obstoječe težave vključuje povezave do pogla- vij spletnega orodja, ki so, glede na samoporočane 75 Preventivni programi v Zdravstveni regiji Novo mesto Doroteja Kuhar Preventivni programi so v Sloveniji sistemsko urejeni in namenjeni različnim ciljnim skupinam. V Zdravstveni regiji Novo mesto že vrsto let uspešno koordiniramo te programe in dobro sodelujemo z njihovimi izvajalci. V teh letih smo se z izvajalci za posamezne populacijske skupine redno srečevali in pomagali pri reševanju različnih dilem in ovir. Že od leta 2009 smo na takratnem Zavodu za zdra- je znala zelo dobro poudariti pomen izvajanja pro- vstveno varstvo Novo mesto vzpostavili regijsko grama in veliko vlogo družinskega zdravnika pri zau- odgovorno osebo na strani izvajalcev za vsako posa- panju ljudi v program. Ena izmed naših rednih nalog mezno ciljno skupino, ki je opredeljena s Pravilnikom v sklopu koordinacije preventivnih programov so bili za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva redni obiski zdravstvenih domov v regiji. Na sestankih na primarni ravni. Skupaj z regijskimi odgovornimi so sodelovali predstavniki vodstva, vodje posame- osebami smo se vnaprej dogovarjali za dnevni red znih služb in takratna regijska odgovorna zdravnica. sestankov, vanj smo vključevali strokovne teme in Tako smo dobili vpogled v regijsko specifično izvaja- pomagali pri iskanju izvajalcev strokovnih vsebin. Z nje programov na ravni posameznega zdravstvenega izvajalci za posamezno populacijsko skupino smo se doma. Regijsko smo se povezovali še z zasebnimi srečevali vsaj enkrat letno. Na vsakem sestanku smo izvajalci, ki delujejo v javni mreži. Osnova za dobro posebej izpostavljali aktualno problematiko in jim sodelovanje je bila naša sprotna komunikacija z pomagali pri reševanju problematike, ki je nastajala izvajalci in redno odzivanje na potrebe posameznih pri njihovem delu. Vključevali smo se v regijske aktiv- okolij, kjer smo vedno zagovarjali javnozdravstveni nosti. Tako nas je npr. zdravstveni dom v regiji pova- pomen preventive. Naše dobro sodelovanje z izvajalci bil, da predstavimo javno zdravstveni vidik in pomen smo predstavljali na sestankih z regijskimi odgovor- izvajanja preventive za otroke in mladostnike rav- nimi zdravniki in koordinatorji za zdravstveno varstvo nateljem osnovnih šol na njihovem območju. Zraven odraslih, ki jih je organizirala centralna enota NIJZ. so sodelovale občine ustanoviteljice in predstavniki Epidemija covida-19 je naše redno delo na področju plačnika programov. Eden izmed pomembnih vidikov koordinacije začasno omejila, kar nam v prihodnosti je bilo aktivno sodelovanje šol pri izvajanju tovrstnih predstavlja še večji izziv. programov kar je prispevalo k sooblikovanju čim bolj zdravega šolskega okolja. Pri tem smo se povezovali z območno enoto Zavoda za šolstvo v Novem mestu. Sodelovali smo na rednih kolegijih zdravnikov družin- ske medicine na posameznih zdravstvenih območjih, kjer je bila tema tudi izvajanje Programa Svit. Ves čas smo imeli veliko podporo naše takratne regij- ske odgovorne zdravnice. Kot družinska zdravnica 76 Zorenje mladih skozi program To sem jaz Ksenija Lekić, Nuša Konec Juričič, Petra Tratnjek, Domen Kralj, Alenka Tacol in Marjan Cugmas Program To sem jaz, vzpostavljen leta 2001 na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti mladih. Z dokazi podprt program so v mednarodni strokovni javnosti že večkrat prepoznali kot primer dobre prakse na področju organizirane skrbi za duševno zdravje mladostnikov, opisan je tudi v publikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2019). Med več domačimi nagradami je prejemnik nagrade za komunikacijsko odličnost Prizma. Program za duševno zdravje mladih To sem jaz, kate- 2. Preventivno delo v šolskem okolju po modelu 10 rega razvoj podpira Ministrstvo za zdravje, opredelju- delavnic jeta dva temeljna delovna pristopa: Celostni model 10 preventivnih delavnic, namenjen 1. Spletno svetovanje preventivnemu delu z mladostniki od 13. do 17. leta, sistematično naslavlja razvijanje psihične odpornosti Spletna svetovalnica www.tosemjaz.net omogoča ter socialnih in čustvenih kompetenc, ki mladostnike mladim anonimen, javen, brezplačen in preprost podpirajo med odraščanjem in delujejo kot zaščita dostop do strokovnega nasveta. Odgovore na vpra- v kriznih situacijah. Pristop je preverjen in podprt z šanja o dilemah in stiskah odraščanja nudi multidi- dokazi (rezultati poglobljene evalvacije učinkovitosti sciplinarna in medinstitucionalna spletna svetovalna delovnega modela, ki jo je opravil Center za psiho- mreža, ki združuje več kot 60 strokovnjakov – prosto- diagnostična sredstva, kažejo, da delavnice z vidika voljcev (zdravnikov različnih specializacij, psihologov, krepitve duševnega zdravja pozitivno vplivajo tako socialnih delavcev in drugih strokovnjakov). V uredni- na razred kot na posameznika). Cilj je, da izvajalec v štvu, ki ima sedež v Celju na Nacionalnem inštitutu istem razredu v šolskem letu ali dveh izvede vseh 10 za javno zdravje, skrbijo za spletno svetovalno dejav- preventivnih delavnic, opisanih v priročniku Zorenje nost, kodiranje spletnih vprašanj in analitiko. Obse- skozi To sem jaz1. Izvajalci delavnic so učitelji (najpo- žna, unikatna spletna baza danes vsebuje že več kot gosteje razredniki). Zavod RS za šolstvo priporoča 45.000 dialogov – vprašanj mladih in odgovorov stro- uporabo priročnika vsem učiteljem in šolam, zlasti kovnjakov. Iz analize več kot 18.000 spletnih vprašanj svetovalnim delavcem in razrednikom. V povprečju (2012–2020) je razvidno, da mladi najpogosteje spra- je v program vključenih približno 10.000 otrok in mla- šujejo o dilemah, povezanih z odnosi z vrstniki, s pri- dostnikov na šolsko leto. Program je uvrščen v Naci- jatelji in z družinskimi člani, o zaljubljenosti, telesnem onalni program za duševno zdravje in predviden za dozorevanju in spolnosti ter samopodobi. Približno postopno sistemsko uvajanje v šolski prostor. 75 odstotkov vprašanj zastavijo dekleta, v skoraj 60 odstotkih so uporabniki stari od 13 do 17 let. V celotni bazi zavzamejo približno desetino vprašanj, t.i. 'naj- težja vprašanja', ki jih naslovijo v kriznih situacijah. Povezana so s samomorilno tematiko, motnjami hra- 1_Programska literatura, brezplačna in javno dostopna: njenja, samopoškodovalnim vedenjem, tesnobo in - Priročnik za preventivno delo z mladostniki Zorenje skozi To sem jaz – dostopen na spletnem naslovu: https://www.nijz.si/sl/prirocnik/tosemjaz. depresijo ter različnimi vrstami nasilja. - Strokovna monografija o spletnem svetovanju Srečanja na spletu – dos topna na spletnem naslovu: https://www.nijz.si/sl/publikacije/srecanja-na -spletu. - WHO. This is Me: mental health programme for youth, Slovenia. In: Case Studies: The WHO European Health Equity Status Report Initiative. Copen hagen: World Health Organization, Regional Office for Europe, 2019. - https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0016/411343/HESRi -case-studies-en.pdf. 77 Higienski in epidemiološki pregled potniških in tovornih ladij v Sloveniji Boris Kopilović, Andreja Rebec, Nevenka Ražman, Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE KOPER Slovenija ima od leta 2005 v Kopru edini pomorski potniški terminal. Priporočila za preprečevanje tveganj za javno zdravje, povezanih z ladijskim prometom, so urejena z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom. Leta 2006 je Evropska unija uvedla projekt SHIPSAN, v okviru katerega se tveganja za javno zdravje ugotavljajo s higienskimi in epidemiološkimi pregledi. Večina pregledanih ladij v pristanišču Koper je tovornih, letno pa se pregleda tudi tri potniške ladje. Koper ima dobro poznan edini pomorski potniški ter- Zdravstveni certifikat za ladje (angl. Ship Sanitation minal v Sloveniji, ki vsako leto beleži pojav novih lad- Certificate) je dokument, ki potrjuje skladnost ladje jarjev. Leto 2019 je bilo rekordno: 115.581 potnikov1, s pogoji mednarodne zdravstvene zakonodaje in je sledila pa je ohromitev zaradi pandemije novega potrdilo za vstop v pristanišče, ki velja 6 mesecev. koronavirusa. Pričakujemo ponovno vrnitev potnikov v Luko Koper. Higienski in epidemiološki pregledi tovornih ladij pa Temu bo potrebno prilagoditi potniški terminal, pred se izvajajo nemoteno in ni zaznati upadanja. tem pa na ravni EU sprejeti smernice, kaj vse naj bi ti terminali zajemali. V prihodnje bo treba tudi pre- Razmere na ladjah imajo velik vpliv na javno zdravje, gledati več potniških ladij. Zdravstvene službe bi se saj so lahko vir okužbe ali sredstvo prenosa vektor- morale še bolj povezovati in določiti skupne kriterije, jev v mednarodni prostor. Obvladovanje izbruhov na ki bi veljali za celotno EU. Veliko evropskih držav ima ladjah je težje, kot na objektih na kopnem. Po naved- »posebne« inšpektorje, ki se ukvarjajo samo s pregle- bah študij so najpogostejše okužbe/izbruhi: viru- dovanjem ladij. Slovenija takšnih inšpektorjev za zdaj sni gastroenteritis, gripa, hepatitis A, ciklosporiaza, nima, bi bilo pa dobro razmisliti, ali bi takšno službo davica, okužbe z E. coli, ošpice, meningokokni menin- vzpostavili. V tujini je to pristaniška zdravstvena gitis, rdečke, salmoneloza, garje, šigelioza, spolno oblast (angl. Port Health Authority). Menimo, da je prenosljive bolezni, trihinoze, tuberkuloza, norice in to najbolje urejeno v ZDA, kjer te službe spadajo pod kolera. Dejavniki, ki prispevajo k takšnim izbruhom, Ministrstvo za obrambo ( Kopilović et al., 2018). se lahko preprečijo oz. zmanjšajo z ustreznimi ukrepi, usposabljanjem članov posadk in svetovanjem potni- kom (Mouchtouri et al., 2010). V skladu s priročnikom EU SHIPSAN ACT ali EU SHIPSAN preglede izvajajo usposobljeni inšpektorji v pristanišču, ki poročilo zapišejo v informacijski Kopilović B. Kleibencetl J. Colarić M., Jug P. Pregled potniških ladij. e-NBOZ, sept. 2018; Pridobljeno na spletni strani: https://www.nijz.si/sl/e-nboz-0#- sistem2. Redni pregled se izvaja v skladu s poseb- september-2018, dne 8.6.2021. nimi merili vsakih 6 mesecev. Dodatni pregled pa po Mouchtouri V., Nichols G., Rachiotis G., Kremastinou J., Arvanitoyannis I., nezadovoljivem rezultatu rednega oz. po odpravi Riemer T., Jaremin B., Hadjichristodoulou C. State of the art:public health and pomanjkljivosti. Pregled se izvede tudi v primeru pri-passenger ships. Int Marit Health 2010; 61, 2: 49–98. tožb ali izbruha nalezljive bolezni. Pregled zajema vse dejavnike tveganj za javno zdravje: ljudje, zrak, pitna 1_Potniški terminal. Luka Koper. 2021; Pridobljeno 7.6.2021 s spletne strani: voda, hrana, rekreacijska voda (zdravilišča, bazeni), https://luka-kp.si/slo/terminali-191/single/potniski-terminal-255. balastna voda, morske vode, vektorji, živali, rastline, 2_European Manual for hygiene standards and communicable disease surveillance on passenger ships. Eu shipsan act joint actionshipsan. 2nd edi-prtljaga, tovor, vozila, odpadki3. tion; April 2016. 78 Od raziskav do dejanj za krepitev zdravega prehranjevanja Matej Gregorič, Vida Fajdiga Turk, Urška Blaznik Hrani je »izpostavljen« vsak izmed nas, naši prehranski vzorci pa se razlikujejo in spreminjajo iz dneva v dan kot tudi iz enega življenjskega obdobja v drugega. To za raziskovalce predstavlja svojevrsten izziv. Zato NIJZ že desetletje sodeluje v mreži ekspertov za področje zbiranja in analiz podatkov o prehrani pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA), kjer soustvarjamo skupno EU Menu metodologijo. Na nacionalni ravni smo aktivni raziskovalci v programski skupini Prehrana in javno zdravje pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS, kjer smo že pripravili številne na znanstvenih dokazih temelječe pobude za izboljšanje prehrane prebivalcev. Doslej smo uspešno izvedli naslednje aktivnosti: • ustavil se je trend upadanja rednega uživanja sveže • raziskali smo vnos z vidika zdravja problematičnih zelenjave, hranil in identificirali skupine prebivalcev z bolj tve- • manj pogosto se uživajo sladke pijače, zlasti močan ganimi vnosi, je ta upad med mladimi, • uskladili smo prizadevanja na področju omejevanja • zmanjšala se je navada dosoljevanja hrane pri mizi, vnosa sladkorja, soli, zdravju nekoristnih maščob z • pogosteje se za pripravo hrane izbirajo zdravju kori- evropskimi pobudami, stne maščobe, • priskrbeli smo podlage za zakonodajno omejitev • zaustavil se je trend naraščanja čezmerne hranje- trans-maščobnih kislin v naši prehrani, nosti in debelosti med otroki in mladostniki. • pregledali smo stanje na področju preskrbljenosti z vitaminom D in na podlagi tega imenovali skupino za Prehranski vedenjski dejavniki, kot so neustrezna pripravo smernic za zadostno preskrbo z vitaminom sestava in količina izbrane hrane, manj primerni načini D, priprave ter ritem prehranjevanja, so glavni vzroki prezgodnje obolevnosti in umrljivosti za boleznimi • prizadevali smo si in usmerjali delo v smeri večje srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti in drugimi. ponudbe zdravju koristnih prehranskih izdelkov, V Sloveniji imata kar dve tretjini odraslih prebivalcev skupaj z nacionalno prehransko industrijo, že prisotne s prehrano povezane dejavnike tveganja, • vplivali smo na boljšo osveščenost ter na kakovost kot so povišan krvni sladkor, zvišan krvni tlak, zvi- in uravnoteženost prehrane v javnih zavodih in pri šane vrednosti holesterola v krvi in povečana telesna gostinskih ponudnikih s smernicami zdravega pre- masa. Ker je večino teh dejavnikov možno (ob dobrem hranjevanja, z medsektorsko načrtovanimi pro- poznavanju in informiranju prebivalcev ter ustvarjanju grami, projekti, ukrepi ter obeležitvami pomemb- veščin in spodbudnih okolij za zdrave izbire) uspešno nih dogodkov (npr. spremljanje prehrane v šolah, spreminjati in obvladovati, je z začrtanimi aktivnostmi strokovna podpora ponudnikom prehrane, Šolska smiselno nadaljevati. Sprememba prehranskih navad shema, Tradicionalni slovenski zajtrk, Svetovni dan je dolgotrajen proces, zato je prebivalcem na voljo hrane). ustrezna podpora za dolgotrajno spremembo življenj- skih navad v okviru zdravstvenega sistema, pa tudi v Po več kot desetletju načrtnega dela v skladu z številnih podpornih javnozdravstvenih politikah, ki so usmeritvami strateških nacionalnih programov1 se izven dosega zdravstvenega sektorja. kažejo posamezni ugodni trendi tudi na področju bolj preudarnih izbir in zdravega načina prehranjevanja: • potrošniki so postali bolj dovzetni za zdravju kori- stne izbire in preverjanje porekla živil, • izboljšal se je režim prehranjevanja, zlasti glede 1_Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Nacionalni program o prehrani rednega zajtrkovanja med otroki, mladimi in starej-in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje šimi odraslimi, Republike Slovenije, 2015. https://www.dobertekslovenija.si/nacionalni-program-2015-2025/. 79 6.2 PREPREČEVANJE TVEGANIH VEDENJ IN ZASVOJENOSTI 6.2.1 Ukrepi za obvladovanje zasvojenosti z drogami 6.2.2 Pristopi k zmanjšanju umrljivosti zaradi opioidov 6.2.3 Zamejevanje alkoholne problematike s pristopom SOPA 6.2.4 Socialno-varstveni program »Center za preprečevanje odvisnosti« 6.2.5 Zmanjševanje škode na področju drog in brezdomstva Ukrepi za obvladovanje zasvojenosti z drogami Mateja Jandl, Ada Hočevar Grom, Andreja Drev, Ines Kvaternik, Živa Žerjal, Maša Serec Nacionalni inštitut za javno zdravje s pomočjo vladnih in nevladnih organizacij zbira in omogoča dostop do ključnih epidemioloških podatkov na področju uporabe prepovedanih drog. Z aktivnostmi za zmanjševanje škode in opozarjanjem na pojav novih psihoaktivnih snovi prispeva k varovanju javnega zdravja. Ustanovitev mreže mobilnih enot za izvajanje programov zmanjševanja škode in preventive leta 2018 pomeni nadgradnjo obstoječih in uvedbo nekaterih najsodobnejših programov. NIJZ sistematično zbira podatke na področju upo- tveganja za zdravje, hkrati pa zakonodajnim in repre- rabe drog med mladostniki (raziskavi HBSC1 in sivnim organom daje možnost za ustrezno ukrepa- ESPAD2) in odraslo populacijo (Raziskava o tobaku, nje. Slovenski sistem je vključen v Evropsko mrežo za alkoholu in drugih drogah), širjenja nalezljivih bolezni, zgodnje opozarjanje, v okviru katere se med državami ocene problematičnih uporabnikov prepovedanih članicami EU in EMCDDA3 ter Europolom hitro izme- drog, zdravljenja zasvojenih in spremljanja umrljivosti njujejo informacije. zaradi drog. Izvaja se tudi zbiranje podatkov s pod- ročja zmanjševanja ponudbe prepovedanih drog in Razvoj in nadgradnjo mreže mobilnih enot za izvaja- podatkov o uporabi drog med osebami na prestajanju nje preventivnih in programov zmanjševanja škode zaporne kazni. NIJZ sodeluje tudi z raziskovalci Insti- na področju prepovedanih drog so v okviru Opera- tuta »Jožef Stefan«, ki izvajajo monitoring vsebnosti tivnega programa 2014–2020 vzpostavili na MZ. V posameznih drog (osnovnih spojin) in/ali njihovih nizkopražnih programih je zdravstveni kader ume- produktov presnove v odpadnih vodah. ščen v socialno-varstvene time, kjer uporabniki pre- povedanih drog prejemajo celostno psihosocialno NIJZ OE Koper koordinira mrežo dvanajstih progra- in zdravstveno obravnavo. V mobilnem laboratoriju mov zmanjševanja škode na področju prepovedanih se na nočni sceni, v stacionarnem laboratoriju pa drog, ki so razpršeni po celotni Sloveniji in v okviru redno tedensko odvija testiranje psihoaktivnih snovi. dnevih centrov, mobilnih enot, nočnega zavetišča in V terenskih programih za nadomestno zdravljenje varne hiše za uporabnice drog nudijo pomoč zasvo- odvisnosti od drog in programih zdravstvene in soci- jenim in brezdomnim osebam. Programi z zamenjavo alne rehabilitacije se spodbuja stabilno zdravljenje in sterilnega pribora za injiciranje stopajo v stik s skrito potekajo aktivnosti resocializacije, zaposlitvene rein- populacijo visoko-tveganih uporabnikov drog in s tegracije ter preprečevanja recidiva. tem prispevajo k preprečevanju okužb z nalezljivimi boleznimi ter zmanjševanju vidne uporabe drog. NIJZ koordinira nacionalno in regijsko mrežo Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi (PAS). Ta celovit sistem povezuje ključne usta- nove in nevladne organizacije, ki lahko pomembno 1_HBSC - Health Behaviour in School-Aged Children ali Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju vplivajo na hitro odkrivanje in spremljanje novih PAS, na obveščanje različnih javnosti, ki lahko dajejo pre- 2_ESPAD – European school survey on alcohol and other drug use among students ali Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko dloge za ukrepanje in uvrščanje novih PAS na listo mladino prepovedanih drog. Vse to prispeva k zmanjševanju 3_EMCDDA - Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami 83 Pristopi k zmanjšanju umrljivosti zaradi opiodov Mateja Jandl, Ada Hočevar Grom, Ines Kvaternik Z zagonom javnozdravstvenega ukrepa »nalokson za domov« smo v Sloveniji na področju zmanjševanja umrljivosti zaradi drog stopili ob bok ostalim državam, kjer z njim uspešno preprečujejo smrti zaradi predoziranj z opiodi. Nalokson je učinkovito zdravilo, ki rešuje življenja, zato je ukrep »nalokson za domov« eden najpomembnejših ukrepov za zmanjšanje števila smrtnih primerov zaradi predoziranj z opiodi. Zmanjševanje umrljivosti zaradi predoziranj z opioidi Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od je velik izziv na področju javnega zdravja v Evropi, saj prepovedanih drog in lekarnah, ki centre oskrbujejo z se je v zadnjem desetletju število smrtnih žrtev med zdravili. uporabniki drog v povečevalo. V Sloveniji je bila leta 2018 stopnja umrljivosti zaradi drog pri uporabnikih, Zmanjševanje ranljivosti starih od 15 do 64 let, 41 smrtnih primerov na milijon V Sloveniji imamo dobro razvito mrežo nevladnih ljudi, kar odstopa od EU za to leto (23,7 smrtnih pri- organizacij za izvajanje programov zmanjševanja merov na milijon). Glavni pristopi k zmanjšanju števila škode na področju drog, katerih osnovni cilj je zago- smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerjanja opio- tavljati manj tvegano uporabo drog, zmanjšati mož- idov, ki jih izvajamo v Sloveniji, so v glavnem osredoto- nost okužb in s tem zagotavljati socialno vključenost čeni na naslednja pomembna področja: uporabnikov drog. Mreža mobilnih enot izvaja pro- grame zmanjševanja škode, programe ambulant za Preprečevanje umrljivosti zaradi predoziranj nadomestno zdravljenje, laboratorij za analizo snovi Strokovnjaki na področju obravnave zasvojenosti v in enoto za socialno in medicinsko rehabilitacijo. Sloveniji so ukrep »nalokson za domov« prepoznali kot učinkovit in izvedljiv že leta 2016, ko je bila prip- Zmanjšanje tveganja za predoziranje ravljena strokovna podlaga za uvedbo. Nalokson je V Sloveniji je mreža Centrov za preprečevanje in opioidni antagonist, ki ga uporabljamo za izničenje zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog zelo učinkov opioidov pri prevelikem odmerku z opioidi. lahko dostopna; za nadomestno zdravljenje ni pot- Najpomembnejši del ukrepa je izobraževanje o pre- rebno doplačilo, saj tovrstno zdravljenje krije zdra- doziranju in distribucija naloksona uporabnikom opi- vstveno zavarovanje. Mreža programov v Sloveniji je oidov in potencialno navzočim. Udeleženci programa dobro geografsko razširjena, zdravljenje pa poteka so po zaključenem izobraževanju usposobljeni za tudi v zaporih. prepoznavanje znakov prevelikega odmerjanja, vedo, da je potrebno takoj poklicati službo nujne medicin- ske pomoči, so vešči temeljnih postopkov oživljanja in apliciranja naloksona in vedo, da morajo ostati z osebo, ki je doživela predoziranje do prihoda reše- valcev. V Sloveniji je nazalni nalokson (v obliki pršila za nos) registriran in od marca 2021 dostopen v vseh 84 Zamejevanje alkoholne problematike s pristopom SOPA Tadeja Hočevar V Sloveniji od leta 2016 do konca januarja 2022 poteka nacionalni razvojno-aplikativni projekt SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Gre za aktivnosti razvoja in pilotiranja interdisciplinarnega pristopa zamejevanja čezmernega pitja alkohola pri odraslih prebivalcih Slovenije ter priprave predloga za implementacijo pristopa na sistemski ravni. Kot kažejo trenutni rezultati, projekt zastavljene cilje uspešno presega. Projekt SOPA z namenom zamejevanja alkoholne pro- opuščanju čezmernega pitja alkohola usposoblje- blematike za zmanjševanje neenakosti v zdravju sledi nih skoraj 600 strokovnjakov, nagovorjenih več kot ciljem (Hočevar et al., v pripravi; Hočevar in Štruc, 50.000 članov skupnosti, prek 4000 jih je bilo vklju- 2018): čenih v proces opuščanja čezmernega pitja alko- hola, skoraj 1000 od teh pa je čezmerno pijte alkohola I) Izgradnja in krepitev kapacitet. Gre ozaveščanje in tudi uspešno opustilo. To predstavlja 175-odstotno usposabljanje stroke, političnih odločevalcev, pred- uspešnost zastavljenega cilja projekta. Ob tem je stavnikov nevladnih organizacij, ki naslavljajo skupine bilo vzpostavljenih 8 regijskih in 18 lokalnih interdi- ljudi z različnimi ranljivostmi, predstavnikov medijev sciplinarnih skupin akterjev SOPA, 15 predstavnikov ter članov skupnosti o škodljivosti pitja alkohola ter medijev je bilo usposobljenih za javnozdravstveno virih in načinih podpore pri opuščanju čezmernega ustrezno pisanje o alkoholu v medijih, izvedenih je pitja alkohola pri odraslih osebah. bilo več medijskih kampanj po vsej Sloveniji ter vsako II) Medsektorsko interdisciplinarno povezovanje. leto obeležen t.i. Dan brez alkohola (Hočevar et al., v Ključno povezovanje med zdravstvenim in social-pripravi). Na podlagi evalvacije in z ustrezno politično nim sektorjem predstavlja sodelovanje zdravstvenih voljo bo pristop lahko implementiran na sistemski delavcev v zdravstvenih domovih in klinikah, social- ravni. novarstvenih delavcev na centrih za socialno delo ter strokovnjakov na zavodih za zaposlovanje in v nevla- dnih organizacijah, ki naslavljajo skupine s posebnimi ranljivostmi. III) Pilotiranje pristopa v 18 lokalnih okoljih po Slove- niji. Pristop se testno izvaja v 18 lokalnih okoljih, kjer izbrani zdravstveni in socialni delavci ter predstav- niki nevladnih organizacij in zavoda za zaposlovanje v medsebojnem sodelovanju izvajajo aktivnosti t. i. kratkega ukrepa podpore ljudem, ki želijo opustiti tvegano in škodljivo pitje alkohola. IV) Predlog za vzpostavitev pristopa na sistemski ravni. Na podlagi evalvacije testne izvedbe pristopa bo pripravljen predlog za implementacijo ukrepov v nacionalnem programu varovanja javnega zdravja. Slika: Zemljevid lokalnih okolij, v katerih se izvaja pilot SOPA V) Detabuizacija in destigmatizacija z alkoholom povezanih težav v slovenski družbi. Ta se uresničuje prek zgornjih ciljev, še posebej pa prek aktivnosti Hočevar, T., Henigsman, K., Štruc, A., Založnik, P. Utemeljitev pristopa SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola Izbrani ukrepi zamejevanja pitja izgradnje in krepitve strokovnih kapacitet ter ozave-alkohola med odraslimi prebivalci Slovenije. Ljubljana: NIJZ. (V pripravi). ščanja medijev in splošne javnosti. Hočevar T, Henigsman K, Štruc A. SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018. V okviru projektnih aktivnosti je bilo do sedaj za nudenje podpore posameznikom in skupinam pri 85 Socialno-varstveni program Center za preprečevanje odvisnosti Vanja Žmak Pot Centra za preprečevanje odvisnosti se je začela leta 1996, tekla skozi leta do danes in se bo nadaljevala z vizijo, sočutjem in zagnanostjo za doseganje boljšega, večjega. Center deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje - Območna enota Maribor. Vsebina se je tekom let širila, predvsem zaradi vse • fizično in psihično nenasilje, večjih potreb po obravnavi mlajših generacij uporab- • nadaljevanje izobraževanja ali zaposlitev, nikov. Zaradi evalvacije programa smo uvedli še spre- mljevalno skupino, za sledenje uporabnikom, ko več z • izvajanje urinskih testov pod nadzorom, nami nimajo tako pogostega kontakta, ter za beleže- • spoštovanje nadzora vseh, ki predstavljajo za upo- nje števila uspešnih abstinentov. rabnika varno socialno mrežo in vzpodbudo za Naše delo temelji na ideji, da uporabniki programa abstinenco, skozi celoten čas ostajajo integrirani v domačem • sprejemanje navodil in sprejemanje novega življenj- okolju in ohranjajo pomembne socialne stike. Na ta skega sloga, način se lahko počutijo vključene, koristne in dejavne člane svoje družine in okolice. Izhajamo iz predpo- • vključitev ključnih bližnjih oseb k rehabilitaciji. stavke, da stopnja zasvojenosti pri uporabnikih še ni Po zaključku programa uporabnik doseže izboljšanje tolikšna, da bi bila potrebna izključitev iz domačega kakovosti življenjskega stila in doseganje avtono- okolja in vključitev v terapevtsko skupnost ali nizkop- mnosti skozi vsakodnevne aktivnosti in obveznosti. ražne programe. Center za preprečevanje odvisnosti je tako edini Večina uporabnikov je srednješolska ali študentska visokopražni program na tem območju Slovenije, kjer populacija, določen delež je tudi zaposlenih, z ustre- uporabnik ureja svojo problematiko v zvezi z drogami zno podporno mrežo. Pri delu vključujemo temelje v domačem okolju. prostovoljnega dela in elemente samopomoči. V tem procesu smo tudi celoten NIJZ vključili k Slovenski Hkrati smo edini program v Podravski regiji, namenjen filantropiji – združenju za promocijo prostovoljstva eksperimentatorjem s prepovedanimi drogami, kjer o (https://www.filantropija.org/). razvoju zasvojenosti še ne govorimo. Vstop v program je prostovoljen in zahteva aktivno Vizija našega dela je morebitna širitev programa v participacijo uporabnika pri reševanju problematike. druge regije ter vključitev obravnave nekemičnih Pogoji za vključitev pa so: zasvojenosti. • abstinenca na področju vseh prepovedanih drog, alkohola, kemičnih substanc, 86 Zmanjševanje škode na področju drog in brezdomstva Ines Kvaternik, Živa Žerjal Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Koper, že vrsto let koordinira programe zmanjševanja škode na področju drog in brezdomstva, jih oskrbuje s sterilnim priborom za varno uporabo drog, skrbi za odvoz vrnjenega infektivnega materiala na uničenje in zbira epidemiološke podatke o uporabi drog in potrebah visoko tveganih uporabnikov drog. NIJZ OE Koper koordinira mrežo dvanajstih progra- Številne študije kažejo, da ukrepi zmanjševanja škode mov zmanjševanja škode na področju prepovedanih zmanjšujejo delež prenosa okužb z nalezljivimi bolez- drog in brezdomstva. S tem pomembno prispeva k nimi in hkrati ne vplivajo na povečanje števila upo- varovanju javnega zdravja, preprečevanju okužb s rabnikov drog. Omenjeni programi tudi informirajo in krvjo prenosljivih virusov in zmanjševanju konflikta spodbujajo uporabnike prepovedanih drog k urejanju med zasvojenimi in brezdomnimi osebami in lokalno njihovega življenjskega sloga, k manj tvegani uporabi skupnostjo ter razvoju novih ukrepov na področju drog, zmanjševanju souporabe pribora za injiciranje javnega zdravja. in shranjevanju ter vračanju uporabljenega infektiv- nega pribora v programe. S tem uporabnike opremijo Programi zmanjševanja škode so razpršeni po celotni s potrebnimi znanji o preprečevanju prenosa okužb z Sloveniji in v okviru dnevih centrov, klasičnega nalezljivimi boleznimi, jih spodbujajo k odgovornemu terenskega dela in terenskega dela z mobilnimi eno- ravnanju z infektivnimi odpadki in k vključevanju v raz- tami, nočnega zavetišča ter varne hiše za uporab- lične programe obravnave odvisnosti – od zdravljenja nice drog, nudijo pomoč zasvojenim in brezdomnim do socialne rehabilitacije. osebam. Programi izvajajo brezplačno storitev zame- njave sterilnega pribora za injiciranje, ki je izhodišče za vse ostale pristope zmanjševanja škode, ki so učinkoviti ukrepi na področju varovanja zdravja posa- meznikov in skupnosti. Neoviran dostop do sterilnega pribora pomeni ukrep preventive in hkrati dostop do največjega števila intravenoznih uporabnikov drog. Omogoča stik s skrito populacijo visoko-tveganih uporabnikov drog ter s tem prispeva k zmanjševanju tveganj za zdravje zasvojenih oseb in skupnosti ter omogoča socialno vključevanje uporabnikov. 87 6.3 ZDRAVJE LJUDI IN OKOLJE 6.3.1 Kazalniki okolja in zdravja 6.3.2 Kemijska varnost 6.3.3 Nacionalni program humanega biomonitoringa 6.3.4 Priprava higienskih navodil za omejevanja prenosa virusa SARS-CoV-2 6.3.5 Program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini 6.3.6 Preventivni program Varno s soncem Kazalniki okolja in zdravja Nataša Kovač, Peter Otorepec Onesnaženost okolja je pomembna determinanta zdravja, saj vpliva na zdravje in razvoj človeka ter na številne socialno-ekonomske dejavnike, ki prav tako določajo zdravje ljudi. Vplive okolja na zdravje ljudi spremljamo s kazalci o okolju in zdravju. Kazalci so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki, razviti v skladu z metodologijo Svetovne zdravstvene organizacije – ENHIS (angl. Environment and Health Information System1). Namenjeni so odločevalcem za podporo pri odločanju in splošni javnosti za razumevanje problematike okolja in zdravja. Nabor okolje - zdravje je sestavljen iz Zdravstveno okoljske Kazalci determinante bolezni 25 kazalcev, ki povezujejo zdravstveno- -okoljske determinante bolezni z učinki Hidrični izbruhi (epidemije) okolja na zdravje ljudi (slika desno). Kakovost voda in odpadne vode Dostopnost do varne pitne vode Onesnaženo okolje je lahko vzrok za Kakovost pitne vode bolezni prebavil, bolezni srca in ožilja, Prijavljeni primeri Lymske borelioze v Sloveniji bolezni dihal, rakave bolezni, hormonske Podnebne Delež prebivalcev, ki živijo na poplavno ogroženih območjih motnje, motnje v razvoju živčnega sis-spremembe Izpostavljenost prebivalcev alergenemu cvetnemu prahu tema in motnje spanja. S kazalci želimo Število umrlih v obdobju vročinskih valov odgovoriti na vprašanje, ali se vpliv one- snaženega okolja na zdravje ljudi zmanj- Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal šuje. Ker je področje okolja in zdravja Umrljivost zaradi bolezni dihal Kakovost zraka Astma in alergijske bolezni pri otrocih kompleksno, kazalci obravnavajo raz- Izpostavljenost prebivalcev in otrok onesnaženemu zraku lična področja, kot so kakovost voda, zaradi delcev PM10 podnebne spremembe, kakovost zraka, Izpostavljenost prebivalcev ozonu sevanje, varnost živil, kemijska varnost Izpostavljenost ultra-finim delcem (nanodelcem) iz zraka in hrup. Kazalce o okolju in zdravju raz- Ionizirano in UV Incidenca levkemije pri otrocih vija Agencija RS za okolje v sodelovanju z sevanje Incidenca kožnega melanoma pri odraslih Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, Vnos kovin v človeško telo s hrano okolje in hrano. Ker s kazalci poleg tren- Vsebnost dioksinov v materinem mleku Varnost živil Izbruhi okužb s hrano dov spremljamo tudi izvajanje ciljev Incidenca okužb s hrano okoljsko-zdravstvene politike EU, se Obstojna organska onesnaževala uporabljajo za spremljanje Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za Kemijska varnost Vsebnost svinca v krvi otrok v Zgornji Mežiški dolini obdobje 2020–20302, za pripravo poro- čila o stanju okolja in za celovite presoje Bivalno okolje Incidenca malignega mezotelioma in umrljivost vplivov okolja na zdravje ljudi. Hrup Izpostavljenost otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru Slika: Nabor kazalcev s področja okolja in zdravja. Vir: Agencija RS za okolje, 2021 (http://kazalci.arso. gov.si/sl/indicators-trend?term_node_tid_depth_i18n%5B%5D=7). 1_ENHIS, Environment and Health Information System, https://www.euro.who.int/en/data-and-evidence/envi- ronment-and-health-information-system-enhis/enhis- -database. 2_Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20), http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985. 89 Kemijska varnost Lucija Perharič Kemijska varnost prispeva k varovanju zdravja in preprečevanju bolezni, stanj in zastrupitev, ki lahko nastanejo kot posledica izpostavljenosti naravnim in umetnim kemikalijam. NIJZ je ključni deležnik pri zagotavljanju kemijske varnosti predvsem pri izvajanju kompleksnih ocen tveganja, pri uvajanju mednarodno sprejetih strokovnih pristopov in novih metodologij v slovenski prostor, izgradnji kapacitet in komunikaciji tveganja. Kemijska varnost je uporaba kemičnih snovi, na način, ki prispeva k varovanju zdravja in preprečeva- nju bolezni, stanj in zastrupitev, ki lahko nastanejo kot posledica izpostavljenosti naravnim in umetnim kemikalijam iz različnih segmentov okolja vključno z živili in predmeti splošne rabe, pri delu in v prostem času. Kemijska varnost pokriva vse okoliščine, pri katerih pride do izpostavljenosti: izdelovanje, tran- sport, uporabo, odstranjevanje kot tudi naključno ali namerno izpostavljenost kemikalijam, ki nastajajo v naravi oziroma pri kemijskih nesrečah. Za varno uporabo kemičnih snovi je potrebno poznati njihove fizikalno-kemijsko-biološke lastnosti, tveganja pove- zana z izpostavljenostjo, posedovati tehnično znanje o varnem ravnanju in varni uporabi in znati učinkovito komunicirati z vsemi deležnik Kemijska varnost je multidisciplinarna, transdisci- Ciraj M, Vračko P (Ur) Chemical safety and protection of human health: plinarna in multisektorska dejavnost. Zdravstveni the Slovenian experience. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2016. Dostopno 5.10.2021 na: https://www.euro.who.int/__data/assets/ sektor je v Sloveniji pomembna gonilna sila na podro- pdf_file/0005/324293/Chemical-safety-protection-human-health-Slovenian-experience.pdf čju kemijske varnosti (Ciraj in Vračko, 2016). Nacio- nalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je ključni delež- Bitenc K, Blaznik U, Bolčič Tavčar M, Fatur T, Gale I, Galičič A, Fuart Gatnik M, Golja V, Ivartnik M, Kirinčič S, Kukec A, Miljavac B, Perharič L, Pollak P. V Pollak nik pri izvajanju kompleksnih ocen tveganja (OT), pri P, Perharič L (Ur.). Navodila za izdelavo ocene tveganja za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti kemijskim in mikrobiološkim dejavnikom iz okolja z izbranimi uvajanju mednarodno sprejetih strokovnih pristopov poglavji in praktičnimi primeri – I.del. Ljubljana: Nacionalni Inštitut za javno in novih metodologij v slovenski prostor (Bitenc et al., zdravje, 2017. Dostopno 5.10.2021 na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/ files/publikacije-datoteke/navodila_nijz_za_oceno_tveganja_kem_in_ 2017). Poleg tega NIJZ že dve desetletjih pomembno mikrobiol_dejavnikov.pdf. prispeva k izgradnji kapacitet s področja OT (Fatur et Fatur T, Bolčič Tavčar M, Lešer V, Kirinčič S, Blaznik U, Golja V, Ivartnik M, Pavlič al., 2021) in h komunikaciji tveganja. H, Perharič L. (2021) A risk assessment workshop inspired by a EUROTOX specialized course. Toxicol Lett 2021; 350(suppl. 1): s229-s230. Dostopno 5.10.2021 at: https://www.eurotox2021.com/wp-content/uploads/EuroTox- -2021-Final-abstract-book-by-Elsevier.pdf. 90 Nacionalni program humanega biomonitoringa Lucija Perharič Humani biomonitoring je orodje za določanje in spremljanje fizioloških sprememb povezanih z izpostavljenostjo kemičnim snovem. Z njim lahko ugotavljamo izpostavljenost, učinke in občutljivost. Zagotavlja znanstveno podlago za javno zdravstvene intervencije in politične odločitve. NIJZ je bil pobudnik in je ključni akter v programu nacionalnega humanega biomonitoringa s ciljem varovanja zdravja in preprečevanja bolezni zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem. Humani biomonitoring (HBM) je določanje in spre- je eden od ključih akterjev pri načrtovanju, izvajanju, mljanje sprememb v človeških tkivih, tekočinah, interpretaciji rezultatov HBM, ocenjevanju tveganja, celicah, biokemičnih procesih, ki nastanejo zaradi predlaganju ukrepov za zmanjševanje tveganja in izpostavljenosti kemični(m) snovi(em). HBM izpo- spremljanja učinkovitosti teh ukrepov (https://www. stavljenosti je določanje koncentracij kemičnih snovi nijz.si/sl/humani-biomonitoring-hbm-v-sloveniji) v telesnih tekočinah in tkivih ter vse pomembnejše in je član evropske platforme za HBM (https://www. orodje pri oceni izpostavljenosti kemičnim snovem hbm4eu.eu/). Kot primer dobre prakse na podro-po vseh poteh vnosa iz različnih virov, kot so zrak, čju uporabe HBM pri varovanju zdravja velja posebej voda, hrana, predmeti splošne rabe, hišni prah. HBM izpostaviti sistematično redno spremljanje vsebnosti se uveljavlja pri ugotavljanju škodljivih posledic izpo- svinca v krvi otrok v s svincem onesnaženi Zg. Mežiški stavljenosti (biomonitoring učinkov) in pri ugotavlja- dolini. Spremljanje poteka od 2004 in je pomembno nju prirojenih ali pridobljenih sposobnosti organizma, pripomoglo k zmanjšanju tveganja za zdravje zaradi da se odzove na izpostavljenost določeni kemični izpostavljenosti svincu (Ivartnik et al., 2018). snovi (biomonitoring občutljivosti). V procesu ocene tveganja HBM nadomešča oceno izpostavljenosti na podlagi okoljskega monitoringa, v procesu upravlja- nja s tveganji pa služi ugotavljanju uspešnosti ukre- pov za zmanjševanje tveganj. HBM zagotavlja znan- Ivartnik M, Pavlič H, Hudopisk N. Vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline. ARSO – Kazalniki okolja. Ljubljana: Agencija Republike Slo-stveno podlago za javno zdravstvene intervencije in venije za okolje, 2018. Dostopno 4.10.2021 na http://kazalci.arso.gov.si/sl/con-politične odločitve (WHO, 2015). tent/vsebnost-svinca-v-krvi-otrok-na-obmocju-zgornje-meziske-doline-2. Perharič L, Vračko P. Development of national human biomonitoring proV zadnjih 15. letih smo priče globalnemu razmahu gramme in Slovenia. Int J Hyg Environ Hlth. 2012; 215(2): 180-4. HBM. V Sloveniji se je 2007 na pobudo Nacionalnega Svetovna zdravstvena organizacija. Human Biomonitoring: facts and figures. inštituta za javno zdravje (NIJZ) vzpostavil nacio- Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2015. Dostopno 4.10.2021 na: https://www.euro.who.int/en/media-centre/events/events/2015/04/ehp-nalni program HBM (Perharič in Vračko, 2012). NIJZ -mid-term-review/publications/human-biomonitoring-facts-and-figures. 91 Priprava higienskih priporočil za preprečevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2 Majda Pohar, Nina Pirnat, Irena Veninšek Perpar, Pavel Pollak Epidemija SARS-CoV-2 je zahtevala pripravo higienskih priporočil za preprečevanje prenosa in širjenja virusa SARS-CoV-2 v različnih dejavnostih, pri različnih deležnikih. Higienska priporočila pomembno prispevajo k preprečevanju prenosa in širjenja okužb v populaciji in varnejšemu izvajanju večine gospodarskih in nego-spodarskih dejavnosti. Ob pojavu epidemije SARS-CoV-2 so bila higienska postopkov registracije in tehničnih pregledov vozil, priporočila ključna za preprečevanje prenosa in šir- avtopralnice, šole vožnje in vozniških izpitov, jezi- jenja virusa SARS-CoV-2 v populaciji. Priporočila smo kovne in računalniške tečaje …). Izdelali smo navo- pripravili ob upoštevanju tveganja za prenos in širje- dila za varno izvajanje raznih javnih storitev (izvaja- nje okužb, ki nastane ob izvajanju posamezne dejav- nje upravnih in drugih javnopravnih zadev, pogrebno nosti. Vsa temeljijo na izsledkih mednarodno prizna- dejavnost, vse vrste javnega prevoza). Pripravili smo nih strokovnih raziskav ter na dobrih praksah, ki so jih priporočila za nego telesa, varno izvajanje različ- uveljavile tudi druge države. nih rekreativnih športnih dejavnosti na prostem in v zaprtih prostorih. Na področju kulture: priporočila za Prva priporočila so bila namenjena živilskim trgovi- obisk kulturnih ustanov, izvajanje ljubiteljskih sku- nam, čiščenju in razkuževanju prostorov izven zdra- pinskih kulturnih dejavnosti, za kino, gledališče in vstva, pravilnemu prezračevanju zaprtih prostorov, glasbene umetnosti, za glasbene šole, za izvajanje in čiščenju javnih sanitarij, izboru primernih razkužil obisk verskih dejavnosti, idr. V sodelovanju z Ministr- in pravilni pripravi učinkovitih raztopin le-teh, pravil- stvom za izobraževanje, znanost in šport smo prip- nemu ravnanju z živili in pripadajočo embalažo, čišče- ravili obsežna higienska priporočila za vrtce, šole in nju skupnih prostorov, prezračevanju in samoza- univerze ter dijaške in študentske domove, priporo- ščitnemu ravnanju uporabnikov v večstanovanjskih čila za izvajanje tekmovalnega športa in športnih tek- stavbah. movanj. Sodelovali smo tudi pri pripravi priporočil za Pred vrnitvijo prve skupine državljanov Slovenije iz različne profesionalne športne dejavnosti, zdravilce tujine, ki jim je bila odrejena karantena, smo pripravili in psihologe. priporočila za ravnanje v hotelu, kjer so bili nameščeni Priporočila ob novih strokovnih spoznanjih sproti bolniki s covidom-19. posodabljamo. Večina priporočil za izvajanje dejavno- Med sproščanjem ukrepov po prvem valu epidemije sti je objavljenih na spletni strani NIJZ: https://www. so sledila priporočila za gostinske obrate: sprva za nijz.si/sl/sproscanje-ukrepov-covid-19. dostavo živil, nato v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije priporočila za izvajanje gostin- sko turistične dejavnosti. Izdelali smo priporočila za različne trgovine ter storitvene in servisne dejavno- sti (tehnične trgovine in trgovske centre, papirnice, https://www.cdc.gov knjigarne, fotokopirnice, trgovine z oblačili, obutvijo, https://www.ecdc.europa.eu/en šiviljstvo in čevljarstvo, izvajanje obrtniških in servi- snih del ter dimnikarskih storitev na domu, izvajalce 92 Program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini Matej Ivartnik Območje Zgornje Mežiške doline je zaradi dolgoletne tradicije industrije svinca s to toksično kovino močno obremenjeno. Posledično so svincu izpostavljeni prebivalci. Leta 2007 so se pričeli izvajati ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti svincu. Usmerjeni so predvsem v omejevanje izpostavljenosti onesnaženemu prahu, ki je najpomembnejši vir vnosa svinca v telo. Cilj programa je zmanjšati vsebnosti svinca v krvi otrok pod 100 µg/l. Zgornja Mežiška dolini leži na severu Slovenije in Osnovni cilj programa je torej dosegljiv z usmerje- je znana predvsem po industriji svinca, ki je tam še nim izvajanjem ukrepov in samozaščitnim vedenjem vedno vodilna panoga. Zaradi preteklih emisij je okolje prebivalstva. Tudi po tem ostaja prostor za izbolj- močno obremenjeno s svincem, najbolj so onesna- šave, pri čemer pa bodo nujne vsebinske dopolnitve žena tla. V dolini živi okoli 7000 ljudi, katerih zdravje programa: omejevanje svinčene industrije, možnost je ogroženo. Svinec je namreč toksična kovina z raz- izvajanja ukrepov na zasebnih zemljiščih, omejevanje ličnimi škodljivimi učinki in brez koristne funkcije v izvajanja dejavnosti, ki povzročajo prašenje (grad- telesu. Zaradi fizioloških lastnosti in večjega vnosa beništvo, poljedelstvo). Svinec pa bo v dolini ostal in so najbolj občutljiva skupina populacije mlajši otroci. tudi v bodoče se bodo morali prebivalci držati samo- Z zdravstvenega vidika je neželena sleherna priso- zaščitnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti. tnost svinca v telesu, kar pa na naseljenih onesnaže- nih območjih ni dosegljivo. V Zgornji Mežiški dolini so že pred 70 leti pričeli spremljati obremenjenost popu- lacije s svincem. Občasne meritve so vedno znova pokazale visoke koncentracije svinca v krvi prebival- cev. Po ponovni potrditvi leta 2002 je prišel čas za preusmeritev od raziskovanja k reševanju problema. 90% Leta 2007 je bil sprejet Odlok (Ur.l.RS, št. 119/2007), 80% ki opredeljuje namen, cilje in aktivnosti sanacijskega 70% 60% programa okolja Zgornje Mežiške doline. Skladno z 50% do 50 µg/l Odlokom različni akterji izvajamo aktivnosti za zmanj- 50 do 100 µ/l 40% nad 100 µ/l ševanje izpostavljenosti otrok svincu. Obe lokalni 30% 20% skupnosti izvajata različne ukrepe za preprečevanja 10% stika otrok z onesnaženimi tlemi in prahom, kot so 0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 preplastitve makadamskih površin, urejanje otroških igrišč, mokro čiščenje utrjenih površin in zatravljanje Slika: Primerjava deležev tri leta starih otrok iz Zgornje Mežiške doline, glede na golih površin. ARSO je zadolžen za spremljanje one-izmerjene vsebnosti svinca v krvi otrok snaženosti zraka in tal, NIJZ pa za koordinacijo dela, informativno promocijske aktivnosti ter spremljanje vsebnosti svinca v krvi otrok. Slednje je tudi podlaga za oceno doseženega napredka. Pred pričetkom izvajanja programa je imela visoke vsebnost svinca v krvi (≥100 µg/l) približno polovica otrok, po treh letih izvajanja okoli 20 % otrok, nato pa se je trend Za več informacij: http://www.sanacija-svinec.si/index.php/aktualno. padanja ustavil pri približno 10 % otrok. V obdobju 2019/2020 je ta delež znova padel na 4,6 % (2019) oz. 4 % (2020), kar že ustreza zastavljenemu cilju (pod 5 % otrok z vsebnostjo svinca v krvi ≥100 µg/l). 93 Preventivni program Varno s soncem Simona Uršič, Nataša Šimac Preventivni prigram Varno s soncem smo vzpostavili leta 2007 kot odziv na zaskrbljujoč trend naraščanja kožnega raka v Sloveniji. Temelji na dejstvih, da je pojavnost kožnega raka povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, zlasti v otroštvu. S programom želimo povečati osveščenost prebivalcev o škodljivih učinkih UV sevanja in pomenu samozaščitnih ukrepov. Izvajamo ga v vrtcih in osnovnih šolah. Do sedaj je v programu sodelovalo 552.466 otrok. Program je nastal v sodelovanju med NIJZ, Združe- Program vsako leto izvedemo po ustaljenih kora- njem slovenskih dermatovenerologov ter Društvom kih: v začetnih mesecih leta zbiramo prijave, nato za boj proti raku regije Celje. Program vodi in koordi- organiziramo izobraževanje za izvajalce programa nira NIJZ. Osrednja aktivnost programa je osveščanje (strokovne delavce vrtcev in osnovnih šol), ki z vse- o škodljivih posledicah delovanja sončnih žarkov in binami sitematično in starosti prilagojeno nato sez- ukrepih, s katerimi lahko le-te učinkovito zmanjšamo. nanijo otroke. Usvojena znanja samozaščite otroci Ciljna populacija so otroci v vrtcih, od leta 2010 dalje nato izvajajo tudi v praksi pri različnih aktivnostih na tudi učenci osnovnih šol. Leta 2007 smo program prostem v poletnih mesecih, kar je dodana vrednost prvič pilotno izvedli v vrtcu v Celju. Od leta 2008 v programa. Sledi letna evalvacija programa. Izobrže- njem sodelujejo vrtci iz vseh regij Slovenije. Usmeri- vanje za izvajalce programa vključuje predavanja raz- tvam programa sledijo vrtci v celoti in ne zgolj prija- ličnih strokovnjakov (meteorologije, dermatologije, vljene enote vrtcev, zato je število otrok seznanjenih oftalmologije, neionizirnih sevanj, epidemiologije z vsebinami programa precej večje od zabeleženega kožnega raka, za vitamin D) ter predstavitev izvedbe (385.524). Narašča tudi delež prijavljenih šol, do leta programa. Vsa komukacija z izvajalci programa 2019 je v programu sodelovalo 166.942 osnovnošol- poteka prek spletne aplikacije inštituta. Razvili smo cev. prepoznavno celostno grafično podobo programa. Strokovni delavci vrtcev in šol program in dosežena Zaradi epidemije covida-19 programa v letu 2020 znanja pri otrocih ocenjujejo kot kakovostne. nismo izvedli. Šole in vrtce smo vseeno pozvali k osveščanju o pomenu zaščite pred UV sevanjem in Naš cilj: izvajanje programa v vseh vrtcih in osnovnih v ta namen objavili e-gradiva. Predvsem v vrtcih so šolah. program vseeno izvedli, kar kaže, da so ga marsikje že vključili med svoje redne dejavnosti. V letu 2021 smo Naša vizija: izvajanje zaščite pred UV sevanjem naj izvedbo programa prilagodili epidemiološkim razme- kot način življenjskega sloga usvojijo vsi državljani. ram (spletno izobraževanje idr.). V programu tokrat sodeluje okoli 60.000 otrok. V času epidemije covida- 19 se spodbuja zadrževanje izven zaprtih prostorov, 10 zato je izvajanje zaščite pred sončnim UV sevanjem 17 še posebej pomembno. 10 17 SOLARIJ 30 Slika: Ikone iz celostne grafične podobe programa, ki ponazarjajo osnovna priporočila zaščite pred UV sevanjem. 94 6.4 PREVENTIVNI IN PRESEJALNI PROGRAMI TER OBVLADOVANJE KRONIČNIH BOLEZNI 6.4.1 Presejalni programi za zgodnjega odkrivanja raka - Programi Svit, DORA, ZORA 6.4.2 Integrirana preventiva kroničnih bolezni za odrasle – program Skupaj za zdravje 6.4.3 Presejalni in preventivni program za otroke, mladostnike in študente: Preventivni program ZDAJ – Zdravje danes za jutri 6.4.4 Epidemiološko spremljanje demence v Sloveniji 6.4.5 Razvoj integrirane oskrbe oseb s kompleksnimi kroničnimi stanji 6.4.6 Genetsko testiranje in presejanje bolj ogroženih z rakom 6.4.7 Preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni na območnih enotah NIJZ Presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka - Programi Svit, ZORA, DORA Nataša Kovač, Peter Otorepec Ena najboljših metod za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb so organizirani populacijski presejalni programi, s katerimi v na videz zdravi populaciji ciljano iščemo ljudi, ki imajo raka ali spremembe, ki bi se brez posredovanja sčasoma spremenile v raka. V Sloveniji izvajamo strokovno utemeljene presejalne programe, s katerimi odkrivamo raka dojk - DORA, raka materničnega vratu - ZORA in raka debelega črevesa in danke - Program Svit. Vsem trem presejalnim programom je skupno, da so v program osebno povabljeni ljudje določene starostne skupine, ki imajo prebivališče v Sloveniji. Presejalni programi učinkovito zmanjšujejo inci-denco raka ali odkrivajo raka v zgodnjih stadijih, ko je zdravljenje manj intenzivno, kakovost življenja boljša, preživetje pa večje. Rak debelega črevesa in danke sodi v Sloveniji med posledica učinkovitega delovanja presejalnega pro- pet najpogostejših rakov pri obeh spolih skupaj, še grama ZORA (https://zora.onko-i.si/program-zora), pred 10 leti pa je bil drugi najpogostejši. Po preživetju ki dosega več kot 70-odstotno odzivnost žensk v zaradi raka debelega črevesa in danke Slovenija zaos- program in visoko kakovost storitev na vseh ravneh. taja za povprečjem držav EU, razlika pa se zmanjšuje. Letno odkrijemo okrog 1700 predrakavih sprememb Od 2009 na državnem nivoju izvajamo organiziran materničnega vratu visoke stopnje, z zdravljenjem presejalni Program Svit (https://www.program-svit. katerih lahko preprečimo raka. Zgodbo o uspehu si/). Vanj vabimo prebivalce Slovenije, ki so stari od Slovenije na področju obvladovanja raka maternič- 50 do 74 let. Z leti delovanja povečujemo odzivnost nega vratu je prepoznala tudi Svetovna zdravstvena ciljne populacije, ki dosega 65 %. Program temelji na organizacija ter jo objavila na svoji spletni strani. K laboratorijskem odkrivanju sledi krvi v vzorcu blata, eliminaciji raka materničnega vratu bo v prihodnje ki mu sledi pri osebah s pozitivnim rezultatom kolo- pomembno prispevalo tudi cepljenje proti HPV. noskopija, pri kateri odstranjujemo predrakave spre- membe. Osebe z negativnim izvidom testa na kri v Državni presejalni program za raka dojk DORA blatu so ponovno vabljene v program čez dve leti. Od (https://dora.onko-i.si/) je organiziran program, kjer leta 2011 Register raka beleži upad incidence tega na mamografijo vsaki dve leti vabimo ženske med raka na državni ravni in posledično zmanjševanje 50. in 69. letom. Cilj je zmanjšati umrljivost zaradi umrljivosti. Raki, odkriti v presejalnem programu, so v raka dojk med ciljno populacijo za do 30 %. Program 60 % odkriti v stadiju I in II, ko dodatnega onkološkega je prepoznan kot evropski primer učinkovite organi- zdravljenja bolniki ne potrebujejo. Petletno preživetje zacije programa za zgodnje odkrivanje raka dojk. S bolnikov, pri katerih je rak odkrit v Programu Svit, je 74-odstotno udeležbo žensk in doseganjem ostalih 90-odstotno. kazalnikov kakovosti evropskih smernic napoveduje dolgoročno zmanjševanje umrljivosti zaradi raka dojk Rak materničnega vratu danes v Sloveniji ni več med v Sloveniji. Program DORA je bil vzpostavljen leta najbolj pogostimi raki, s starostno standardizirano 2008, od leta 2017 je dostopen vsem ženskam v ciljni incidenčno stopnjo 7/100.000 in umrljivostno stop- populaciji. Letno povabimo okoli 140.000 in slikamo njo 2/100.000 se Slovenija v zadnjih letih uvršča med okoli 100.000 žensk. Udeležba žensk med leti 2008– države z najmanjšim bremenom tega raka. Temu ni 2020 je bila 74-odstotna, raka dojk smo odkrili pri bilo vedno tako, ob vzpostavitvi Registra raka je bil 3640 ženskah, kar 70 % v omejenem stadiju bolezni, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja rak maternič- ko je 5-letno preživetje skoraj 100 %. Program DORA nega vratu drugi najpogostejši žensk rak v Sloveniji odlikujejo centralizirano upravljanje, nadzor kakovo- in najpogostejši pri ženskah, mlajših od 50 let, inci- sti opreme in dela osebja, presejalni register, posebej denčna stopnja pa je bila s 27/100.000 primerljiva usposobljeno osebje, delovanje po enotnih smer- današnji v Afriki, kjer je rak materničnega vratu še nicah, enotna računalniška aplikacija in ustrezna vedno med najpogostejšimi ženskimi raki. Zmanjša- komunikacija s ciljno populacijo. nje bremena raka materničnega vratu v Sloveniji je 96 Integrirana preventiva kroničnih bolezni za odrasle – program Skupaj za zdravje Sanja Vrbovšek Razvite države se zadnja desetletja soočajo z velikim bremenom kroničnih bolezni, ki so posledica demografskih sprememb in nezdravih življenjskih navad. Obenem opažamo, da obstajajo velike razlike v zdravju med različnimi skupinami prebivalstva. Z namenom aktivnega spremljanja zdravja prebivalcev Slovenije in njego-vega izboljšanja je vsem odraslim na voljo program Skupaj za zdravje, ki nudi usmerjanje in strokovno podporo pri skrbi za bolj zdrav življenjski slog in kakovostnejše življenje. S programom Skupaj za zdravje je vsem odraslim pre- duševnega zdravja. Ta del programa temelji na pro- bivalcem Slovenije na voljo celovit program integri- cesu opolnomočenja oseb v skrbi za lastno zdravje. rane preventive kroničnih bolezni (KB), ki povezuje javno zdravje in družinsko medicino, ter obsega tri Te aktivnosti se izvajajo v centrih za krepitev zdravja, medsebojno povezane sklope aktivnosti preventive lociranih v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. in krepitve zdravja: Gre za ključne organizacijske strukture za zagota- vljanje aktivnosti krepitve zdravja v lokalnih skupno- 1. Izvedba preventivnih pregledov v ambulantah stih ter vzgoje za zdravje in zdravstvene vzgoje na družinske medicine primarni ravni zdravstvenega varstva. V teh centrih Vse odrasle osebe v Sloveniji od 30. leta starosti dalje je trenutno zaposlenih nekaj manj kot 400 dodatno se lahko udeležijo preventivnega pregleda v ambu- strokovno usposobljenih zdravstvenih delavcev in lanti izbranega osebnega zdravnika. Ta pregled je sodelavcev (diplomiranih medicinskih sester s speci- namenjen zgodnjemu odkrivanju oseb z biološkimi, alnimi znanji, fizioterapevtov, psihologov, dietetikov, vedenjskimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja za kineziologov). razvoj KB, zgodnjemu odkrivanju oseb z visokim tve- 3. Aktivnosti za krepitev zdravja, ki potekajo v lokal- ganjem za razvoj KB ter odkrivanju oseb z zgodnjimi nih skupnostih oblikami KB. Preventivne preglede izvajajo diplomi- rane medicinske sestre s specialnimi znanji, ki delajo Strokovnjaki iz centrov za krepitev zdravja glede na v timu zdravnika družinske medicine. Po takšnem potrebe prebivalstva v lokalnih skupnostih izvajajo modelu preventivnih obravnav trenutno deluje nekaj dogodke in programe s področja krepitve zdravja ter manj kot 500 diplomiranih medicinskih sester, zapo- spodbujanja ciljnih populacij za vključevanje v pro- slenih v skoraj vseh ambulantah družinske medicine, grame preventive in državne presejalne programe ki jih je v Sloveniji nekaj več kot 900. za zgodnje odkrivanje raka. Te aktivnosti potekajo v različnih okoljih (npr. v delovnih organizacijah, nevla- 2. Zdravstvenovzgojne delavnice in individualna dnih organizacijah, krajevnih skupnostih), s čimer je svetovanja za preventivo oziroma optimalno ureje- zagotovljena boljša dostopnost. Skrb za doseganje nost kroničnih bolezni boljšega zdravja lokalnega prebivalstva vključuje tudi Interventni del programa Skupaj za zdravje, ki obsega vzpostavitev mreže različnih deležnikov iz lokalnega zdravstvenovzgojne delavnice in individualna sve- okolja po modelu skupnostnega pristopa k zdravju, tovanja (Slika 1), je namenjen osebam s prisotnimi ki posameznika lahko podpirajo pri vzdrževanju zdra- dejavniki tveganja za KB, osebam z visokim tvega- vega življenjskega sloga in pri samooskrbi KB. Centri njem za razvoj KB ter tistim z že prisotnimi KB. Na teh za krepitev zdravja so v programu Skupaj za zdravje obravnavah udeleženci pridobijo strokovne informa- nosilci povezovanja zdravstva s skupnostjo v lokal- cije, veščine in podporo za dolgotrajno spremembo z nem okolju. zdravjem povezanega življenjskega sloga in krepitev 97 Program Skupaj za zdravje v celoti financira Zavod za Več o programu Skupaj za zdravje: https://www.sku- zdravstveno zavarovanje Slovenije. pajzazdravje.si/. Za razvojno-raziskovalno dejavnost ter upravljanje programa skrbi interdisciplinarna skupina strokovnja- kov na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v sode- lovanju s strokovnjaki iz osnovne zdravstvene dejav- nosti ter številnimi drugimi zdravstvenimi delavci in sodelavci iz prakse. Slika 1. Skupinske delavnice in individualna svetovanja, ki se izvajajo v centrih za krepitev zdravja. 98 Presejalni in preventivni program za otroke, mladostnike in študente: Preventivni program ZDAJ – Zdravje danes za jutri Polonca Truden Dobrin, Vesna-Kerstin Petrič, Tanja Mate, Sonja Paulin, Tjaša Pibernik, Jerneja Kožar, Sonja Dravec Novela Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni1, ki je bila objavljena v letu 2021, prinaša posodobitev preventivnega programa in dopolnitev s stopnjevanimi obravnavami za otroke z dejavniki tveganja oz. ogroženostmi ter določa upravljanje programa. Celoviti preventivni program se po novem imenuje Program ZDAJ – Zdravje danes za jutri. Poimenovanje povzema vseživljenjsko perspektivo in pomen zdravja otrok in mladostnikov za zdravje v odrasli dobi. S programom želimo zagotoviti enake možnosti in pravice na področju preventivnega zdravstvenega varstva ter izboljšati vključevanje ciljnih skupin v preventivni program. Izvajanje sodobnih preventivnih programov v otro- Pomembna novost je vzpostavitev upravljanja pro- škem in mladostniškem obdobju vpliva na zdravje grama s strokovnimi telesi na državni ravni, primerlji- prebivalstva v kasnejših življenjskih obdobjih, zato vega z drugimi državnimi preventivnimi in presejalnimi je posodobitev Pravilnika pomemben doprinos k programi. Tako se na novo vzpostavlja sodelovanje javnemu zdravju. Program opredeljuje preventivno med ključnimi deležniki in povezovanje izvajalcev pro- zdravstveno varstvo novorojenčkov v porodnišnici in grama. potem vseh starostnih skupin: dojenčkov, predšol- skih otrok, učencev, dijakov in študentov na primarni Za informiranja ciljne populacije in strokovne javno- ravni zdravstvenega varstva. Posebna pozornost je sti o preventivnih zdravstvenih programih za otroke namenjena otrokom z motnjo v razvoju in registrira- in mladostnike in drugih zdravstveno vzgojnih vse- nim športnikom. Določila Pravilnika prinašajo novo- binah ter za namen promocije Programa ZDAJ je bila sti na področju preventivnih pregledov, vzgoje za vzpostavljena spletna stran www.zdaj.net. Relevan-zdravje in stopnjevanih obravnav. Posebna pozor- tnost te spletne strani se je zaradi epidemije covida- nost je usmerjena v doseganje prikrajšanih in ranljivih 19 povečala, saj je nudila možnost hitrega ozavešča- skupin otrok in mladostnikov (npr. mladi, ki so izpadli nja ciljne populacije o pomenu krepitve zdravja tudi v iz rednega šolanja, priseljeni otroci…), pa tudi šola- tem času. jočim se v tujini na podlagi pravic iz obveznega zdra- Glede na sedanje epidemiološke okoliščine bo izva- vstvenega zavarovanja ter nekaterim drugim. janje posodobljenih preventivnih programov pomem- Program ZDAJ privzema pristop vseživljenjske per- ben del izhodne strategije za zmanjševanje posledic spektive – s sedanjimi aktivnostmi pri otrocih in mla- pandemije za zdravje otrok in mladostnikov. dostnikih zmanjšati aktualna tveganja in ogroženost zdravja kot tudi tista, ki se manifestirajo s povezanimi boleznimi kasneje v življenju, v odrasli dobi, ter vsa- kemu otroku omogočiti, da bi čim bolje razvil svoje potenciale. Povečuje odzivnost na aktualne zdra- vstvene potrebe otrok in mladostnikov ter omogoča fleksibilnost pri razvijanju novih pristopov in obrav- nav. Izvajalci programa se povezujejo v time, ki delu- jejo usklajeno in pristopajo sistematično k posame- 1_Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni zniku in skupinam, kar zagotavlja moderen pristop in ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09, 17/15, 47/18, 57/18 in 57/21) . Pridobljeno 15.4. 2021 s spletne podporno okolje v šoli in lokalni skupnosti. strani: https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2021-01-1157 99 Epidemiološko spremljanje demence v Sloveniji Mercedes Lovrečič, Barbara Lovrečič Projekcijske napovedi kažejo, da se bo število bolnikov z demenco povečevalo. Potrebno je aktivno in kontinuirano izvajati aktivnosti in programe usmerjene v promocijo zdravega sloga življenja, skrb za lastno zdravje, ozaveščanje javnosti in destigmatizacijo bolezni, zagotavljanje vseh pravic, zgodnje prepoznavanje težav, čimprejšnjo diagnozo in zdravljenje, celostno obravnavo, dostopnost do zdravljenja in socialno-varstvenih storitev. Demenca je bolezen s kognitivnim upadom, ki ovira spremljanje demence: opravili smo več ocen preva- samostojno življenje in zmanjša kakovost življenja lence demence na podatkih slovenske populacije, obolelega ter bližnjih. Pojav je podcenjen, demenca vključno z napovedmi do leta 2030, implementiran je pogosto pozno prepoznana in diagnosticirana, je zdravstveni kazalnik poraba zdravil za zdravljenje posledično kasneje zdravljena. Trenutni informa- demence, pripravili smo prve preliminarne ocene cijskimi sistemi nam ne omogočajo zadovoljivega ekonomskih stroškov demence. Epidemiološko spre- epidemiološkega spremljanja problematike. Akcij- mljanje demence predstavlja temelj za uspešno ski načrt Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) načrtovanje ukrepov za spopadanje s problematiko in (2017–2025) predvideva do leta 2025 vzpostavitev vrednotenje učinkovitosti. informacijskega sistema za epidemiološko spremlja- nje demence in redno poročanje v vsaj polovici držav Z namenom zmanjševanja stigme demence, ozave- v svetu, saj je slednje izziv celega sveta. ščanju javnosti, boljšemu zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju demence ter s ciljem mreženja različnih Po podatkih SZO je v letu 2018 v svetu živelo okrog resorjev, deležnikov, strokovnjakov in nevladnih orga- 50 milijonov oseb z demenco, do leta 2050 naj bi se nizacij, NIJZ v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim število potrojilo na 152 milijonov. SZO je zaradi naraš- centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti čanja problematike demenco razglasila za javnozdra- ter društvom Spominčica, ob obeležitvi svetovnega vstveno prioriteto 21. stoletja že pred pojavom pan- meseca in svetovnega dne Alzheimerjeve bolezni demije covida-19, ki je osebe z demenco še posebej organizira tradicionalna strokovna srečanja, ki se jih prizadela zaradi ranljivosti za okužbo s SARS-CoV-2, aktivno udeležijo tudi slovenski poslanci v Evropskem večjega tveganja za slabši potek bolezni covid-19 in parlamentu, sprejmejo se pisni sklepi srečanja s pri- zaplete, vključno s smrtnim izidom. poročili. Vlada RS je junija 2016 potrdila Strategijo obvlado- vanja demence v Sloveniji do leta 2020, ki predsta- vlja prvi in temeljni dokument za usklajen in celostni pristop vseh deležnikov pri reševanju problema Ministrstvo za zdravje RS. Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020. 2016. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/ demence. Namen je bil zagotovitev preventivnih Preventiva-in-skrb-za-zdravje/nenalezljive-bolezni/Strategija_obvladova-nja_demence.pdf ukrepov, zgodnje odkrivanje bolezni, primeren stan- dard zdravstvene in socialne zaščite ter zdravstvene WHO. Dementia: number of people affected to triple in next 30 years, 2017. Pridobljeno 14. 6. 2021 s spletne strani http://www.who.int/news-room/detail/ oskrbe oseb z demenco. Trenutno se pripravlja stra- 07-12-2017-dementia-number-of-people-affected-to-triple-in-next-30-years. teški dokument za področje demenc do leta 2030. WHO. Global Dementia Action Plan on the Public Health Response to Demen-Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) tia 2017-2025. Geneva, 2017. Pridobljeno 13. 6. 2021 s spletne strani https:/ apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/259615/9789241513487eng.pdf;j-vzpostavljamo javno zdravstveno epidemiološko sessionid=741F95B5F30AA44B98C70E02700127A8?sequence=1. 100 Razvoj integrirane oskrbe oseb s kompleksnimi kroničnimi stanji Jelka Zaletel, Denis Oprešnik Model za integracijo oskrbe oseb s kompleksnimi kroničnimi stanji zajema: reorganizacijo oskrbe na sekundarni ravni zdravstvenega varstva (koordinator kot enotna vstopna točka in je skupaj s kliničnim specialistom skrbnik procesne poti bolnika; multidisciplinarna klinična ekspertna skupina; protokol oskrbe za poenotenje kliničnih poti); sistematično sodelovanje s sistemom socialnega varstva; povezovanje s skupnostjo preko patronažnega varstva ter preko sodelovanja v lokalnih skupinah za krepitev zdravja. Fragmentacija oskrbe in težavno usklajevanje med • vzpostavitev sistematičnega sodelovanja s siste- ustanovami, strokami, bolniki in drugimi deležniki, mom socialnega varstva; ki so vključeni v oskrbo oseb s kompleksnimi kronič- • povezovanje s skupnostjo preko patronažnega nimi stanji, poslabšajo zdravstvene in druge izide varstva ter z zdravstveno-vzgojnim centrom ozi- zdravljenja. Bolj povezana in usklajena oskrba je roma centrom za krepitev zdravja preko sodelova- tudi eno izmed izhodišč Resolucije o nacionalnem nja v lokalnih skupinah za krepitev zdravja. planu zdravstvenega varstva 2016–2025 in nekaterih drugih strateških dokumentov v Sloveniji. V projektu Za nadaljnji razvoj in širšo uporabo modela je bil skupnega ukrepanja CHRODIS PLUS (2017–2020)1 sta na nacionalni ravni organiziran strateški sestanek, zato Splošna bolnišnica Novo mesto in Zdravstveni katerega ključna sklepna aktivnost je ustanovitev ad dom Novo mesto ob podpori NIJZ in drugih partnerjev hoc skupine za razvoj integracije oskrbe, ki vključuje iz EU razvila model integracije oskrbe za kompleksna predstavnike MZ, ZZZS, NIJZ in predstavnike drugih kronična stanja na podlagi študije primera obravnave organizacij, vključno s predstavniki bolnikov. Identi- kronične rane. ficirali so potrebne sistemske spremembe na podro- V skupini so sodelovali predstavniki ključnih strok, čju financiranja (npr. svežnja storitev), informacijskih ustanov in bolnikov. Na podlagi analize konteksta, rešitev in zakonodajnih sprememb. vidikov ključnih strok in ustanov, ocene potreb oseb s kronično rano ter analize poti bolnikov z največjim tveganjem (pomembno arterijsko žilno obolenje nog) so bili identificirani ključni elementi modela (Oprešnik et al., 2021): • reorganizacija oskrbe z uvedbo koordinatorja Oprešnik D, Piletić M, Mršić M, Klemenčič S, Počrvina L. Development of a sekundarne ravni zdravstva, ki je enotna vstopna model of integration for complex chronic conditions across levels of health-točka in je skupaj s kliničnim specialistom skrbnik care and the community in Novo mesto, Slovenia. Ann Ist Super Sanita. 2021 Jan-Mar; 57(1): 97–106. doi: 10.4415/ANN_21_01_15. PMID: 33797412. procesne poti bolnika; • vzpostavitev multidisciplinarne klinične ekspertne 1_Joint Action CHRODIS PLUS. Dostopno na: http:/ chrodis.eu/07-fostering-skupine in priprava protokola oskrbe za poenote- -the-quality-of-care-for-people-with-chronic-diseases/. nje kliničnih poti, ki opredeljuje način napotovanja s primarne na sekundarno raven ter potek obravnave na sekundarni ravni z uvedbo svežnja storitev; 101 Genetsko testiranje in presejanje bolj ogroženih z rakom Mateja Krajc, Srdjan Novaković Razvoj molekularne genetike je omogočil odkritje genov, ki so povezani z večjo ogroženostjo za raka. Tako lahko med bolniki z določenimi vrstami raka že od 2008 v sklopu programa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), s pomočjo genetskih testov najdemo tiste, ki so najverjetneje zboleli zaradi podedovane genetske okvare. S pomočjo genetskih testov lahko najdemo tudi njihove zdrave svojce, ki jim moramo prilagoditi programe presejanja za rake glede na večjo ogroženost. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL) imamo že od Paciente, ki so visoko ogroženi za raka presejamo na 1999 organizirano genetsko presejanje in odkrivanje OIL, od septembra 2010 tudi v posebej temu name- nosilcev genetskih okvar, ki visoko ogrožajo za raka. njeni ambulanti. Smo ena redkih inštitucij, ki paci- Nosilci okvarjenih genov imajo lahko tudi do 15-krat entom omogoča ne le genetsko testiranje, temveč večjo ogroženost, da zbolijo za rakom kot njihovi celovito obravnavo, ki vključuje tudi genetsko sveto- vrstniki, ki te okvare nimajo. Zato ima odkrivanje bolj vanje, spremljanje oziroma presejanje in preventivne ogroženih oseb/družin velik pomen za preprečeva- posege ter psihološko obravnavo. nje in zgodnje odkrivanje dednih oblik raka. Bolniki pa lahko poleg načrtovanja preventive za druge oblike Leta 2019 smo postali nosilec Državnega registra raka, ki so povezani z okvarjenim genom, pridobijo testiranih oseb iz družin, obremenjenih z dednim njim prilagojeno tarčno zdravljenje. rakom, kar omogoča stalen nadzor kakovosti obrav- nave. Leta 2008 smo dosegli pomemben dogovor z ZZZS o financiranju genetskega testiranja in svetovanja Tudi za naprej ostaja naš prvi in najpomembnejši cilj na področju dednih rakov. Od 2008 do danes smo na zagotavljanje strokovne obravnave, skladno s slo- OIL zagotovili multidisciplinarno genetsko obravnavo, venskimi in mednarodnimi smernicami in priporočili razvili klinične poti in smernice obravnave genetsko in sicer vseh oseb, ki potrebujejo genetsko prese- obremenjenih oseb. janje s področja onkologije. Enako pomemben cilj je zagotoviti večjo dostopnost do naših strokovnjakov Uvedli smo najnovejše molekularno-diagnostične in s tem omogočiti ustrezno obravnavo vseh oseb iz tehnike in po letu 2008 v celoti prevzeli izvajanje družin s sumom na dedne oblike raka, ne glede na to genetskega testiranja za dedne oblike raka za naše s katerega konca Slovenije prihajajo, v sprejemljivem zavarovance. Skladno z razvojem stroke smo pričeli časovnem obdobju. z izvajanjem testiranj tudi za sporadične oblike raka. Leta 2014 smo pridobili prvi zmogljivi sekvenator nas- lednje generacije. Pomembne povezave: Multidisiplinarni genetski tim se je mednarodno Oddelek za onkološko klinično genetiko: povezal z drugimi centri odličnosti. Leta 2017 je OIL https://www.onko-i.si/dejavnosti/zdravstvena_dejavnost/skupne_zdra-vstvene_dejavnosti/genetsko_svetovanje postal referenčni center za redke bolezni v Evropski Oddelek za molekularno diagnostiko: referenčni mreži za paciente s sindromi genetske https://www.onko-i.si/dejavnosti/zdravstvena_dejavnost/diagnosticna_ predispozicije za razvoj tumorjev, ki deluje pod okri- dejavnost/oddelek_za_molekularno_diagnostiko ljem Evropske Komisije. 102 Preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni na območnih enotah NIJZ Teja Tovornik, Branko Gabrovec Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki delujejo na področju preprečevanja in obvladovanja nenalezljivih bolezni, na območnih enotah (OE NIJZ) so odgovorni za širok nabor strokovnih področij. Glede na lokalne potrebe so njihove aktivnosti usmerjene v identifikacijo in odziv na najbolj pereče potrebe lokalnega/regijskega okolja. Sodelavci OE NIJZ so vključeni v izvajanje nalog skupinah prebivalstva. Leta 2016 je NIJZ razvil pro- vodenja podatkovnih zbirk izvajalcev zdravstvenega gram Zdravje v občini s ključnimi kazalniki zdravja varstva v vseh regijah in sicer v procesu zbiranja in za vseh 212 slovenskih občin. Z njim so OE pridobile kontrole podatkov, vodenja komunikacije in usklaje- dodatno orodje za spodbujanje lokalnih odločevalcev vanja podatkov s poročevalci ter informiranja izvajal- ter drugih partnerjev k skupnemu nastopu za krepi- cev o novostih v metodoloških navodilih. tev zdravja prebivalstva, hitremu odzivanje na njihove potrebe ter zmanjševanju socialnih neenakosti v Vse OE NIJZ izvajajo koordinacijo številnih, na nacio- zdravju. nalni ravni razvitih preventivnih programov in skrbijo za njihovo implementacijo, širitev ter izvajanje pri Epidemija covida-19 je v letih 2020 in 2021 močno izvajalcih v regijsko lokalnih okoljih. Med temi pro- vplivala tudi na vsebine in načine dela na področju grami so programi Zdravje v vrtcu, Slovenska mreža nenalezljivih bolezni. Sodelavci na OE si na različne zdravih šol ter Zdravje v občini in Slovenska mreža načine prizadevajo za izvajanje ter ponovno oživitev zdravih mest, ki s svojimi aktivnostmi naslavljajo raz- promocijsko preventivnih vsebin, ki so med epidemijo lične vsebine zdravja. Izrednega pomena je regijsko oslabele in za ohranitev motivacije različnih deležni- upravljanje in koordinacija preventivnih programov za kov za preventivno delo. varovanje in krepitev zdravja, ki potekajo na primarni ravni zdravstvenega varstva v okviru Zdravstveno Ukrepi na področju obvladovanja širitve covida-19 vzgojnih centrov/Centrov za krepitev zdravja v vseh s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva je zdravstvenih domovih, regijska koordinacija progra- le eden izmed projektov, ki jih NIJZ vodi s pomočjo mov Zdravstvena vzgoja otrok in mladostnikov ter območnih enot. Med drugim OE sodelujejo tudi pri Zobozdravstvena vzgoja za otroke in mladostnike ter projektih Skupaj za odgovoren odnos do pitja alko- državnih programov za zgodnje odkrivanje raka SVIT, hola (SOPA), Joint Action Preparedness and action ZORA in DORA. V vseh vzgojno izobraževalnih usta- at points of entry (Healthy GateWays), Strengthened novah izvajajo spremljanje in svetovanje na področju International Health Regulations and Preparedness prehrane otrok in mladostnikov. in the EU Joint Action, Alpine Space Transnational Governance of Active and Healthy Ageing, European OE v regijska okolja prenašajo informacije in znanja Joint Action on Antimicrobial Resistance and Health- s področja varovalnih dejavnikov in dejavnikov tve- care-Associated Infections, Dober tek, študent! In ganja za zdravje, kot so npr. zdravo prehranjevanje in drugih. telesna dejavnost, odgovorna raba alkohola, zmanj- šanje razširjenosti kajenja ter uporabe nedovoljenih Poleg enovitih nalog, ki jih izvajajo vse OE in katerih drog. Od leta 2019 skladno z Nacionalnim programov cilj je, da so jih deležni vsi prebivalci Slovenije, OE raz-za duševno zdravje izvajajo tudi koordinacijo pod- vijajo pristope in izvajajo naloge, ki izhajajo iz regij- ročja duševno zdravje v regiji, od leta 2020 pa se skih potreb in značilnosti. Nekateri od teh se zaradi intenzivneje posvečajo tudi pomenu higiene spanja specifike izvajajo zgolj v lokalnem/regijskem okolju, za zdravje. nekateri so prerasli na nacionalni nivo. OE NIJZ so stik z lokalnim okoljem. V sodelovanju z zdravstvenimi domovi delujejo po modelu skupno- stnega pristopa z namenom varovanja in krepitve zdravja ter zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalnih okoljih, s posebnim poudarkom na ranljivih 103 6.5 OBLADOVANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI 6.5.1 Epidemija covida-19 v Sloveniji 6.5.2 Epidemiološki in higienski ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja za obvladovanje širjenja epidemije covida-19 – primer zglednega medresorskega sodelovanja 6.5.3 Implementacija, izvajanje in spremljanje ukrepov za obvladovanje nalezljivih bolezni na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje 6.5.4 eRCO in spremljanje precepljenosti 6.5.5 Novosti na področju cepljenja v Sloveniji 6.5.6 Nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb 6.5.7 Nacionalna raziskava spolnega vedenja in zdravja 6.5.8 Aktivacija lokalne skupnosti za cepljenje proti KME v Sloveniji 6.5.9 Epidemiološko spremljanje protimikrobne odpornosti 6.5.10 Vzpostavitev spletne strani www.cepimose.si Epidemija covida-19 v Sloveniji Eva Leban, Manja Grašek, Matija Mozetič, Veronika Učakar V Sloveniji smo prvi primer covida-19 potrdili dne 4. 3. 2020 pri osebi, ki je pripotovala iz Maroka. Zaradi vse večjega porasta števila primerov v naslednjih dneh je bila 12. 3. 2020 s strani Vlade Republike Slovenije razgla- šena epidemija in uvedeni številni ukrepi za zamejitev širjenja. Do 31. 5. 2020, ko je bila epidemija preklicana, je bilo začelo s cepljenjem oseb, starih 70 let in več, v aprilu skupno potrjenih 1.473 primerov okužbe s SARS- pa še cepljenje oseb, starih 60 let in več ter kroničnih -CoV-2, z najvišjim dnevnim številom potrjenih pri- bolnikov. Zadnji teden v aprilu se je pričelo cepljenje merov 61 dva tedna po začetku epidemije. V obdobju oseb, starih 50 let in več, poleg tega se je v tem tednu od 1. 6. 2020 do 18. 10. 2020 je bilo število potrjenih pričelo izvajati tudi cepljenje s cepivom Janssen. Od primerov 12.213. Najvišje število dnevno potrjenih začetka cepljenja do 31. 5. 2021 je bil delež cepljenih primerov je bilo 898, in sicer dne 16. 10. 2020. Tri prebivalcev z vsemi odmerki 19,4 %. Redno posodo- dni zatem je bila ponovno razglašena epidemija. V bljeni podatki glede precepljenosti so dostopni na obdobju od 19. 10. 2020 do 31. 5. 2021 je bilo število naslednji povezavi: https://tinyurl.com/nfdutrtf. potrjenih primerov 240.359 z najvišjim dnevnim števi- lom potrjenih primerov 3.428 v začetku januarja 2021. Spremljanje neželenih učinkov po cepljenju s cepivi Od prvega potrjenega primera do vključno 31. 5. 2021 proti covidu-19 v Sloveniji podpira Register nežele- smo potrdili 254.045 primerov okužbe s SARS-CoV-2 nih učinkov (stranskih pojavov) pridruženih ceplje- in zabeležili 4.694 umrlih oseb znotraj 28 dni po potr- nju, katerega upravljalec je NIJZ. V Register neželenih ditvi okužbe. učinkov podatke posredujejo vsi javno zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe v zdravstveni Ob koncu decembra 2020 smo v Sloveniji začeli s dejavnosti, ne glede na koncesijo. NIJZ si z Javno cepljenjem proti covidu-19, ki je izhodna strategija iz agencijo za zdravila in medicinske pripomočke izme- epidemije. Najprej se je cepljenje začelo med oskrbo- njuje zbrane podatke o neželenih učinkih po ceplje- vanci in zaposlenimi v domovih starejših občanov ter nju in druge pomembne podatke, ki se nanašajo na med izpostavljenimi zdravstvenimi delavci in sode- varnost, učinkovitost in uporabo cepiv. Redno poso- lavci, nato pa med osebami, starimi 75 let in več ter dobljeni podatki glede neželenih učinkov po cepljenju med posebej ranljivimi kroničnimi bolniki. Najprej se s cepivi proti covidu-19 so v obliki tedenskih poročil je cepljenje izvajalo le s cepivom proizvajalca Pfizer/ objavljeni na spletni strani NIJZ. Biontec, od drugega tedna januarja še s cepivom Moderne. V drugem tednu februarja se je začelo izva- V času pisanja tega prispevka se epidemiološka slika jati cepljenje tudi s cepivom AstraZeneca pri osebah umirja. Zaradi slabšanja epidemioloških razmer smo starih 18-65 let (posebej ranljivi kronični bolniki) v v začetku aprila 2021 (tj. 1. 4. - 11. 4. 2021) ponovno skladu s posodobljenimi priporočili glede predno- uvedli stroge nadzorne ukrepe, s katerimi smo želeli stnih skupin za cepljenje in cepljenje nepokretnih pridobiti čas za doseganje višje stopnje preceplje- oseb ne glede na starost. V zadnjem tednu februarja nosti prebivalstva in s tem ohraniti nemoteno delo- se je začelo cepljenje starostnikov, starih 75 let in vanje zdravstvenega sistema, ki je bilo zaradi ponov- več. V marcu se je v skladu s posodobljeno strategijo nega porasta okužb ogroženo. cepljenja proti covidu-19 začelo tudi cepljenje zapo- slenih v vzgoji in izobraževanju. Konec marca se je 105 Epidemiološki in higienski ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja za obvladovanje širjenja epidemije covida-19 – primer zglednega medresorskega sodelovanja Milan Krek, Polonca Truden Dobrin, Mario Fafangel, Peter Otorepec, Eva Grilc, An Galičič, Ana Hojs, Simona Uršič V šolskem okolju se povzročitelji akutnih okužb dihal lahko hitro širijo in tako lahko zboli veliko učencev in zaposlenih, ki so v medsebojnih stikih. Izvajanje izobraževanja je ob pojavu epidemije covida-19 predstavljalo velik izziv. Posebna delovna skupina na NIJZ je od marca 2020 na podlagi vedno novih znanstvenih spoznanj in spremljanja epidemiološke situacije pripravljala priporočila za področje vzgoje in izobraževanja za zameje-vanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2 (ECDC, 2020; Galičič et al., 2021). Ukrepanje smo usklajevali s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, vključevali so se tudi drugi ključni deležniki: predstavniki ravnateljev, sindikati kot predstavniki zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja, občasno so se vključili v usklajevanje predstavniki staršev ter predstavniki študentov. Po končanju prvega vala epidemije covida-19, spo- iz šole v družine otrok in zaposlenih. Tveganje za mladi 2020, smo v sodelovanju z ministrstvom za prenos okužbe v šolo v času velikega števila okuže- izobraževanje, znanost in šport ter Zavoda Republike nih v okolju je veliko višje kot tedaj, ko je virusa malo v Slovenije za šolstvo v času poletnih počitnic pripra-okolju izven šole. Tvegana epidemiološka situacija od vili koncepte ter oblikovali modele šolanja in priporo- vseh zahteva veliko prizadevnosti in doslednosti pri čila za novo šolsko leto in objavili publikacijo Vzgoja izvajanju zaščitnih ukrepov. in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19: modeli in priporočila (Kustec Pouk je daljše obdobje potekal na daljavo zaradi et al., 2020). Modeli in priporočila ter s tem epidemi- intenzivnosti vala epidemije, ki je bil v Sloveniji hujši ološki ter higienski ukrepi so bili skrbno pretehtani na in je trajal dlje časa kot v drugih evropskih državah. podlagi znanstvenih spoznanj in pristopov iz drugih Pouk v živo je stekel prej kot v nekaterih drugih drža- držav. Upoštevane so bile usmeritve WHO, ECDC, vah, ker smo oblikovali domiselni sistem ukrepanja za CDC ter drugih mednarodnih organizacij. varen pouk v šolskem okolju in hkrati razvili ustrezne protokole ob pojavu okužbe v šoli. Modeli in priporočila so bila predstavljeni vodstvom šol na strokovnih srečanjih ravnateljev, ter na stro- Modeli in priporočila, ki smo jih oblikovali v pole- kovnih srečanjih specialistov pediatrije in šolske tnih mesecih leta 2020 in jih nato nadgrajevali, nam medicine. Delovna skupina na NIJZ se je od začetka omogočajo, da se otroci šolajo v šolskih prostorih ob šolskega leta redno sestajala s predstavniki MIZŠ ter relativno visoki stopnji epidemije v Sloveniji. S pre- bila v stikih z MZ in Svetovalno skupino pri MZ. mišljenim ravnanjem ob pojavu okužbe in izvajanja karantenskih ukrepov so vzpostavljeni pogoji za rela- Ukrepanje na področju vzgoje in izobraževanja je tivno varno okolje v šolah. zahtevno, ker v zaprtih šolskih prostorih preživljajo več ur učenci, dijaki in študenti, njihovi vzgojitelji in Velik napredek v obvladovanju okužb in s tem k ponov- učitelji ter drugi zaposleni, ki opravljajo različna dela nemu zagonu pouka v živo je prineslo hitro testiranje in storitve in tako omogočajo, da šolski proces nemo- zaposlenih v šoli in prioritetno cepljenje zaposlenih. teno poteka. V šolski prostor vstopajo tudi starši V prihodnje pričakujemo še nadaljnje izboljševanje in različni zunanji izvajalci posameznih aktivnosti. epidemiološke situacije ter zmanjševanje tveganja Mnogi so starejši oz. imajo druge dejavnike tvega- za prenos okužbe v šolah zaradi povečevanja deleža nja, ko okužba s covidom-19 lahko pomeni težji potek cepljenih zaposlenih kot tudi staršev in starih staršev bolezni in resne zaplete ter neugodne izide, kot npr. otrok in mladostnikov, ki živijo v skupnih gospodinj- dolgi covid oz. postcovidni sindrom oz. smrtni izid. stvih. Pomemben korak naprej pri omogočanju pouka Varnost je potrebno zagotoviti tudi otrokom, ki imajo in študija v živo bo prineslo cepljenje otrok in mlado- zdravstvena tveganja, zaradi katerih so bolj ogroženi. stnikov z zdravstvenimi tveganji ter cepljenje študen- tov in dijakov. Okužba se lahko prenaša iz okolja v šolo kot tudi 106 Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). COVID-19 Ob prostovoljnem cepljenju bo mogoče s hitrim testi- in children (1-18 years) and the role of school settings in COVID-19 trans-ranjem in samotestiranjem zmanjševati tveganje za mission: 1st update. Stockholm; 2020. Pridobljeno 4.1. 2021 s spletne strani: https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/children-and-school-vnos okužbe v šole in na fakultete ter tako omogočati -settings-covid-19-transmission. pouk v živo z vsemi koristmi, ki jih prinaša otrokom in Galičič et al. Spremljanje okužb pri otrocih in mladostnikih ter zaposlenih v mladostnikom ter delovanju družbe kot celote. vzgojno-izobraževalnih zavodih v prvih štirih mesecih šolskega leta 2020/21 v Sloveniji. Javno zdravje 2021; 04. Kustec S, Logaj V, Krek M, Flogie A, Truden Dobrin P, Ivanuš Grmek M. Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19 – Modeli in priporočila. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2020. Pridobljeno 29.8.2020 s spletne strani: https:/ www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Covid_19/ 107 Implementacija, izvajanje in spremljanje ukrepov za obvladovanje nalezljivih bolezni na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje Alenka Trop Skaza Pri obvladovanju nalezljivih bolezni je pomembno epidemiološko spremljanje, poizvedovanje (anketiranje) okuženih, obravnava skupkov, izbruhov in epidemij, odvzem humanih vzorcev in vzorcev iz okolja, predlaganje ukrepov za preprečitev širjenja nalezljivih bolezni ter spremljanje epidemiološke situacije. V primeru laboratorijske diagnostike je potrebno tesno sodelovanje z različnimi laboratoriji. Varovanje zdravja ljudi pred nalezljivimi boleznimi zajema različne aktivnosti, katerih pomemben del je cepljenje. Za koordinacijo vseh cepljenj in nudenje strokovne podpore cepilnim timom na terenu smo odgovorni regijski koordinatorji cepljenja s sodelavci. Operativne epidemiološke ukrepe za varovanja V segmentu epidemiološkega spremljanja s poenote-zdravja ljudi izvajamo na nivoju območnih enot NIJZ nim delovanjem zagotavljamo: (OE NIJZ). V operativno delo smo vključeni specialisti • pravočasno ugotavljanje in prijavljanje nalezljivih epidemiologi/specialisti javnega zdravja, diplomirani bolezni, za katere je z zakonom določeno prijavlja- sanitarni inženirji in medicinske sestre. nje, Z izvajanjem ukrepov in vseh aktivnosti pred in po • ocenjevanje tveganja za širjenje nalezljivih bolezni, pojavu nalezljive bolezni in njihovim spremljanjem zagotavljamo učinkovit in poenoten odziv, usmerjen • postavitev indikacije, predlaganje in izvajanje v preprečevanje nalezljivih bolezni in okužb v Slove- usmerjenih ukrepov za preprečevanje širjenja ob niji. Pomembna pri tem je pravočasna zaščita ljudi s pojavu posameznih nalezljivih bolezni, izbruhih in cepljenjem in drugimi zdravili v primeru epidemiolo- epidemijah, ških indikacij in samo izvajanje cepljenj, vključno z • zagotavljanje vzorčenja, transporta, laboratorijske obravnavo potnikov. Poleg preventivnih cepljenj, ki so diagnostike humanih in okoljskih vzorcev. povezana z zdravstvenimi indikacijami, delo epidemi- oloških regijskih timov obsega tudi izvajanje preven- Izvajanje ambulantnega dela ne obsega le same tivnih cepljenj in kemoprofilakso pri osebah, ki so bile izvedbe različnih cepljenj, ampak zajema postopke v stiku z bolnikom z določeno nalezljivo boleznijo in nabave, rokovanja in shranjevanja cepiv in zdravil, so proti tej bolezni nezaščitene oziroma se okužbo evidentiranje vseh postopkov dela, obračunavanje lahko prepreči s pravočasno kemoprofilakso. Komu- storitev, pojasnilno dolžnost, določanje indikacij in niciranje in nudenje strokovne podpore izvajalcem izključevanje kontraindikacij, izdaja potrdil, priprava cepljenja in deležnikom v zdravstvenih ustanovah ter poročil in poročanje o opravljenih cepljenjih in izdanih sodelovanje z različnimi institucijami pri epidemiolo- receptih za antimalarike in antibiotično kemoprofila- ški obravnavi je osnova za uspešno in strokovno ope- kso. rativno delo. Ker gre za eno od osnovnih dejavnosti javnega Takojšnje ukrepanje epidemiologov zahtevajo spre- zdravja, predpostavljamo, da bo potrebno za izvaja- jeti algoritmi ukrepanja v primeru pojava ali izbruha nje te naloge dolgoročno zagotoviti ustrezne pogoje nekaterih nalezljivih bolezni. Epidemiolog območne dela in predvsem zadostno kadrovsko podporo. enote je dolžan takoj aktivno poiskati izpostavljene osebe in poskrbeti za urgentno izvedbo ukrepov za preprečevanje in obvladovanje širjenja povzročitelja. Neprekinjeno spremljanje in hitro odzivanje na nevar- nosti s področja nalezljivih bolezni izvajamo na vseh OE NIJZ po principu združevanja regij (NM+CE; LJ+KR; RA+MB+MS; KP+NG). 108 eRCO in spremljanje precepljenosti Veronika Učakar Univerzalni programi cepljenja so zelo znižali breme bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Zbiranje podatkov o opravljenih cepljenjih je zelo pomembno za oceno zaščite našega prebivalstva. V letu 2017 je bil vzpostavljen Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju – eRCO. Podatki zbrani v eRCO bodo omogočali natančnejše ocene precepljenosti ciljnih skupin prebivalstva in spremljanje izvajanja cepljenja v realnem času. Med specifičnimi ukrepi za preprečevanje in obvla- postopoma izboljšuje. V obdobju 2017-2019 kvaliteta dovanje nalezljivih bolezni je najpomembnejše podatkov iz eRCO še ni bila zadovoljiva za pripravo cepljenje. Poleg izjemne koristi za posameznika je nacionalnih ocen precepljenosti ciljnih skupin, zato pomembno poudariti tudi koristi cepljenja za skup- je NIJZ še vedno zbiral tudi agregirane podatke o nost. Pri nekaterih zelo kužnih boleznih (npr. ošpice) vseh opravljenih cepljenjih. Za leto 2020 je bila prvič mora biti precepljenost vsaj 95 %, če želimo doseči pripravljena nacionalna ocena precepljenosti pred- »kolektivno zaščito«. S tem zavarujemo pred okužbo šolskih otrok na naključnem vzorcu približno 1000 tudi tiste osebe, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne obveznikov za cepljenje na podlagi podatkov iz eRCO. smejo biti cepljene ali pa se jim imunost po cepljenju Precepljenost proti ošpicam/mumpsu/rdečkam je ni razvila. Ob zniževanju precepljenosti se poveča znašala 95,2 % (93,8-96,3 %) proti davici/tetanus/ verjetnost za ponovno pojavljanje in širjenje takih oslovskemu kašlju/hemofilusu influence/otroški bolezni. paralizi 94,3 % (92,8-95,5 %) in proti pnevmokoknim okužbam 69,7 % (67,0-72,6 %) ter je bila višja kot v Precepljenost pomeni delež oseb, cepljenih proti preteklih letih. določeni nalezljivi bolezni ali z določenim cepivom v ciljni populaciji na določenem območju, oziroma delež V sklopu nacionalne kampanje cepljenja našega pre- pravočasno cepljenih oseb v ciljni populaciji. Na pod- bivalstva proti covidu-19 je bila zagotovljena vklju- lagi precepljenosti lahko ocenimo, koliko oseb v ciljni čenost vseh izvajalcev tega cepljenja v eRCO, kar je populaciji je zaščitenih. Zbiranje podatkov o opravlje- omogočilo izdelavo natančnejših ocen preceplje- nih cepljenjih, geografski razporeditvi precepljenosti nosti in pregled nad izvajanjem cepljenja v realnem in razporeditvi precepljenosti po posameznih ciljnih času. Podatki so bili dostopni različnim deležnikom in skupinah prebivalstva je nujno za načrtovanje in izva- splošni javnosti preko interaktivnega prikaza na sple- janje Programa cepljenja1 ter ocenjevanje njegove tni strani NIJZ. uspešnosti pri obvladovanju nalezljivih bolezni. V letu 2017 je NIJZ v okviru eZdravja vzpostavil eRCO, ki izvajalcem cepljenja omogoča poenoten način beleženja opravljenih cepljenj v lokalne sisteme, podatki se potem sproti prenašajo v eRCO. Vsi izva- jalci cepljenja podatkov v eRCO še ne posredujejo Program cepljenja in zaščite z zdravili 2021. Uradni list RS, št. 113/20; str. 4736-4751 Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/program-cepljenja-in-zascite-z-in se postopno vključujejo v sistem, vključenost se -zdravili-2021 109 Novosti na področju cepljenja v Sloveniji Nadja Šinkovec Zorko, Marta Grgič Vitek, Veronika Učakar V zadnjih treh letih je bilo v program cepljenja vpeljanih več novosti. Dodano je bilo priporočeno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) za otroke in odrasle, cepljenje dečkov proti okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV), ter cepljenje otrok od 6 mesecev do 2 let starosti proti gripi. Poleg še nekaterih drugih novosti na področju cepljenja se je konec leta 2020 pričelo cepljenje proti covidu-19. Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo V Sloveniji, podobno kot v ostalih državah EU/EGP, KME v Evropi. V letu 2019 je bila izvedena širitev pro- cepljenje proti gripi še posebej priporočamo sku- grama cepljenja s priporočenim cepljenjem proti KME pinam s povečanim tveganjem za težji potek gripe. za odrasle osebe, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let V preteklih letih je cepljenje v breme OZZ pripadalo in otroke, ki v tekočem letu dopolnijo 3 leta starosti. osebam, starim 65 let in več, kroničnim bolnikom, Tem osebam pripada cepljenje na stroške obveznega nosečnicam ter osebam z izrazito povečano telesno zdravstvenega zavarovanja (OZZ) s tremi odmerki težo. V sezoni 2020/21 so bili med skupine prebival- cepiva proti KME in je na voljo tudi za zamudnike. V cev, ki jim pripada cepljenje proti gripi v breme OZZ, letu 2021 je prišlo tudi do premika starosti, pri kateri dodani otroci od 6 mesecev do 2 let starosti. se izvaja priporočeno cepljenje proti KME pri otrocih in sicer iz starosti treh let na obdobje po dopolnje- V letu 2019 je prišlo do zamenjave 10-valentnega nem enem letu starosti. cepiva za izvajanje programa cepljenja otrok proti pnevmokoknim okužbam s 13 valentnim cepivom proti Program cepljenja proti okužbam s HPV se izvaja pnevmokoknim okužbam. S 1.1.2020 je prišlo do zame- kot priporočeno cepljenje za deklice v 6. razredu njave petvalentnega cepiva (proti davici, tetanusu, osnovne šole od šolskega leta 2009/2010 naprej. oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b in otroški Dekleta, ki proti okužbam s HPV niso bila cepljena v paralizi) za šestvalentno cepivo (davici, tetanusu, 6. razredu osnovne šole, se lahko cepijo tudi kasneje, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b, otroški kot zamudnice. Pri obeh skupinah deklet se cepljenje paralizi in hepatitisu B) ter spremembe cepilne sheme financira iz sredstev OZZ. V šolskem letu 2021/2022 iz 3+1 na 2+1. Konec lanskega leta (27.12.2020) se je v se bo pričelo izvajati tudi cepljenje dečkov proti HPV Sloveniji začelo izvajati cepljenje proti covidu-19, ki se v breme OZZ, kot priporočeno cepljenje v šestem financira iz državnega proračuna in je bilo dodano v razredu osnovne šole. Namen te širitve programa Program cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2021 kot cepljenja je direktno vplivati na zmanjšanje bremena cepljenje v nujnih razmerah. okužb s HPV in njihovih posledic pri moških, poleg tega pa pričakujemo tudi indirekten učinek na zniža- nje bremena okužb s HPV in njihovih posledic pri žen- skah. 110 Nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb Irena Klavs V tretji slovenski nacionalni presečni raziskavi bolnišničnih okužb (BO) izvedeni v vseh slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo v novembru 2017 smo ocenili, da je 4,4 % bolnikov imelo BO in dodatnih 2,2 % bolnikov je bilo še vedno zdravljenih zaradi BO. Rezultati bodo v pomoč pri na dokazih temelječemu preprečevanju in obvladovanju bolnišničnih okužb, kar je pomembna javnozdravstvena prednost. V tretji slovenski nacionalni presečni raziskavi bolni- imeli bolniki s centralnim žilnim katetrom 4,1 krat višji šničnih okužb (BO), ki je potekala v okviru evropske obet BO (prilagojeno razmerje obetov (pRO) 4,1; 95 presečne raziskave okužb, povezanih z zdravstvom % interval zaupanja (IZ): 3,1–5,4), bolniki s perifernim in uporabe protimikrobnih zdravil v bolnišnicah za žilnim katetrom 3,0 krat višji obet BO (pRO 3,0; 95 % akutno oskrbo, smo ocenili prevalenco vseh BO in IZ: 2,3–3,9), bolniki z urinskim katetrom 1,8 krat višji opredelili dejavnike, ki so povezani z BO. obet BO (pRO 1,8; 95 % IZ: 1,4 –2,3) in bolniki z opera- cijo v času hospitalizacije 1,6 krat višji obet BO (pRO V enodnevno presečno raziskavo smo vključili vse 1,6; 95% IZ: 1,2–2,0). bolnike, ki so bili na izbrani dan v novembru 2017 zdravljeni v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo. Prevalenca BO v slovenskih bolnišnicah za akutno Z deskriptivnimi analizami smo opisali značilnosti oskrbo je bila precejšnja. Predvsem je bila visoka v bolnikov, izpostavljenost invazivnim posegom in oce- enotah za intenzivno zdravljenje. Preprečevanje in nili prevalenco različnih vrst BO. Z univariatnimi in obvladovanje BO je pomembna javnozdravstvena multivariatnimi analizami povezanosti BO z možnimi prednostna naloga. Za preprečevanje in obvladova- dejavniki tveganja smo opredelili dejavnike tveganja. nje BO, ki temelji na dokazih, je treba vzpostaviti naci- onalno epidemiološko spremljanje BO tudi v enotah Rezultati so bili objavljeni v vrstniško recenzirani reviji za intenzivno zdravljenje. Zdravstveno varstvo (Klavs et al., 2019). Med 5743 bolniki je na dan raziskave imelo BO 4,4 % (95 % inter- val zaupanja (IZ): 3,9 % - 4,9 %) bolnikov in dodatnih 2,2 % (95% IZ: 1,8 % - 2,6 %) bolnikov je bilo še vedno zdravljenih zaradi BO, torej je imelo BO 6,6 % (95% IZ: 6,0 % - 7,3 %) bolnikov. Najvišja je bila prevalenca pljučnic (1,8 %), sledile so okužbe kirurške rane (1,5 %) in okužbe sečil (1,2 %). Prevalenca okužb krvi je Klavs I, Serdt M, Korošec A, Lejko Zupanc T, Pečavar B; SNHPS III. Prevalence of bila 0,3 %. Delež bolnikov z vsaj eno BO je bil najvišji and Factors Associated with Healthcare-associated Infections in Slovenian v enotah za intenzivno zdravljenje (30,6 %). V pri-Acute Care Hospitals: Results of the Third National Survey. Zdr Varst. 2019 Mar 26;58(2):62-69. doi: 10.2478/sjph-2019-0008. eCollection 2019 Mar. merjavi z bolniki brez različnih invazivnih posegov, so PMID: 30984296 Free PMC article. 111 Nacionalna raziskava spolnega vedenja in zdravja Irena Klavs Opisali smo spolno vedenje prebivalcev starih 18-49 let, ocenili prevalenco poročanih spolno prenesenih okužb (SPO) v življenju ter opisali zdravstveno oskrbo SPO. Spolno vedenje je bilo zelo raznoliko in SPO so bile pogoste. Rezultati bodo v pomoč pri poučenem načrtovanju nacionalnih politik in strategij promocije spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem SPO. Podatke smo zbrali v obdobju 2016-2017 v verjetno- med njimi le manjši delež poročal, da jim je zdravnik stnem vzorcu prebivalcev, starih 18-49 let s kombi- že postavil diagnozo SPO. Med spolno izkušenimi je nacijo računalniško podprtega anketiranja in samo- manj moških (2,4 %) kot žensk (6,7 %) poročalo, da izpolnjevanja vprašalnikov. Uporabili smo statistične jim je zdravnik že postavil diagnozo vsaj ene SPO (kla- metode, ki upoštevajo stratifikacijo, kopičenje in midijske okužbe, gonoreje, nespecifičnega uretritisa, uteži. sifilisa, genitalnih bradavic, genitalnega herpes ali hepatitisa B). Med bakterijskimi so bile najpogostejše Sodelovalo je 1929 (55,5 % povabljenih) oseb. O klamidijske okužbe (moški: 0,8 %; ženske: 3,1 %) in prvem heteroseksualnem spolnem odnosu pred 15. med virusnimi genitalne bradavice (moški: 0,7 %; letom starosti je poročalo 7,3 % moških in 3,8 % žensk ženske: 3,0 %). Ženske, ki so imele v življenju najmanj starih 18-24 let. Večina moških (83,5 %) in žensk (71,8 10 spolnih partnerjev in tiste, ki so bile kadarkoli prisi- %) je poročala o več kot enem heteroseksualnem ljene v spolne odnose, so imele višji obet za vsaj eno partnerju v življenju, o najmanj 10 pa je poročalo 22,0 diagnozo SPO v življenju. Večino zadnjih epizod SPO % moških in 11,2 % žensk. O vsaj enem novem hete- pri ženskah so zdravili ginekologi, pri moških pa der- roseksualnem spolnem partnerju v zadnjem letu je matovenerologi. Približno polovica pacientov s SPO je poročalo več moških (17,2 %) kot žensk (9,8 %). Da poročala, da so jim svetovali glede varnejše spolnosti so imeli vsaj enkrat v življenju spolne odnose tudi z in večina, da so o diagnozi SPO obvestili vse ali večino drugimi, medtem ko so bili v heteroseksualni partner- svojih spolnih partnerjev. ski zvezi, je poročalo 26,0 % moških in 17,8 % žensk. Moški in ženske pa so poročali o podobnem številu Spolno vedenje prebivalcev Slovenije je bilo zelo heteroseksualnih spolnih odnosov v zadnjih 30 dneh raznoliko. SPO so bile precej pogoste. Rezultati bodo (mediana 4). O vaginalnih spolnih odnosih je poročalo v pomoč pri poučenem načrtovanju nacionalnih poli- 95,5% moških in 95,1 % žensk, o oralnih 90,1 % moških tik in strategij promocije spolnega in reproduktivnega in 91,2 % in o analnih 49,3 % moških in 49,1 % žensk. zdravje vključno s preprečevanjem in obvladovanjem SPO. Približno vsaka deseta spolno izkušena oseba je poročala, da je že imela bolezenske težave na spolo- vilih in sečilih, ki bi lahko bile posledica SPO, vendar je 112 Aktivacija lokalne skupnosti za cepljenje proti KME v Sloveniji Irena Grmek Košnik Klopni meningoencefalitis (KME) je najpogostejša virusna bolezen osrednjega živčevja v Sloveniji. Gostitelji virusa so male gozdne živali, prenašalec virusa je klop. V Sloveniji je v letih 2000–2011 zbolelo povprečno 250 oseb na leto (incidenca 13,5/100.000 prebivalcev). Obolevnost zaradi KME je v Sloveniji najvišja na Gorenjskem. Na Gorenjskem je v letu 2010 zbolelo povprečno najbolj ogroženo območje, kjer je bila leta 2010 obo- 60 oseb letno (incidenca 30/100.000 prebivalcev), levnost 2,4-krat višja v primerjavi z ostalo Slovenijo. največ na območju upravne enote Škofja Loka (26 Oblikovali smo model za cepljenje velikega deleža oseb letno, incidenca bolezni 50/100.000 prebival- prebivalstva po najnižji možni ceni oz. za omogočanje cev). Slovenija spada poleg Litve in Estonije med osnovne zaščite tudi socialno najšibkejšemu deležu države z največjo obolevnostjo zaradi KME in z eno populacije. V prvih akcijah smo se povezali z Lions najnižjih precepljenosti (cepljenih je 12 % prebival- klubom Brnik in Lions klubom Škofja Loka ter brez- cev). Bolniki s KME so hudo bolni in jih je ponavadi plačno precepili 850 otrok socialno ogroženih družin. potrebno zdraviti v bolnišnici. Specifičnega zdravila Nadaljevali smo v sodelovanju z občinami tako, da je za bolezen ne poznamo, zato zdravimo samo simp- občina financirala stroške cepilne ekipe, ljudje pa so tome bolezni. Umreta približno 2 % bolnikov. Trajne celotno storitev cepljenja plačali v vrednosti nabavne posledice ima 36 % bolnikov, in sicer duševne in psi- cene cepiva. Za cepljenje se ni bilo potrebno naročiti, hiatrične motnje, motnje spomina, mišljenja, koncen- izvajalo se ob vikendih v lokalnem okolju, točneje v tracije, motnje ravnotežja in koordinacije, tresenje, osnovnih šolah in zdravstvenih domovih, tam kjer so pareze in ohromelost, čustveno nestabilnost, glavo- ljudje doma. Izvedba pa je bila strokovna s strani zdra- bol, motnje sluha in govora. vstvenih delavcev. Na tak način se je ustvaril preboj v cepljenju. Akcije cepljenja so izredno dobro sprejete Najučinkovitejši način preprečevanja KME je cep- še danes. Tudi na račun akcij se je izboljšala precep- ljenje. Priporoča se osebam od enega leta starosti ljenost prebivalstva proti KME. Modelu akcij sledijo naprej, ki živijo ali se gibljejo na območjih, kjer se številni zdravstveni domovi, naj omenimo samo naj- pojavlja KME. Cepljenje je samoplačniško, od leta večje, kot so Zdravstveni dom Ljubljana, Zdravstveni 2019 v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja dom Maribor in Zdravstveni dom Celje. Model smo pripada otrokom starim 3 leta ter odraslim v starosti opisali tudi v priznani reviji Vaccine (Košnik in Lah, 49 let. 2013). V letu 2010 smo zaposleni v takratnem Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj (ZZV Kranj) - enem od regi- onalnih predhodnih zavodov Nacionalnega inštituta za javno zdravje - razvili nov model promocije ceplje- nja in začeli izvajati akcije cepljenja. Zaposleni smo Košnik IG, Lah AK. A campaign to increase the vaccination rate in a highly ende-mic tick-borne encephalitis region of Slovenia. Vaccine. 2013 Jan 21; 31(5): prepoznali veliko potrebo po cepljenju. Gorenjska je 732-4. doi: 10.1016/j.vaccine.2012.12.005. Epub 2012 Dec 14. PMID: 23246549. 113 Epidemiološko spremljanje protimikrobne odpornosti Maja Šubelj Protimikrobna odpornost (angl. antimicrobial resistance, AMR) predstavlja enega izmed glavnih javnozdravstvenih problemov. Epidemiološko spremljanje AMR je pomembno za oceno stanja, sledenje trendov in načrtovanje javnozdravstvenih ukrepov. Mednarodna mreža nacionalnih sistemov sledenja in NIJZ, poročali smo na Ministrstvo za zdravje (MZ). AMR je bila ustanovljena 1998 kot European Antimi- Namen obiska na Češkem je bil zagotoviti platformo crobial Resistance Surveillance System (EARSS) s za razprave o ukrepih z vidika zdravja ljudi in veterine koordinacijo na Nizozemskem. 2010 je sledil prehod v EU, posebno glede oblikovanja in izvajanja nacio- mreže na European Centre for Disease Prevention nalne strategije in akcijskega načrta Eno zdravje2. and Control (ECDC) kot Evropska mreža epidemi- NIJZ je z MZ in Veterinarsko fakulteto Univerze v Lju- ološkega spremljanja AMR (angl. European Anti- bljani gostil švedske kolege, kjer je bila tema izme- microbial Resistance Surveillance Network; EARS- njava izkušenj/praks glede medsektorskega delo- -Net). EARS-Net je namenjen zbiranju zanesljivih in vanja v medicini in veterini na področju sprejetja in primerljivih podatkov o prevalenci in širjenju glavnih implementacije nacionalne strategije in akcijskega invazivnih okužb z bakterijami s klinično in epidemi- načrta Eno zdravje2. ološko pomembno AMR ter za izdelavo analiz in poro- čil o AMR, spremljanje trendov ter grobo oceno pro- Od leta 2020 NIJZ vodi evropsko mrežo epidemiolo- blema za javnozdravstvene aktivnosti in ukrepanje. škega spremljanja porabe antibiotikov (angl. Euro- Slovenija je vstopila v EU mrežo s podatki leta 2000, pean Surveillance of Antimicrobial Consumption od 2002 prostovoljno sodelujejo vsi slovenski medi- Network; ESAC-Net). NIJZ sodeluje z Nacionalno cinski mikrobiološki laboratoriji z vsemi indikatorskimi medresorsko komisijo za smiselno rabo antibiotikov izolati. Do 2019 je EARS-Net koordiniral NIJZ, 2019 je v Sloveniji na MZ. V prihodnje je potrebno nadalje- vodenje prevzel NLZOH, NIJZ pa sodeluje pri zbiranju vati vzpostavljene povezave in sodelovanja, okrepiti in analizi podatkov, pošiljanju podatkov na ECDC in želimo raziskovanje in izobraževanje na tem področju. pripravi poročil1, v obdobju 2019–2021 pa tudi sode- luje v Evropski Koordinacijski Komisiji (angl. Disease Network Coordinating Committee; DNCC) na ECDC. NIJZ je v obdobju 2017–2021 sodeloval kot partner v EU projektu o ukrepanju glede AMR in okužb, pove- zanih z zdravstveno oskrbo (angl. Joint Action on 1_Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Nacionalni Inštitut AMR and Healthcare-Associated Infections (HCAI); za Javno Zdravje, Center za Nalezljive Bolezni: Ljubljana; 2019. EU-JAMRAI). Glavni cilj je bilo ukrepanje/podpora 2_Državna strategija »Eno zdravje« za obvladovanje odpornosti mikrobov. držav EU, da izvajajo učinkovito zdravstveno politiko [National Strategy »One Health« for Microbial Resistance Management 2019–2024.] Ljubljana: Ministry of Health; 26 September 2019 (https:/ za boj proti AMR in zmanjšajo breme HCAI. Disemi- www.gov.si/novice/nov-vlada-sprejela-drzavno-strategijo-eno-zdravje- -za-obvladovanje-odpornosti-mikrobov-2019-2024-z-akcijskim-nacrtom-nacija in promocija je bila na spletni strani projekta -za-obdobje-2019-2021/). 114 Vzpostavitev spletne strani www.cepimose.si Mitja Vrdelja, Janina Žagar Spletna stran www.cepimose.si v okviru kampanje promocije cepljenja proti covidu-19, Nalezimo se dobrih navad – cepimo se, predstavlja enega ključnih gradnikov uspešne zajezitve epidemije v Sloveniji, njeno kasneje načrtovano preoblikovanje v osrednjo nacionalno spletno stran za področje cepljenja pa eno pomembnejših aktivnosti na področju javnega zdravja in zaupanja v javnozdravstvene ukrepe v Sloveniji. V času pandemije covida-19, ki je povzročila eno naj- skupaj z Ministrstvom RS za zdravje in Uradom Vlade večjih globalnih zdravstvenih kriz v zadnjem stoletju, RS, ter poteka v okviru projekta Ukrepi na področju je bila v okviru nacionalne kampanje promocije cep- obvladovanja širitve covid-19 s poudarkom na ran- ljenja proti covidu-19, Nalezimo se dobrih navad – ljivih skupinah prebivalstva, naložbo sofinancirata cepimo se, kot osrednja digitalna informacijska plat- Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega forma vzpostavljena samostojna spletna stran www. socialnega sklada v okviru odziva Unije na pande- cepimose.si. Spletna stran je prvenstveno name- mijo covida-19. Namenjena je tako splošni kot tudi njena informacijam o cepljenju proti covidu-19, vse- strokovni javnosti, pokriva aktualne novice, pred- bine bodo kasneje dopolnjene tudi z informacijami stavlja načrt cepljenja ter podaja ažurne informacije o cepljenju proti gripi, dolgoročno pa bo namenjena o cepilnih centrih in neželenih učinkih. Z odgovori informacijam o vseh ostalih cepljenjih v Sloveniji. strokovnjakov so naslovljena najpogostejša vpraša- Medtem ko je kratkoročni, in v dani situaciji izjemno nja, posebni segmenti so namenjeni informacijam o pomemben, cilj spletne strani www.cepimose.si torej cepivih, delovanju cepiv, zdravstvenim nasvetom in zagotoviti strokovno preverjene ključne informacije uporabnim gradivom ter objavi izsledkov raziskave glede cepljenja proti covidu-19 za različne populacij- pandemske izčrpanosti, vključuje interaktivni prikaz ske skupine, je njen dolgoročni cilj postati osrednja podatkov o cepljenju proti covidu-19 v Sloveniji in nacionalna in prva tovrstna spletna stran za področje povezavo do prijave na cepljenje. Na osnovi odziv- cepljenja v Sloveniji. Namen aktualne strani in tudi nosti posameznih ciljnih skupin, spremljanja javnega kasneje nadgrajene oz. vsebinsko razširjene strani je mnenja in doseganja ciljev se spletno stran ustrezno vzpostavitev in ohranitev zaupanja v varnost in učin- nadgrajuje in dopolnjuje, ugotovitve sprotne evalva- kovitost cepiv ter priporočila strokovnjakov, spodbu- cije pa nudijo pomembne informacije, potrebne za janje različnih ciljnih skupin k cepljenju in posledično uspešno razširitev vsebin na celotno področje cep- povečevanje precepljenosti. ljenja v Sloveniji. Spletna stran www.cepimose.si predstavlja pomem- ben del kampanje Nale- zimo se dobrih navad – cepimo se, ki jo je Naci- onalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) oblikoval 115 07 JAVNOZDRAVSTVENI LABORATORIJI 7.1 Ustanovitev in delovanje Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano 7.2 Vloga NLZOH pri obvladovanju epidemije covida-19 7.3 e-izmenjava mikrobioloških naročil in izvidov 7.4 Molekularne metode za tipizacijo mikroorganizmov 7.5 Nacionalni center za gripo in njegova vloga v pandemijah 7.6 Pot k izkoreninjenju ošpic, rdečk in mumpsa 7.7 Otroška paraliza izkoreninjena v Evropi, v svetu še ne 7.8 Spremljanje oslovskega kašlja 7.9 Spremljanje invazivnih bolezni, povzročenih s S.pneumoniae, N.meningitidis in H.influenzae v Sloveniji 7.10 Spremljanje davice 7.11 Spremljanje bakterijskih povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo 7.12 Raznolikost ribotipov bakterije Clostridioides difficile 7.13 Spremljanje in obvladovanje odpornosti bakterij 7.14 Nacionalno ugotavljanje odpornosti proti antibiotikom 7.15 Molekularno določanje karbapenemaz 7.16 Monitoring cvetnega prahu v zraku 7.17 Varnost živil kot dejavnik javnega zdravja 7.18 Monitoring pitne vode in informacijski sistem MPV 7.19 Kakovost zunanjega zraka z delci PM v Mariboru 10 7.20 Vloga NLZOH pri izrednih dogodkih v okolju 7.21 Mikrobiološke analize za varovanje javnega zdravja 7.22 Testiranje na prisotnost drog 7.23 Uradna kontrola kakovosti zdravil Ustanovitev in delovanje Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik V letu 2013 je Vlada Republike Slovenije sprejela Sklep o ustanovitvi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. NLZOH je s tem postal osrednji, največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s problematiko varovanja okolja, diagnostično in javnozdravstveno mikrobiološko dejavnostjo, kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev ter z raziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Z združitvijo laboratorijskih in okoljskih kapacitet Izjemno obsežen in zahteven je projekt poenote- devetih regionalnih Zavodov za zdravstveno varstvo nja metod dela, ki vključuje tudi razvoj in uvajanje in Inštituta za varovanje zdravje republike Slovenije novih metod dela ter prilagajanje novim tehnologi- je NLZOH pridobil priložnost, da svoje dejavnosti še jam. Slednje so nas zlasti na področju medicinske uspešneje razvija in prilagaja potrebam prebivalcev mikrobiologije vzpodbudile k razvoju nove oblike Slovenije. Skoraj 800 zaposlenih deluje na enajstih organizacije dela, in sicer vzpostavljanja dislociranih lokacijah po Sloveniji. Svoje storitve izvaja za tudi več enot laboratorijev v bolnišnicah. Takšne enote bodo kot 8000 partnerjev letno. Naloge med drugim opra- omogočile, da preiskave, ki jih je mogoče izvesti hitro, vlja za šest ministerstev, je nosilec 25 dovoljenj in izvaja ustrezno usposobljeno osebje praktično ob pooblastil za izvajanje dejavnosti in je za 10 področij pacientu. V osrednjih laboratorijih se bodo po drugi imenovan kot nacionalni referenčni laboratorij. Z več strani izvajale preiskave, ki zahtevajo kompleksno in kot 1000 različnimi metodami, med katerimi je 770 drago opremo. akreditiranih, opravi več kot 1.500.000 laboratorijskih analiz letno. Nastanek NLZOH po skoraj osmih letih dela ocenju- jemo kot uspešno potezo države, ki nam je omogočila Z združitvijo smo v NLZOH pričeli s postopnim pre- hitrejši razvoj, boljše strokovno sodelovanje, organi- strukturiranjem zavodovih dejavnosti, katere glavni zacijsko prožnost in večjo sposobnost odzivati se na namen je zagotavljanje vrhunskih storitev, racionalna izredne dogodke. izraba virov ter razvojno naravnano delovanje. V prvih letih delovanja smo največ vlagali v nove laborato- rijske in poslovne informacijske sisteme za podporo skupnega delovanja. V letu 2021 smo vzpostavili tudi elektronsko obvladovanje in arhiviranje dokumenta- cije sistema kakovosti in poslovne dokumentacije. Ponosni smo na razvoj elektronskega naročanja mikrobioloških preiskav in sporočanja izvidov prei- skav v informacijske sisteme naročnikov. Poenotili smo sistem kakovosti, okrepili akreditirano dejavnost in obnovili vsa potrebna pooblastila in dovoljenja za delo. 117 Vloga NLZOH pri obvladovanju epidemije covida-19 Barbara Zdolšek Ena od ključnih nalog Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) na področju preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni je odzivanje na izredne dogodke. Med pandemijo bolezni covida-19 je NLZOH odigral ključno vlogo na področju diagnostike, mrežnega spremljanja povzročitelja, poročanja in uvajanja novih metod in komuniciranja med deležniki. V času pandemije povzročene s SARS-CoV-2 se je NLZOH je koordiniral sledenje različicam SARS-CoV-2, NLZOH odzval najprej na področju diagnostike. Že v pri katerem so sodelovali tudi Klinični inštitut za spe- januarju 2020 smo uvedli diagnostiko, dne 4. 3. 2020 cialno laboratorijsko diagnostiko (KISLD) Pediatrične je bil diagnosticiran prvi pozitivni primer. V nekaj klinike UKC Ljubljana, ki je izvajal sekvenciranje, Naci- tednih smo molekularno diagnostiko pospešeno raz- onalni inštitut za biologijo, ki je testiral prisotnost vili in dogradili tako, da je bila na voljo na 7 lokacijah in različic v odpadnih vodah, Inštitut za mikrobiologijo v večini troizmenskem delavniku. Rezultati testiranja in imunologijo UL, ki je izvajal manjši del moleku- so bili naročnikom na voljo znotraj 24 ur, običajno pa larne karakterizacije pozitivnih vzorcev iz njihovega v 8 urah, kar je izjemno hiter odzivni čas. Opravili smo laboratorija ter Veterinarska fakulteta UL, ki je testi- dobro polovico vseh diagnostičnih testov, do junija rala infektivnost različnih linij. Na NLZOH smo v času 2021 preko 840.000 testov. Testiranje opravljamo od 1.1.2021 do 7. 6. 2021 s sekvenciranjem zaporedij za bolnišnice, zdravstvene domove, vstopne točke, celotnih genomov analizirali 8752 vzorcev, od tega zasebne zdravstvene inštitucije in druge naročnike je bilo 1611 genomov sekvenciranih v sodelovanju z (npr. velika športna tekmovanja). Pandemija covida- Evropskim centrom za preprečevanje in obvladova- 19 je presegla katerikoli drugi dogodek, ki se je zgodil nje bolezni (ECDC). Podatki o razporeditvi različic v skoraj sto letih obstoja mikrobioloških laboratorijev po regijah, predvsem pa sledenje nevarnejšim novim v Sloveniji. Dnevni obseg testiranja se je med pande- različicam je bilo pomembno pri odločanju o ukrepih mijo izenačil z letnim obsegom testiranja pred njo. za zajezitev epidemije. Skupaj z GISAID smo pripravili animacijo o različicah SARS-CoV-2 v Sloveniji (https:// V laboratorijih NLZOH smo uvedli tudi testiranje na www.nlzoh.si/phylodynamics/). prisotnost protiteles. Pomemben del diagnostike je bilo vzpostavljanje hitrejših transportnih poti vzorcev Na NLZOH deluje tudi Operational Contact Point za ter vzpostavljanje in optimizacija elektronskih pove- SARS-CoV-2 pri ECDC, ki ažurno vnaša mikrobiološke zav za naročanje preiskav in sporočanje izvidov. podatke za Slovenijo v evropsko bazo TESSy. Kasneje je imel NLZOH pomembno vlogo pri verifika- ciji testov, ki so se uporabljali na nacionalnem nivoju za hitro testiranje prebivalcev ter testov za samote- stiranje namenjeno šolarjem. 118 e-izmenjava mikrobioloških naročil in izvidov Daša Kavka V Centru za medicinsko mikrobiologijo, Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, smo skupaj s podjetjem SRC Infonet d.o.o. razvili modul e-naročanje, ki omogoča elektronsko izmenjavo mikrobioloških naročil in izvidov. Od zasnove v letu 2017, pa vse do danes, se je na modul uspešno priključilo že devet bolni- šnic po Sloveniji, v času epidemije SARS-CoV-2 pa nam je modul omogočil hiter priklop večine vstopnih točk po Sloveniji. V Centru za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega ustrezne mikrobiološke preiskave. Nove preiskave so laboratorija za zdravje, okolje in hrano smo sledili tren- dodane takoj, ko so uvedene. Naročnik ima pregled dom, ki jih prinaša vpliv digitalizacije z razvojem novih nad naročili in vedno ve, v kateri fazi izvajanja je naro- informacijskih tehnologij. Skupaj s podjetjem SRC čilo. Takoj ko je v okviru preiskave znan kakšen doda- Infonet d.o.o. smo razvili modul e-naročanje, ki omo- ten podatek, je v obliki delnega izvida že v naročniko- goča elektronsko izmenjavo mikrobioloških naročil in vem IS. Prav tako je možen prenos kritičnih vrednosti izvidov. Naročanje mikrobioloških preiskav je namreč v naročnikov IS. precej zapleteno. Razlog je velika pestrost in velik nabor vzorcev, ki morajo biti za kakovostno izvedbo Modul e-naročanje prinaša prednosti tudi za mikro- preiskav dokaj natančno opredeljeni. Upoštevati je biološki laboratorij. Prevzem vzorcev je hitrejši, saj so treba dejavnost, ki jo opravlja posamezen naročnik, in vzorci in preiskave jasno opredeljeni. Vsi podatki se zagotoviti vse dodatne podatke za pravilno interpre- avtomatsko prenesejo iz naročnikovega IS v LIS, kar tacijo rezultatov. Na strani naročnika pa se povečuje zmanjša možnost napak, ker ni ročnega vnosa v LIS. potreba po prejemanju izvidov v elektronski obliki Avtomatsko se kreirajo protokoli in delovni listi. Naro- zaradi vodenja, analiziranja in hranjenja poslovnih in čilo se lahko enostavno preusmeri v drug laboratorij. strokovnih podatkov, ki jih z izvidom posredujemo. Od zasnove v letu 2017, pa vse do danes, se je na Modul je izdelan tako, da je popolnoma integriran v modul uspešno priključilo že devet bolnišnic po Slo- laboratorijski informacijski sistem (LIS) in prav tako veniji, postopoma pa se priklaplja tudi Univerzitetni v obstoječ informacijski sistem (IS) naročnika. Izme- klinični center Maribor, ki je naš največji naročnik. V njava podatkov med LIS in naročnikovim IS poteka času epidemije SARS-CoV-2 nam je modul omogočil preko platforme medGateway. Gre za storitev v hiter priklop večine vstopnih točk za covid testiranje oblaku, ki jo vzpostavlja vmesnik (API) REST. Ta je po Sloveniji. Vzpostavljenih je bilo več kot 50 pove- varovan s kriptiranjem prometa po SSL protokolu s zav, ki bodo omogočile tudi nadaljevanje projekta, s strežniškim certifikatom (HTTPS). priklopom naročnikov na primarnem nivoju. Prinaša veliko prednosti za naročnika, kot sta na primer enostavna opredelitev vzorca in lažja izbira 119 Molekularne metode za tipizacijo mikroorganizmov Sandra Janežič Tipizacija povzročiteljev je pomembna pri razumevanju virov okužb, kroženju povzročiteljev med rezervoarji ter pri spremljanju protimikrobne odpornosti. V Sloveniji so na voljo vse najmodernejše molekularne metode za tipizacijo mikroorganizmov. V obdobju od 2008 do 2021 se je na NLZOH in prej na V času epidemije SARS-CoV-2 smo aktivno sodelovali nekaterih regionalnih zavodih za zdravstveno varstvo pri sekvenciranju in analizi podatkov pri sledenju raz- (ZZV) močno razvijala dejavnost molekularne karak- ličic. terizacije predvsem bakterijskih povzročiteljev. V začetnem obdobju so bile to pulzna elektroforeza V Sloveniji so v NLZOH na voljo vse moderne metode (PFGE) ali tarčne molekularne karakterizacije, kot sta za natančno karakterizacijo raznovrstnih povzroči- tipizacija spa za Staphylococcus aureus (Dermota et teljev okužb. To znanje omogoča boljše raziskovanje al., 2015) in ribotipizacija za Clostridioides difficile. izbruhov, boljšo mednarodno primerljivost, v primeru izrednih razmer, kot je bila epidemija, pa pomembno Leta 2014 smo pričeli uvajati tudi sekvenciranje bak- doprinese k obvladovanju razmer. terijskih genomov (WGS, whole genome sequen- cing). Predvsem smo dejavni na področju razvoja pristopov za analize celotnih genomskih zaporedij pri bakteriji C. difficile (Janezic in Rupnik, 2019; Jane- zic et al., 2020). Za to področje smo tudi učna baza pri European Society for Clinical Microbiology and Dermota U, Mueller-Premru M, Švent-Kučina N, Petrovič Ž, Ribič H, Rupnik M, Infectious Diseases (ESCMID Collaborative Centre). Janežič S, Zdovc I, Grmek-Košnik I. Survey of community-associated-methi-cillin-Resistant Staphylococcus aureus in Slovenia: identification of community-associated and livestock-associated clones. Int J Med Microbiol. 2015; Sekvenciranje celotnih genomov raznolikih mikroor-305(6):505-10. doi: 10.1016/j.ijmm.2015.05.002. Epub 2015 May 27. PMID: 26055648. ganizmov uporabljamo v Sloveniji za sledenje preno- sov v bolnišničnem okolju, za sledenje prenosov med Janezic S, Rupnik M. Development and Implementation of Whole Genome Sequencing-Based Typing Schemes for Clostridioides difficile. Front Public rezervoarji, za sledenje protimikrobni odpornosti Health. 2019 Oct 24;7:309. doi: 10.3389/fpubh.2019.00309. PMID: 31709221; (Golle et al., 2017), za serotipizacijo težavnih salmo-PMCID: PMC6821651. nel in za proučevanje izbruhov (npr. izbruh monofa- Janezic S, Blazevic I, Eyre DW, Kotnik Kevorkijan B, Remec T, Rupnik M. Possi-ble contribution of shoes to Clostridioides difficile transmission within hospi-zne S. Typhimurium v letu 2019). tals. Clin Microbiol Infect. 2020 Nov 6:S1198-743X(20)30691-1. doi: 10.1016/j. cmi.2020.11.001. Epub ahead of print. PMID: 33166648. Golle A, Janezic S, Rupnik M. Low overlap between carbapenem resistant Pseudomonas aeruginosa genotypes isolated from hospitalized patients and wastewater treatment plants. PLoS One. 2017 Oct 19;12(10):e0186736. doi: 10.1371/journal.pone.0186736. PMID: 29049368; PMCID: PMC5648238. 120 Nacionalni center za gripo in njegova vloga v pandemijah Katarina Prosenc Trilar Laboratorij za javno-zdravstveno virologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je Nacionalni center za gripo, ki spremlja kroženje virusov gripe in drugih povzročiteljev obolenj dihal v Sloveniji in pomembno prispeva k pripravljenosti države na pandemije. Deluje povezano z epidemiološko stroko in mednarodnimi organizacijami (ECDC, SZO). Odigral je ključno vlogo v pandemiji gripe 2009 in je tesno vpet v obvladovanje pandemije covida-19. Sistematsko spremljanje kroženja gripe in drugih nujni za izvajanje ukrepov za obvladovanje vsako- okužb dihal v Sloveniji poteka od leta 1999. Labora- letne epidemije gripe. Podatke poročamo ECDC in torij za javno-zdravstveno virologijo je Ministrstvo SZO ter s svojimi izolati prispevamo v svetovni nabor za zdravje Republike Slovenije imenovalo za Nacio- virusov, ki so na voljo za izdelavo cepiv. Naš izolat A/ nalni center za gripo, ki ga je potrdil in ga vsako leto Slovenia/2903/2015 (H1N1) je bil uporabljen v cepivu znova, po preverjanju izpolnjevanja pogojev, potrjuje FluMist Quadrivalent Influenza Vaccine. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Aktivno delujemo v mreži nacionalnih centrov za gripo, ki Zaradi svojih dejavnosti je bil Laboratorij za javno- jo koordinira SZO (Global Influenza Surveillance -zdravstveno virologijo NLZOH leta 2009, ko se je and Response System) in v Evropski mreži za gripo pojavil nov virus gripe A(H1N1)pdm09 in povzro- (European Influenza Surveillance Network) v okviru čil pandemijo, dobro pripravljen. Virus se je pojavil v Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje Mehiki in ZDA aprila 2009, 10. maja 2009 smo v labo- bolezni (ECDC). ratoriju že vzpostavili metodo molekularne detekcije (PCR v realnem času), pričeli z rednim testiranjem in Laboratorij za javno-zdravstveno virologijo sledi 11. junija 2009 potrdili prvi primer v Sloveniji. Labora-smernicam v razvoju viroloških metod in epidemio- torijski in diagnostični del je v prvem valu potekal le loškim načinom spremljanja kroženja gripe in drugih v našem laboratoriju, do drugega vala pa so z našo povzročiteljev okužb dihal. Spremljanje smo razširili pomočjo molekularno detekcijo novega virusa gripe še na druge viruse, ki povzročajo obolenja dihal. Vzdr- vzpostavili še drugi laboratoriji po državi. žujemo metode detekcije za viruse aviarne influence, ki imajo potencial okužiti človeka. Viruse gripe poleg Leta 2020 smo se nemudoma vključili v mrežo labo- klasične antigenske tipizacije izolatov tudi genoti- ratorijev, ki smo vzpostavili detekcijo SARS-CoV-2 in piziramo s sekvenciranjem in s tem ugotavljamo, ali naglo nekajkrat povečali diagnostične zmogljivosti. krožijo virusi, ki bi lahko povzročili težje epidemiolo- Ponovno se je pokazal pomen medsebojnega sode- ške situacije. Svoje ugotovitve sporočamo strokovni lovanja laboratorijev v državi in tesnega sodelovanja (epidemiologi, virologi, kliniki) in širši javnosti (sple- laboratorija v mednarodnih mrežah. tne strani). Za strokovno javnost so naši podatki 121 Pot k izkoreninjenju ošpic, rdečk in mumpsa Katarina Prosenc Trilar Eden izmed pomembnih ciljev Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je obvladovanje bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Za obvladovanje je poleg cepljenja in epidemiološkega spremljanja nujno laboratorijsko potrjevanje morebitnih primerov. Gre za presojanje učinkovitosti in uspešnosti cepljenja, postavljanje nadaljnjih cepilnih strategij in iskanje žepov neprecepljenosti. Izkoreninjenje ošpic in kongenitalnih rdečk je med najpomembnejšimi cilji SZO. Cilj SZO, da bi do leta 2020 odpravili (eliminirali) diagnostičnih in drugih laboratorijev ne zavezuje k ošpice v Evropi, ni bil dosežen. V Evropi je število zbo- posredovanju podatkov (dolžni so poročati le pozi- lelih z ošpicami še vedno visoko, ker je precepljenost tivne primere prijavljivih bolezni), ne zagotavlja z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam marsikje podpore epidemiologiji, kakor tudi ne obvezuje dia- prenizka. Izbruhi ošpic se pojavljajo v skupinah, ki so gnostičnih laboratorijev, da neko metodo ohranjajo. do cepljenja odklonilne ali pa težko dosegljive zaradi Laboratorij za javno-zdravstveno virologijo pa zago- posebnega načina življenja. Epidemiološka situacija tavlja načrtno sledenje in tudi odzivanje na izjemne v Evropi narekuje pozorno spremljanje vročinskih situacije ob pojavu ošpic, rdečk ali mumpsa. Od leta bolezni z izpuščajem, posebno tistih, ki po klinični sliki 2012 laboratorij izvaja genotipizacijo, ki omogoča ustrezajo ošpicam. Prav tako je v Programu varstva molekularno-epidemiološko razjasnitev izbruhov. prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi opredeljeno Hkrati že leta vodi program spodbujanja k diferen- pozorno spremljanje mumpsa. cialni diagnostiki vročinske bolezni z izpuščajem in parotitisa. Ker podatek o precepljenosti ni dovolj za V Sloveniji med letoma 1999 in 2009 primerov ošpic dobro oceno imunskega statusa populacije, so pot- ni bilo. Od leta 2010 se pojavljajo posamezni uvoženi rebne občasne sero-epidemiološke študije. Zadnjo primeri ali izbruhi, ki jih povzročijo uvoženi primeri. sero-epidemiološko študijo za prisotnost protiteles Zato je pozornost na pojavljanje ošpic še posebej proti ošpicam, rdečkam in mumpsu smo v slovenski pomembna. Laboratorij za javno-zdravstveno viro- populaciji opravili na serumih odvzetih leta 2018. logijo je SZO in ECDC Nacionalni referenčni labora- torij za ošpice in rdečke in skozi vsakoletne predpi- sane dejavnosti potrjuje svoj status. Zakonodaja, ki 122 Otroška paraliza izkoreninjena v Evropi, v svetu še ne Katarina Prosenc Trilar Otroška paraliza, ki jo povzročajo poliovirusi, je prva bolezen po črnih kozah, ki jo imamo možnost izkoreniniti s preprečevanjem širjenja s cepljenjem. Tudi ko bolezni več ni, je potrebno večletno spremljanje in potrjevanje, da se je kroženje virusa res ustavilo. Laboratorij za javno-zdravstveno virologijo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ohranja zahtevane metode in v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) izvaja virološki nadzor nad pojavljanjem poliovirusov v Sloveniji. Pred uvedbo cepljenja proti poliovirusom – povzro- shranjevanje poliovirusov v potrjenem laboratoriju, čiteljem otroške paralize sredi petdesetih let je bila vodenje ustreznih podatkov in analize. Program era- ta bolezen razširjena po vsem svetu. Cepljenje je dikacije predstavlja javno zdravstveno mikrobiološko učinkovito zmanjšalo število obolelih. Izkoreninjenje podporo epidemiološkemu spremljanju otroške para- otroške paralize je mogoče s prekinitvijo prenašanja lize, vzdržuje in obnavlja metode in hkrati svojo refe- poliovirusov v populaciji. Evropska regija SZO je bila renčno vlogo postavlja naloge za namene izmenjave razglašena za prosto poliovirusov leta 2002. Danes informacij in podatkov v državi, evropski skupnosti divje seve dokazujejo še v Pakistanu in Afganistanu (ECDC) ter s svetovnimi organizacijami (SZO). Hkrati in zato je treba stalno preverjati in potrjevati odsot- program zagotavlja preučevanje kroženja polioviru- nosti poliovirusov na vseh drugih območjih. Strate- sov in sledenje njihovim lastnostim, značilnostim, gija v posteradikacijskem obdobju in program varstva ki so pomembne za izvajanje ukrepov na področju prebivalstva za preprečitev ponovnega razširjenja nalezljivih bolezni. Zato smo leta 2018 poleg obve- poliovirusov koordinirata NIJZ in NLZOH, ki ima edini zne izolacije poliovirusov v celičnih kulturah uvedli še v Sloveniji SZO akreditirani referenčni laboratorij za molekularno detekcijo ter genotipizacijo entroviru- diagnostiko virusov otroške paralize, temeljita na sov in poliovirusov. naslednjih elementih: visoka precepljenost proti otroški paralizi, izpopolnjeno epidemiološko spre- mljanje bolezni, to je odkrivanje in natančna diagno- stika vseh možnih primerov otroške paralize (ključni element je popolno epidemiološko spremljanje aku- tnih flakcidnih paraliz - AFP) s predpisanimi meto- dami, izdelan natančen popis materialov, ki vsebu- jejo polioviruse in v čim večji meri njihovo uničenje, zagotovljena oprema in sredstva za diagnostiko in 123 Spremljanje oslovskega kašlja Tamara Kastrin, Metka Paragi Oddelek za javno-zdravstveno mikrobiologijo Ljubljana pod okriljem Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) opravlja naloge referenčnega laboratorija za sledenje boleznim, proti katerim cepimo, med drugimi tudi oslovskega kašlja, davice in davici podobnim boleznim ter tetanusa. Spremljanje teh pato-genov je pomembno za zgodnje zaznavanje njihove prisotnosti, zaznavanje izbruhov in ocenjevanje učinkovitosti programov za obvladovanje, predvsem programa cepljenja. Oslovski kašelj je zelo nalezljiva akutna respiratorna dolgoletnega dela smo uspeli z uvedbo občutljivejših bolezen, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. molekularnih metod prikazati dejansko epidemiolo- Bolezen preprečujemo s cepljenjem, ki je bilo v Slo- ško situacijo oslovskega kašlja v Sloveniji. Dokazali veniji uvedeno leta 1959. V tipični obliki se bolezen smo, da se kljub visoki precepljenosti oslovski kašelj pojavi pri nezaščitenih dojenčkih, za katere je zelo še vedno pojavlja, posebno pri določenih starostnih nevarna in se lahko konča celo s smrtjo. Kljub visoki skupinah (Kastrin et al, 2019). Naloga javnozdra- precepljenosti ostaja oslovski kašelj endemičen in je vstvenega laboratorija pa je tudi pojasnjevanje in ena od najslabše obvladovanih bolezni, ki jih prepre- omejevanje izbruhov, ki se, značilno za to bolezen, čujemo s cepljenjem. Bolezen je v Evropi v porastu tudi pogosto pojavljajo. Za namene javnozdravstve- in se pojavlja ciklično z višjimi incidencami na 2 do 5 nega spremljanja izvajamo osamitev bakterije v kul- let. Dejavniki, ki so prispevali k večji pojavnosti oslo- turi. Tako lahko določimo protimikrobno občutljivost, vskega kašlja v zadnjem desetletju, vključujejo izbolj- antigenske lastnosti bakterije, bakterijo tipiziramo, šane nacionalne epidemiološke nadzore, uvedbo proučujemo njen genom in ugotavljamo ustreznost bolj občutljivih molekularnih diagnostičnih metod, cepiv. Z vzpostavljeno metodologijo sodelujemo tudi genetske spremembe bakterije in razhajanje s cepil- v evropskih študijah in smo člani evropskega zdru- nimi antigeni, pomanjkanje obnovitvenih cepljenj ter ženja European Reference Laboratory Network for spremembe v sestavi cepiv ali shem cepljenja. Pertussus pod okriljem ECDC (ECDC, angl. European Centre for Disease Prevention and Control). V letu V JZ laboratoriju NLZOH v Ljubljani smo referenčni 2021 smo prevzeli organizacijo evropskega kongresa laboratorij in izvajamo vse mikrobiološke metode za EUPertStrain 2021. hitro zaznavanje in potrjevanje oslovskega kašlja: osamitev v kulturi, molekularno in serološko diagno- stiko. Pojav oslovskega kašlja aktivno spremljamo že od leta 1998 z namenom prikazati dejansko stanje KASTRIN T, BARKOFF A-M, PARAGI M, GRGIČ-VITEK M, MERTSOLA J, HE Q. High prevalence of currently circulating Bordetella pertussis isolates not produ-v Sloveniji in hkrati evalvirati leta 2009 na novo vpe- cing vaccine antigen pertactin in Slovenia. Clinical microbiology and infection. ljano poživitveno dozo pri otrocih. Tekom našega [Online ed.]. feb. 2019, vol. 25, issue 2, str. 258-260. ISSN 1469-0691. DOI: 10.1016/j.cmi.2018.10.005. [COBISS.SI-ID 96012289] 124 Spremljanje invazivnih bolezni, povzročenih s S.pneumoniae, N.meningitidis in H.influenzae v Sloveniji Tamara Kastrin, Metka Paragi Bakterije S. pneumoniae, N. meningitidis in H. influenzae sodijo med najpogostejše povzročiteljice bakterijskih invazivnih bolezni. Na Oddelku za javnozdravstveno mikrobiologijo v Ljubljani poteka prospektivno laboratorijsko spremljanje omenjenih invazivnih bakterij na nacionalni ravni že od leta 1993. Sistem spremljanja predstavlja nacionalno bazo podatkov o serotipih, genotipih, antibiotični občutljivosti in drugih pomembnih kliničnih in epidemioloških podatkih. Leta 1993 smo v Sloveniji začeli z nacionalnim pro- Določanje pnevmokoknih serotipov je nujno za kvali- jektom spremljanja invazivnih bolezni, ki jih povzro- tetni sistem spremljanja, zlasti zaradi uvedbe pnev- čajo bakterije Neisseria meningitidis, Heamophilus mokoknega cepljenja v cepilni program. Tako lahko influenzae in Streptococcus pneumoniae. Spremlja- spremljamo vpliv cepljenja na pojavljanje invaziv- nje je pomembno z vidika javnega zdravja, predvsem nih pnevmokoknih bolezni, na morebitno znižanje zaradi možnosti preprečevanja teh bolezni s ceplje- odpornosti in na spremembo v populaciji serotipov, njem, možnosti pojava epidemij, ugotavljanja učin- predvsem zaradi možnosti pojava nadomestnih sero- kovitosti cepljenja in tudi visoke stopnje smrtnosti tipov, ki jih cepivo ne pokriva. Rezultati našega nacio- v primeru invazivne meningokokne bolezni. S spre- nalnega spremljanja invazivnih bolezni, povzročenih mljanjem, laboratorijsko in epidemiološko obravnavo z bakterijo H. influenzae, so pokazali, da je cepivo vsakega primera lahko preprečimo nadaljnje primere. proti Hib zelo učinkovito pri preprečevanju te inva- Invazivna meningokokna bolezen spada v 1. skupino zivne bolezni. Invazivna meningokokna bolezen se nalezljivih bolezni po Zakonu o nalezljivih boleznih in v Sloveniji pojavlja endemično. Vse invazivne izolate Pravilniku o prijavi nalezljivih boleznih, zato je nujna tipiziramo fenotipsko kot tudi molekularno z metodo prijava na NIJZ in obravnava v skladu z meningokok- sekvenciranja celotnega genoma. Dokazali smo, da nim algoritmom. V našem laboratoriju izvajamo hitro so izolati genetsko heterogeni, hkrati pa smo dokazali diagnostiko ter nadaljnjo, poglobljeno opredelitev tudi prisotnost pomembnih hipervirulentnih klonskih bakterij, tipizacije, molekularne tipizacije, določanje kompleksov. Poglobljeno molekularno laboratorijsko protimikrobne odpornosti in nazadnje tudi uporabo spremljanje je nujno za spremljanje in hkrati prepre- naprednejše tehnologije, kot je sekvenciranje celot- čevanje ter obvladovanje te nevarne bakterije. nega genoma. Po uvedbi rednega cepljenja proti serotipu b bakterije KASTRIN T, PARAGI M, ERČULJ V, ŽOHAR ČRETNIK T, BAJEC T, ČIŽMAN, M. Lack H. influenzae (Hib) konec leta 1999 so postali pnev-of correlation between reduced outpatient consumption of macrolides and resistance of invasive Streptococcus pneumoniae isolates in Slovenia during mokoki glavni povzročitelji invazivnih bakterijskih 1997 to 2017. Journal of global antimicrobial resistance. Oct. 2018, 25 str., bolezni, proti katerim lahko cepimo. Poleg naraščanja tabele, graf. prikazi. ISSN 2213-7165. DOI: 10.1016/j.jgar.2018.10.022. [COBISS. SI-ID 3651050] pojavnosti se soočamo tudi z naraščanjem protimi- KASTRIN T, GUBINA M, PARAGI M, KOLMAN J, ČIŽMAN M, KRAIGHER A, RIBIČ H, krobne odpornosti (Kastrin et al., 2018; Kastrin et al., SADOWY E, HRYNIEWICZ W, et al. Macrolide resistance among invasive Strep-2008). tococcus pneumoniae in Slovenia. Journal of antimicrobial chemotherapy. 2008, vol. 62, no. 3, str. 628-629. ISSN 0305-7453. DOI: 10.1093/jac/dkn202. [COBISS.SI-ID 2131685] 125 Spremljanje davice Verica Mioč V Sloveniji smo zadnji primer davice zabeležili v letu 1967. Čeprav je bolezen v razvitih predelih sveta redka, ostaja spremljanje davice zaradi njene prisotnosti v še mnogih delih sveta nujno potrebno. V laboratoriju Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) potencialno toksigene seve testiramo na toksigenost. Izvajamo tudi serološke preiskave na prisotnost cepilnih protiteles. Davica je redka nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo Slovenija z namenom vzpostavitve učinkovitega toksigene vrste bakterij iz rodu Corynebacterium laboratorijskega in epidemiološkega spremljanja (C. diphtheriae, C. ulcerans, C. pseudotuberculo- davice sodeluje v mreži European Diphtheria Surve- sis). V Sloveniji smo zadnji primer davice zabeležili v illance Network – EDSN, ki deluje pod okriljem ECDC. letu 1967. Čeprav je bolezen v razvitih predelih sveta Za hitro zaznavanje pojava in preprečevanje širjenja redka, ostaja spremljanje davice zaradi njene priso- bolezni je pomembna predvsem hitra in učinkovita tnosti v še mnogih delih sveta nujno potrebno. Bole- diagnostika ter dokaz toksigenosti patogenih sevov zen se še vedno pojavlja v Indoneziji, Indiji, Filipinih, korinebakterij (Corynebacterium diphteriae - 4 bio- Nigeriji, Braziliji idr. Pomemben dejavnik predstavljajo tipi Corynebacterium ulcerans ter Corynebacterium potniki in emigranti iz endemičnih in epidemičnih pod- pseudotuberculosis). V našem laboratoriju potenci- ročij. Prenos davice je možen, če oseba ni cepljenja ali alno toksigene seve testiramo na toksigenost. Izva- je minilo več let po poživitvenem odmerku. Cepljenje jamo tudi serološke preiskave na prisotnost cepilnih ostaja edini učinkovit preventivni nadzorni ukrep. protiteles. 126 Spremljanje bakterijskih povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo Marija Trkov Na Oddelku za javnozdravstveno mikrobiologijo v Ljubljani spremljamo različne povzročitelje nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo. Najpogosteje jih povzročajo bakterije rodov Campylobacter, Salmo-nella, Listeria, vrsta E. coli. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni jih obravnava v okviru programa Food and Waterborne Diseases and Zoonoses, v katerega je od samega začetka vključen tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Najpogostejši način okužbe s kampilobaktri, salmo- lovanju z laboratoriji NLZOH, Inštitutom za mikrobi- nelami, listerijami, E. coli je z uživanjem kontamini- ologijo in imunologijo (IMI), medicinskimi laborato- rane hrane. Povzročajo posamezne primere okužb riji nekaterih bolnišnic in Nacionalnim inštitutom za in izbruhe. Kampilobakterioze in salmoneloze so naj- javno zdravje (NIJZ) zbiramo in tipiziramo izolate iz pogosteje prijavljene bakterijske zoonoze. Okužbe vse države. Uporabljamo nekatere fenotipske, pred- z listerijami so redkejše, saj se prijavlja večinoma le vsem pa različne molekularne metode. Stalno sle- invazivne okužbe. Simptomi bolezni so dolgotrajni in dimo razvoju novejših metod, kar omogoča primerlji- hudi, stopnja hospitalizacije in umrljivosti bolnikov je vost naših podatkov s podatki domačih in evropskih visoka. Spremljanje patogenih črevesnih E. coli (DEC) laboratorijev. Nekoč široko uporabljene metode tipi- pa je pomembno zaradi njihove velike raznolikosti. zacije v zadnjih letih zamenjujemo oz. dopolnjujemo Nekateri patogeni tipi (npr. VTEC) lahko povzročajo z metodologijo sekvenciranja naslednje generacije. zelo huda obolenja, zaradi spremenljivosti teh bak- Od začetka leta 2019 jo izvajamo tudi v našem labo- terij pa se pojavljajo novi patogeni tipi s kombinacijo ratoriju, sekvence pa posredujemo v bazo ECDC. Pred dejavnikov virulence in posledično povečano pato- tem je za namene obravnave mednarodnih izbruhov genostjo. To dokazuje izbruh okužb z enteroagre- in spremljanja listerij sekvenciranje naših izolatov gativno/verotoksigeno E. coli O104:H4 leta 2011, na potekalo pod okriljem ECDC-ja. katerega je bil naš laboratorij dobro pripravljen zaradi pravočasne uvedbe številnih metod odkrivanja in tipi- Z dolgoletnim zbiranjem izolatov in njihovo tipizacijo zacije DEC. smo ustvarili dragocene nacionalne zbirke, ki služijo spremljanju povzročiteljev bolezni in primerjavi z izo- V Evropi je za spremljanje teh bolezni pri ljudeh in lati iz vzorcev hrane, živali, krme in okolja za ugotav- preiskovanje mednarodnih izbruhov pristojen ECDC. ljanje virov in poti širjenja okužb. Države članice, med njimi tudi Slovenija, posredujejo epidemiološke in laboratorijske podatke, v kar je vklju- čen tudi naš laboratorij. Leta 2012 je ECDC ustanovil bazo Tessy MSS (Molecular Surveillance Service), ki je bila namenjena zbiranju podatkov molekularnih tipizacij salmonel, listerij, E. coli in v katero se je že ob njenem nastanku vključil tudi OJM Ljubljana. V sode-127 Raznolikost ribotipov bakterije Clostridioides difficile Maja Rupnik Clostridioides difficile spada v Sloveniji med najpomembnejše povzročitelje okužb prebavil. Od leta 2008, ko v Sloveniji redno spremljamo razporeditev ribotipov bakterije C. difficile, se je raznolikost ribotipov spremi-njala. Od leta 2011 prevladujeta ribotipa 027 in 014/020. Drugi hipervirulentni ribotipi niso pogosti. Slovenija se uvršča med redke države z dobro dokumentirano raznolikostjo ribotipov tako pri ljudeh kot pri vseh drugih rezervoarjih pomembnih z vidika Eno zdravje. Okužbe z bakterijo Clostridioides (Clostridium) diffi- Sledenje ribotipom je pomembno predvsem pri cile v Sloveniji predstavljajo pomemben delež okužb obvladovanju izbruhov. Da bi izboljšali čas do rezul- prebavil. Enterokolitis povzročen s C. difficile je bil v tatov, smo razvili ribotipizacijo, ki jo lahko izvajamo letu 2018 glede na aktualno objavljeno poročilo druga neodvisno od osamitve povzročitelja (Janezic et al., najpogostejša diagnoza med hospitaliziranimi izmed 2011). Sevi znotraj ribotipa so genetsko med seboj vseh nalezljivih bolezni in na prvem mestu med čre- še zmeraj raznoliki, zato smo uvedli tudi tipizacijo na vesnimi nalezljivimi boleznimi. Število prijav se je od nivoju celotnih genomov, ki jo uporabljamo tudi v raz- leta 2014 do leta 2018, ko je bilo okužb 668, skoraj iskovalne namene. podvojilo. Slovenija se uvršča med redke države, ki imajo dobro Znotraj vrste seve C. difficile uvrstimo v različne ribo- karakterizirane seve iz vseh rezervoarjev, kjer naj- tipe označene s tromestno številko glede na medna- demo spore C. difficile, kot so živali, okolje in hrana rodno ECDC/Leeds/Leiden klasifikacijo. Strma rast (Tkalec et al., 2020). To nas uvršča v vrh javnozdra- okužb v Sloveniji bi lahko bila povezana z izbruhi ali vstvenih raziskav s področja C. difficile in pristopa s širjenjem bolj virulentnih tipov. V Sloveniji v NLZOH »Eno zdravje«. izvajamo ribotipizacijo manjšega nabora sevov od leta 2008. V določenih obdobjih pa so se sistema- tično zbirali sevi iz vseh slovenskih laboratorijev. Za dvomesečno obdobje december 2011/januar 2012 je bilo tipiziranih 149 sevov iz vseh slovenskih labo- ratorijev. Uvrščeni so bili sicer v 35 ribotipov, a 57,7 % sevov se je uvrščalo v samo dva ribotipa (027 in Rupnik M, Beigot Glaser S, Andlovic A, Berce I, Čretnik T, Drinovec B, Harlander 014/020). Ribotip 027 je v tem obdobju močno preT, Orešič N, Ravnik M, Štrumbelj I. Diversity of C. difficile PCR ribotypes isolated from hospitalised patients in Slovenia during two-winter-month period. vladoval samo v severovzhodni Sloveniji (Rupnik et ZdravVestn, 2013 ;82(11). Available from: https://vestnik.szd.si/index.php/ ZdravVest/article/view/990 al., 2013). Za leto 2018 je bilo tipiziranih 561 sevov C. difficile, ki so bili uvrščani v 76 ribotipov. Kljub tej navi-Janezic S, Strumbelj I, Rupnik M. Use of modified PCR ribotyping for direct detection of Clostridium difficile ribotypes in stool samples. J Clin Microbiol. dezni raznolikosti sta še vedno prevladovala ribotipa 2011 Aug;49(8):3024-5. doi: 10.1128/JCM.01013-11. 027 (n=107) in 014/020 (n=104). Ribotip 027 se je v Tkalec V, Jamnikar-Ciglenecki U, Rupnik M, Vadnjal S, Zelenik K, Biasizzo tem obdobju pojavljal po skoraj vsej državi, a ga dva M. Clostridioides difficile in national food surveillance, Slovenia, 2015 to 2017. Euro Surveill. 2020 Apr;25(16):1900479. doi: 10.2807/1560-7917. od sedmih laboratorijev v tem letu nista zaznala. ES.2020.25.16.1900479. PMID: 32347203; PMCID: PMC7189651. 128 Spremljanje in obvladovanje odpornosti bakterij Helena Ribič Rezultati raziskav in spremljanja odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pomembno prispevajo k odločitvam za izkustveno zdravljenje okužb, racionalni rabi protimikrobnih zdravil ter obvladovanju okužb na regionalnem in nacionalnem nivoju. Rezultati raziskav in spremljanja odpornosti proti Laboratoriji NLZOH skupaj z drugimi mikrobiološkimi protimikrobnim zdravilom pomembno prispevajo k laboratoriji sodelujejo pri nacionalnem spremljanju odločitvam za izkustveno zdravljenje okužb, raci- bakterijske odpornosti v okviru Slovenske komisije za onalni rabi protimikrobnih zdravil ter obvladovanju ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila okužb na regionalnem in nacionalnem nivoju. (SKUOPZ). Letna poročila SKUOPZ so od 2011 dalje na voljo na spletu. Poročila so obsežna, poročilo za 2017 V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano vsebuje podatke za 19 bakterijskih vrst (Štrumbelj et (NLZOH) so ugotavljanje, preučevanje in spremlja- al., 2017). nje odpornosti pomembna prednostna področja. V okviru Centra za medicinsko mikrobiologijo pri tem Laboratoriji redno spremljajo odpornost bakterij in sodeluje sedem diagnostičnih, javnozdravstveni in gliv v posameznih bolnišnicah in z bolnišnicami inten- raziskovalni mikrobiološki laboratorij. Laboratoriji s zivno sodelujejo pri obvladovanju odpornih bakterij. podatki o občutljivosti bakterij sodelujejo v mrežah in raziskavah ECDC, med njimi v mreži EARS-Net Posamezni laboratoriji izvajajo poglobljeno moleku- (European Antimicrobial Resistance Surveillance larno diagnostiko mehanizmov odpornosti pri Strep-Network), v mrežah za spremljanje salmonel, kampi- tococcus pneumoniae, Staphylococcus aureus, bak- lobaktrov, meningokokov, pri raziskavi poglobljenega terijah z encimi ESBL, karbapenemazami in drugih. molekularnega testiranja bakterij s karbapenema- V letih 2016 do 2019 so z ambulantami na primar- zami - The European Antimicrobial Resistance Genes nem nivoju izvedli raziskavo spremljanja odpornosti Surveillance Network (EURGen-Net) in drugih. povzročiteljev nezapletenih okužb sečil (Ribič et al., 2019b). Koordinacijo EARS-Net, urejanje podatkovne zbirke in korespondenco z ECDC za Slovenijo izvaja Nacio- nalni Inštitut za Javno Zdravje (NIJZ). Rezultati zad- Ribič H, Pirš M, Mueller Premru M, Glavan U, mreža EARS-Net. Spremljanje njih let so za Slovenijo ugodni in kažejo na uspeh trendov odpornosti invazivnih bakterij v okviru mreže EARS-Net. V: 11. Bani- čevi dnevi – Sepsa in invazivne okužbe, 2019a, zbornik strokovnega srečanja. številnih aktivnosti za zamejitev odpornosti (Ribič et V tisku. al., 2019a). V 2019 je bila odpornost spremljanih inva- Cassini A, Högberg LD, Plachouras D, Quattrocchi A, Hoxha A, Simonsen GS, zivnih bakterij v Sloveniji blizu evropskemu povprečju, et al. Attributable deaths and disability-adjusted life-years caused by infections with antibiotic-resistant bacteria in the EU and the European Economic statistično značilno se je znižala pri šestih od skupaj Area in 2015: a population-level modelling analysis. Lancet Infect Dis. 2019 osmih bakterijskih vrst. Podatki EARS-Net za 2015 so Jan;19(1):56-66. bili osnova za raziskavo Cassinija in sod.(Cassini et Štrumbelj I, Pirš M, Berce I, in sod. Slovenska komisija za ugotavljanje občutlji-al., 2019), v kateri so ocenili, da v Sloveniji za okužbo z vosti za protimikrobna zdravila. Pregled občutljivosti bakterij za antibiotike – 2017. Dosegljivo na: http://www.imi.si/strokovna-zdruzenja/skuopz/doku-odpornimi bakterijami zboli 2.280 in umre 96 bolnikov menti/skoupz_porocilo_2017_CIP.pdf na leto; zaradi okužbe z odpornimi bakterijami bolniki Ribič H, Dermota U, Štrumbelj I, in sod. Nezapletene okužbe sečil v Sloveniji. V: izgubijo 100 do 120 let zdravega življenja. Pirš M (ur.), Maver Vodičar P (ur.). Okužbe sečil. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2019b. 129 Nacionalno ugotavljanje odpornosti proti antibiotikom Iztok Štrumbelj Do leta 2010 je ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila v Sloveniji potekalo brez nacionalne koordinacije. Novembra 2010 je bila ustanovljena Slovenska komisija za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila (SKUOPZ). V SKUOPZ sodelujejo predstavniki vseh klinič- Vsi laboratoriji SKUOPZ z nacionalno dogovorje- nih mikrobioloških laboratorijev; ključno vlogo pri nimi metodami sodelujejo v spremljanju odpornosti nastanku vseh smernic in poročil SKUOPZ imata pomembnih bakterijskih vrst, v sklopu evropskih pro- NLZOH s sedmimi diagnostičnimi, javnozdravstve- jektov v organizaciji ECDC. Od leta 2010 je SKUOPZ nim in raziskovalnim mikrobiološkim laboratorijem ter objavil 8 nacionalnih letnih pregledov odpornosti, ki Inštitut za mikrobiologijo Medicinske fakulteti v Lju- so zajeli vse izolate najpomembnejših bakterij, ne le bljani. invazivne; podatki so za kar 19 bakterijskih skupin, za vse prve klinične izolate (Štrumbelj et al., 2017). Leta 2011 je SKUOPZ ob dnevu antibiotikov prvič Podatki dopolnjujejo podatke EARS-Net, poleg poročal o odpornosti v Sloveniji. Leta 2013 je objavil odstotkov odpornosti sporočajo tudi nacionalno nacionalne smernice za ugotavljanje bakterij z naj- oceno bremena najbolj odpornih bakterij – leta 2017 bolj perečimi značilnimi oblikami odpornosti, to je smo osamili 3750 prvih izolatov z značilno odpor- betalaktamaz razširjenega spektra in karbapenemaz. nostjo. Te bakterije so posebej pomembne, saj so odporne proti številnim antibiotikom, odpornost pa je obi- NLZOH je aktivno sodeloval pri nastajanju Državne čajno na mobilnih elementih. Po intenzivnih enole- strategije »Eno Zdravje« za obvladovanje odporno- tnih pripravah je Slovenija pri določanju občutljivosti sti mikrobov (2019-2024) z akcijskim načrtom 2019- bakterij za antibiotike prešla z ameriških na evropske 2021, ki jo je vlada RS sprejela septembra 20191. smernice EUCAST; razen enega bolnišničnega so na EUCAST aprila 2014 prešli vsi laboratoriji. Od leta 2020 EUCAST uporabljajo vsi (Štrumbelj et al., 2019). Leta Štrumbelj I, Mueller Premru M, Pirš M. Slovenska komisija za ugotavljanje 2015 je SKUOPZ skupaj z NAKOBO izdal enotno naci-občutljivosti za protimikrobna zdravila. Osnove antibiograma po smernicah onalno klasifikacijo odpornih gramnegativnih bakterij EUCAST [internet]. Slovenska komisija za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila; april 2019. 1. izdaja. Dosegljivo na: http://www.imi.si/strokov- (opredelitve in oznake za »značilno odpornost«), ki je na-zdruzenja/skuopz močno olajšala sodelovanje mikrobiologov in zapo- Štrumbelj I, Pirš M, Berce I, in sod. Slovenska komisija za ugotavljanje občutlji-slenih pri preprečevanju z zdravstvom povezanih vosti za protimikrobna zdravila. Pregled občutljivosti bakterij za antibiotike – 2017. Dosegljivo na: http://www.imi.si/strokovna-zdruzenja/skuopz okužb. NLZOH je deloma že uvedel, deloma pospe- šeno uvaja elektronsko naročanje preiskav – izdajo izvidov, kar skrajša čas od končanja antibiograma do 1_Državna strategija »eno zdravje« za obvladovanje odpornosti mikrobov 2019 do 2024. Dosegljivo na: https://www.gov.si/novice/nov-vlada-spreje-vpogleda vanj. la-drzavno-strategijo-eno-zdravje-za-obvladovanje-odpornosti-mikrobov- -2019-2024-z-akcijskim-nacrtom-za-obdobje-2019-2021/ 130 Molekularno določanje karbapenemaz Andrej Golle Bakterije z encimi karbapenemazami predstavljajo zaradi odpornosti proti karbapenemom, antibiotikom naj- širšega spektra, eno največjih groženj v zdravstvu. Okužbe, ki jih povzročajo, se pojavljajo predvsem v bolni- šnicah in najbolj ogrožajo hudo bolne in bolnike v intenzivnih enotah. Za zdravljenje teh okužb je na voljo le malo antibiotikov; zaradi zakasnelega zdravljenja so okužbe povezane z večjo smrtnostjo. Problem je globalen, bakterije s karbapenemazami Poleg določanja vrste oz. tipa karbapenemaz je za se pojavljajo po vsem svetu in se s potniki prenašajo mednarodno umeščanje epidemiološke situacije med državami. Zgodnje ugotavljanje in molekularno glede pojavljanja večkratne odpornosti pomembna opredeljevanje karbapenemaz sta pomembna za tudi tipizacija, ki omogoča sledenje širjenja sevov takojšnje ukrepanje in za učinkovito zajezitev širjenja skozi čas in prostor in s tem epidemiološke, geograf- predvsem v zdravstvenih ustanovah. ske in evolucijske raziskave širjenja izolatov. V sodelo- vanju z Oddelkom za mikrobiološke raziskave NLZOH Karbapenemi so β-laktamski antibiotiki in običajno smo za leto 2014 opravili raziskavo, kjer smo s tipiza- zadnja izbira za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo cijo na osnovi multilokusnih zaporedij (MLST) in s pri- večkratno odporne bakterije. Vendar se, zlasti med merjavo celotnih genomov prikazali pojavljanje proti po Gramu negativnimi bakterijami, tudi proti karbape- karbapenemom odpornih sevov bakterije Pseudomo- nemom pojavlja odpornost, ki izniči njihovo delovanje. nas aeruginosa iz okolja in iz kliničnih izolatov (izo- Odpornost je posledica različnih mehanizmov, iz epi- latov bolnikov) v mariborski regiji (Golle et al., 2017). demiološkega vidika je najbolj pomembna odpornost, Na osnovi MLST smo določili 98 znanih sekvenčnih ki je posledica delovanja karbapenemaz, encimov, ki tipov in 12 novih tipov. Podatke smo posredovali v razgrajujejo karbapeneme in preprečijo njihovo delo- mednarodno podatkovno bazo PubMLST. Prisotnost vanje (Meletis et al., 2012). genov za karbapenemaze smo ugotovili v 6,5 % med V Centru za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega kliničnimi sevi in v 27 % med okoljskimi sevi. Gene z laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) smo zapisom za karbapenemaze smo našli pri 3 sekvenč- z namenom poglobljenega molekularnega oprede- nih tipih P. aeruginosa (ST111, ST235 in ST654), ki se ljevanja uvedli in validirali metode, s katerimi ugota- pogosto pojavljajo tudi v sosednjih državah (Guzvi- vljamo gene z zapisi za številne vrste karbapenemaz. nec et al., 2014). S temi metodami redno potrjujemo prisotnosti karba- penemaz pri tistih sevih večkratno odpornih bakterij, kjer na osnovi fenotipičnega testiranja občutljivo- sti posumimo, da je izolat zmanjšano občutljiv ali je Meletis G, Exindari M, Vavatsi N, et al. Mechanisms responsible for the emer-odporen proti karbapenemom. V letih 2019 do 2020 gence of carbapenem resistance in Pseudomonas aeruginosa. Hippokratia. smo tako potrdili prisotnost karbapenemaz pri 2661 2012;16(4):303-7. bakterijskih sevih, ki smo jih osamili iz kužnin 2216 Golle A, Janezic S, Rupnik M. Low overlap between carbapenem resistant Pseudomonas aeruginosa genotypes isolated from hospitalized patients and oseb. wastewater treatment plants. PLoS One 2017;12(10):e0186736. Guzvinec M, Izdebski R, Butic I, Jelic M, Abram M, Koscak I, et al. Sequence types 235, 111, and 132 predominate among multidrug-resistant pseudomo-nas aeruginosa clinical isolates in Croatia. Antimicrob Agents Chemother 2014;58(10):6277-83. 131 Monitoring cvetnega prahu v zraku Andreja Kofol Seliger V okviru Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH)izvajamo monitoring alergenega cvetnega prahu kot edini tovrstni laboratorij v Sloveniji. Kvalitetno izvedeno rutinsko delo nadgrajujemo z razvojem stroke, obveščanjem javnosti o obremenitvah zraka, kratkoročnimi napovedmi ter informacijami in orodji, ki so v pomoč uporabnikom pri izvajanju preventive in razumevanju alergijske bolezni. Alergijski rinitis predstavlja globalni zdravstveni pro- tako podatkovna baza služi za evalvacijo modelov za blem, med dejavnike tveganja za njegov nastanek je napoved cvetnega prahu, ki nastajajo v okviru Coper- kot inhalacijski alergen vključen cvetni prah. nicus Atmosphere Monitoring Service (CAMS). V okviru NLZOH Skupina za aerobiologijo izvaja celo- Na področju invazivnih vrst največ poudarka name- letne meritve cvetnega prahu na nacionalnem nivoju, njamo ambroziji. Z analizo meritev je bil potrjen gra- skladno s standardom SIST EN 16868:2019, ki oprede- dient obremenitve zraka v smeri zahod - vzhod, kjer ljuje vzorčenje in analizo zrn cvetnega prahu po Hir- obremenitev dosega višino najvišjih obremenitev v stovi volumetrični metodi. Evropi. Z madžarskim Nacionalnim javnozdravstvenim centrom (National Public Health Centre, NPHC) smo Informacije o cvetnem prahu so namenjene širši jav- sodelovali v projektu namenjenem izoblikovanju alar- nosti za pomoč pri razumevanju bolezni in preven- mnega sistema za cvetni prah ambrozije v Podonavju tivnem obnašanju. Objavljene so na spletni strani (R-PAS, Ragweed Pollen Alarm System). NLZOH, kjer je tudi dosegljiv na novo izdelan koledar cvetnega prahu. Ta prikazuje informacijo o povpreč- V času epidemije smo sodelovali v mednarodni razi- nem začetku, trajanju in zaključku sezone cvetnega skavi o povezavi med obremenitvijo zraka s cvetnim prahu na merilnem področju. Pomemben del informa- prahom in okužbo s SARS-CoV-2 (Damialis et al., cij so kratkoročne napovedi za nižine celinskega dela 2021). države in za obalno področje. V sodelovanju z Agencijo RS za okolje obja- vljamo mesečne preglede obremenjenosti zraka v njihovem biltenu Naše okolje. Smo v prehodnem obdobju, ko se postopoma uveljavljajo nove metode merjenja bioaero- sola. V povezavi z ARSO kot članom EUME- TNETa (European meteorological services network) smo vključeni v AutoPollen pro- gram, ki je namenjen izoblikovanju smernic za prehod iz manualnega na avtomatsko merjenje bioaerosola v realnem času. Smo vključeni v COST action CA18226 - New approaches in detection of pathogens and aeroallergens. Sodelujemo z Medicinsko univerzo na Dunaju, ki je skrbnik evropske podatkovne baze cvetnega prahu EAN (European Aeroallergen Network), v katero poši- Damialis A., Gilles S., Sofiev M., Sofieva V., Kolek K., Bayr D., Plaza M.P., Leier-ljamo rezultate merjenj. Na podatkovni bazi temelji -Wirtz V., Spletni dnevnik cvetnega prahu, namenjen polino- Kaschuba S., Ziska L.H., Bielory L., Makra L., Trigo M., COVID-19/POLLEN study tikom za pridobitev hkratne informacije o izposta-group, Traidl-Hoffmann C. 2021.Higher airborne pollen concentrations correlated with increased SARS-CoV-2 infection rates, as evidenced from 31 cou-vljenosti in samoocene zdravstvenega stanja. Prav ntries across the globe. 118 (12) e2019034118; DOI: 10.1073/pnas.2019034118. 132 Varnost živil kot dejavnik javnega zdravja Vesna Viher Hrženjak, Barbara Škrjanc, Katja Zelenik, Jernejka Franko, Jerica Ivanoš Zdravstveno ustrezna živila so eden od osnovnih zunanjih dejavnikov za ohranjanje in izboljšanje zdravja posameznika in javnega zdravja. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) smo vklju- čeni v procese zagotavljanja varnosti živil v Sloveniji na vseh fazah pridelave, predelave in distribucije živil z vzorčenjem, laboratorijskim preskušanjem, ocenami, predlogi za izboljšanje, osveščanjem in raziskovalnim delom. Zdravstveno ustrezna živila so eden od osnovnih Na področju zagotavljanja varnosti živil zagotavljamo zunanjih dejavnikov za ohranjanje in izboljšanje strokovno pomoč tudi nosilcem živilske dejavnosti. zdravja posameznika in javnega zdravja. Za zdra- Sodelujemo pri verifikaciji HACCP sistemov v javnih vstveno ustreznost živil je pomembna ustreznost nji- ustanovah, izvajamo kemijska in mikrobiološka pre- hove sestave glede vsebnosti življenjsko pomembnih skušanja živil za različne partnerje. Sodelujemo pri hranilnih snovi, ki vplivajo na biološko in energijsko izobraževanju in osveščanju strokovne javnosti in vrednost, enako pomembna je tudi varnost živil. potrošnikov s prispevki na strokovnih srečanjih in z objavami v različnih medijih. Sodelujemo v nacional- Zagotavljanje varnosti živil je ena izmed strateških nih in mednarodnih raziskovalnih projektih s področja dejavnosti NLZOH. Vključeni smo v procese zago- varnosti živil. tavljanja varnosti živil v Sloveniji na vseh fazah pri- delave, predelave in distribucije živil kot podporna Odlikujejo nas dobro opremljeni laboratoriji, visoka strokovna institucija UVHVVR in ZIRS. Sodelujemo strokovna usposobljenost zaposlenih in veliko število pri pripravi nacionalnih programov nadzora, izvajamo različnih metod preskušanja. Z akreditiranimi dejav- vzorčenje živil, kemijska in mikrobiološka preskušanja nostmi po SIST EN ISO/IEC 17025:2017 zagotavljamo živil, ocenjujemo označbe živil in na osnovi rezultatov mednarodno potrjeno neodvisnost in strokovno izdelamo ocene skladnosti, varnosti in ocene tvega- usposobljenost, zaupanje v rezultate preskušanj ter nja. Pripravljamo letna poročila in skupaj s pristojnimi mednarodno priznavanje izdanih poročil. uradnimi organi sodelujemo pri poročanju podatkov o metodah in rezultatih preskušanj živil Evropski agen- S svojim delovanjem na področju zagotavljanja var- ciji za varnost hrane. Smo nacionalni referenčni labo- nosti živil prispevamo k ohranjanju in izboljšanju jav- ratorij za sklope kemijskih preiskav v živilih rastlin- nega zdravja. skega in/ali živalskega izvora (ostanki pesticidov in PAH, težke kovine, mikotoksini, živo srebro, ostanki nekaterih veterinarskih zdravi, dioksini in PCB, organske fosforjeve spojine) in za preiskave materialov, ki prihajajo v stik z živili. Dodatno smo imenovani uradni laboratorij za izvajanje kemijskih in mikrobioloških preiskav v živilih rastlinskega in/ali živalskega izvora (onesna- ževala, dodatki, alergeni, kakovost in kemična sestava) in za vzorčenje živil. 133 Monitoring pitne vode in informacijski sistem MPV Sandra Mertik, Darja Repnik V času, ko se v velikem delu sveta soočajo s pomanjkanjem vode, razviti svet postavlja merila ocenjevanja za človeka pomembnih značilnosti pitne vode. Izvajalec monitoringa pitne vode v Sloveniji je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Rezultate spremljanja beležimo v informacijski sistem, s tem rezultate spreminjamo v koristne informacije. V obdobju 2007 do 2021 opazimo izrazito izboljšanje kakovosti pitne vode. V času, ko se v velikem delu sveta soočajo s pomanj- vode in ocene tveganja ter predlagamo najprimer- kanjem pitne vode, razviti svet postavlja merila nejše načine za zmanjševanje tveganja za zdravje ocenjevanja za človeka pomembnih značilnosti ljudi. pitne vode. Z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaže- Rezultati monitoringa pitne vode se spremljajo v nja pitne vode v Sloveniji skladno s Pravilnikom o informacijskem sistemu monitoringa pitne vode (IS pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, MPV). Izvajalci meritev in preskusov sporočajo rezul- 92/2006, 25/2009, 74/2015 in 51/2017) izvajamo tate v IS MPV preko svojih laboratorijskih informacij- monitoring pitne vode. Izvajalec monitoringa je Naci- skih sistemov. Vse rezultate pred dokončnim vnosom onalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). preveri skrbnik sistema. IS MPV omogoča različne Program monitoringa pitne vode se oblikuje letno in načine poizvedovanja po podatkih, skladnost rezul- opredeljuje mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, tatov lahko spremljamo z različnih prostorskih in metodologijo vzorčenja ter fizikalno-kemijska in časovnih vidikov. S tem podatke o rezultatih presku- mikrobiološka preskušanja. Vzorčenje pitne vode se šanj spreminjamo v koristne informacije, kar je bilo izvaja na pipah uporabnikov. S preskušanji določamo eno od osnovnih vodil prenove, izvedene v letu 2012. prisotnost bakterij in različnih kemijskih snovi, kot Preskušanja pitne vode dajejo pomembne informa- so pesticidi, kovine, nitrati, ostanki zdravil in druge, cije o stanju okolja, v katerem živimo in o tem, kakšno spremljamo pa tudi vsebnost mineralov in drugih vodo pijemo. Po številnih letih izvajanja monitoringa mikroelementov. Na podlagi rezultatov izdelamo pite vode lahko ugotovimo, da v Sloveniji pijemo ocene skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne dobro in kakovostno pitno vodo. V obdobju od 2007 do 2021 opazimo izrazito izboljša- nje kakovosti pitne vode. V letu 2007 smo bakterije fekal- nega izvora odkrili v 20 % vzorcev, danes znaša ta delež 2,2 %. Kemijska skladnost vode je dosežena v 98 % vzorcev. K dobrim rezultatom je pripomogel tudi monitoring pitne vode. 134 Kakovost zunanjega zraka z delci PM10 v Mariboru Uroš Lešnik, Benjamin Lukan Onesnažen zrak je prvi okoljski vzrok prezgodnjih smrti v EU, zaradi njega umre desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah1. Za učinkovito zmanjševanje ravni onesnaževal je potrebno imeti čim več znanja o onesna- ževalcih. Navedeno problematiko v Mariboru smo raziskovali v okviru projekta PMinter2 s partnerji iz Celovca in Lipnice v letih 2010-2013. Onesnažen zrak ima velik vpliv na zdravje evropskih Na sliki 1 so prikazane povprečne letne koncentracije prebivalcev. Za leto 2018 ocene vpliva izpostavlje- delcev PM10 v Mariboru. Iz podatkov je opaziti trend nosti delcem PM2.5 v Evropi kažejo približno 417.000, zmanjševanja, ki pa se je v letih 2014-2018 preki- za dušikov dioksid 55.000 ter za ozon 20.600 pred- nil. V letu 2020 pa je bil zrak v Mariboru, vsaj kar se časnih smrti3. Določene skupine prebivalcev so tiče delcev PM10, najčistejši v celotnem merjenem onesnaženemu zraku bolj izpostavljene kot ostale obdobju 2001-2020. K temu zmanjšanju so pripo- (recimo v urbanih področjih). Negativni vpliv one- mogle tudi ugotovitve projekta PMinter, kakor tudi snaženega zraka pa se kaže tudi na drugih področjih, ostali dejavniki (naravna zamenjava starejših vozil kot so recimo vpliv na vegetacijo ter tudi na kvaliteto z novejšimi in čistejšimi, obnove stavb z izolativnimi voda in tal. Depozicija dušikovih spojin lahko povzroči fasadami, zamenjava stavbnega pohištva, zamenjave evtrofikacijo, kar vodi k spremembam v diverziteti in zastarelih kurilnih naprav z novejšimi in čistejšimi), invazijo novih vrst. zagotovo pa tudi stanje zaradi epidemije covida–19. Z navedenim delom bi morali nadaljevati, saj so izmer- Meritve delcev PM10 so v Mariboru v letih 2002-2007 jene ravni delcev PM10 v letu 2020 vseeno še vedno kazale prekoračitve predpisane mejne vrednosti, raz- višje, kot je priporočena vrednost WHO. logi za to stanje pa so bili takrat še vedno premalo raziskani. Glavni cilj projekta PMinter je bil razvijanje metod in načrtov za kakovost zunanjega zraka, ki bi omogočili trajno izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter zmanjšanje tveganja za zdravje prebival- cev Maribora, Lipnice ter Celovca. Poudarek je bil na raziskovanju malih kurišč na lesno biomaso in nji- hovega vpliva na kakovost z delci PM10 v zunanjem zraku. Dokazali smo, da je koncentracije delcev PM10 možno zmanjšati, vendar je treba poznati podrobno stanje glede prispevka posameznih skupin onesna- ževalcev. Na osnovi tega je možno izbrati ukrepe in jih ciljano usmeriti v najvplivnejše vire, pri čemer je treba upoštevati lokalne značilnosti. Ne glede na vse je učinkovitost ukrepov odvisna tudi od obnašanja posameznikov in vključenosti države. Ugotovitve so se uporabile pri izdelavi Odloka o načrtu za kakovost Slika: Kakovost zraka v Mariboru (2001-2020), vir: ARSO. zraka na območju Mestne občine Maribor. 1_http://www.mojzrak.si/vpliv-na-zdravje/ 2_Operativni program Slovenija-Avstrija 2007-2013, projekt Interreg: PMinter – medregijski vpliv ukrepov za varstvo zunanjega zraka pred onesnaževanjem z delci iz cestnega prometa in malih kurišč v slovensko-avstrijskem obmejnem prostoru 3_Air quality in Europe – 2020 report, European Environment Agency, No 09/2020. 135 Vloga NLZOH pri izrednih dogodkih v okolju Vesna Viher Hrženjak, Emil Žerjal Odzivanje javnozdravstvenih institucij na izredne dogodke v okolju je pomembno za zaščito zdravja prebivalcev prizadetega območja, pri večjem obsegu pa tudi javnega zdravja. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) za namene takojšnjega odziva deluje Mobilna enota ekološkega laboratorija (MEEL). Po prenehanju akutne nevarnosti so meritve in rezultati NLZOH podlaga za ukrepe v okolju in priporočila za prebivalce. Izredni dogodki v okolju (požari, poplave, odlaganje Po prenehanju akutne nevarnosti NLZOH sodeluje z ali izlitje neznane snovi, industrijske nesreče) poleg deležniki vseh sektorjev pri ukrepih sanacije v okolju tveganja za okolje in prostoživeče organizme pri- in preprečevanju škodljivih posledic za zdravje pre- našajo tudi tveganja za zdravje posameznika in za bivalcev. Za namene spremljanja stanja v okolju po javno zdravje. Povzročijo lahko onesnaženje zraka, dogodku izvajamo vzorčenja in meritve različnih ele- vode (površinske in podzemne vode, pitne vode), tal, mentov okolja (najpogosteje površinskih in podze- pridelkov, predmetov in drugo. Odzivanje javnozdra- mnih vod, pitne vode, tal, pridelkov), v laboratorijih vstvenih institucij na izredne dogodke v okolju je opravimo kemijska in mikrobiološka preskušanja ter izjemnega pomena za ohranjanje zdravja prebivalcev podamo ocene. Imamo kompetentno skupino stro- prizadetega območja, pri večjem obsegu pa tudi jav- kovnjakov različnih strok, ki sodelujejo pri odločitvi, nega zdravja. kdaj, kaj, kje in koliko vzorčiti na podlagi preliminarne ocene tveganja, znanja, podatkov iz literature in pre- V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano teklih izkušenj. Naše meritve in rezultati so podlaga (NLZOH) smo pri odzivih na izredne dogodke aktivni za ukrepe sanacije v okolju in za priporočila za prebi- na več načinov. Za namene takojšnjega odziva v valce prizadetega območja. NLZOH deluje Mobilna enota ekološkega laborato- rija (MEEL). Osnovna naloga MEEL je stalna priprav- Usklajeno medsektorsko delo strokovnjakov zmanj- ljenost, hiter odhod na kraj dogodka, opravljanje šuje število vzorčenj vse povprek (zaradi zahtev iz terenskih in laboratorijskih kemijskih in bioloških pre- različnih sektorjev in drugih) na optimalno število iskav ter meritev in sodelovanje pri ukrepih na poziv v vzorcev in analiz, potrebnih za oceno tveganja, pri- primeru naravnih ali okoljskih nesreč in terorističnih pravo ukrepov in predlogov za sanacijo. akcij. MEEL aktivira Republiški center za obveščanje. V zadnjih letih je bil MEEL v povprečju aktiviran 5 do 10 krat letno, najpogosteje zaradi odlaganja ali izlitja neznane snovi ali požara. V času nesreče je najpogo- steje potrebno opraviti meritve onesnaženosti zraka (pri požarih), izvesti meritve in odvzeti vzorce raz- ličnih elementov okolja, odvisno od vrste izrednega dogodka. Nadaljnje analize vzorcev izvedemo v labo- ratoriju. 136 Mikrobiološke analize za varovanje javnega zdravja Tatjana Rupel Mikrobiološki laboratoriji Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) analiziramo vzorce živil, vod in okolja. Imamo dolgo zgodovino, izkušnje in poslanstvo, da pomagamo zaščititi prebivalstvo pred okužbami, ki jih povzročajo neustrezna voda, živila in okolje. S sodelovanjem v raziskavah, projektih in mednarodnih strokovnih skupinah izboljšujemo naše znanje in metode z namenom, da nudimo hitre in zanesljive rezultate. Laboratoriji NLZOH smo se v okviru enotnega zavoda, Nudimo strokovne prakse dijakom, študentom, spe- ki je nastal z združitvijo regionalnih Zavodov za cializantom in pripravnikom. S tem pomagamo pri zdravstveno varstvo leta 2014, bolje povezali, zdru- izobraževanju in prenašanju našega specifičnega žili znanje in energijo za zagotavljanje široke palete znanja. analiz. Akreditirani smo po standardu ISO 17025 in vzdržujemo certifikat dobre proizvodne prakse Sedaj usmerjamo naše znanje v reševanje proble- (GMP), kar nam omogoča sodelovanje v državnih mov zaradi epidemije. Preverjamo ustreznost razku- monitoringih in zagotavlja zaupanje v naše rezultate. žil, ki se uporabljajo za razkuževanje rok in površin. Imenovani smo kot uradni laboratorij in sodelujemo Zaradi dalj časa zaprtih gostinskih obratov in turi- pri programu spremljanja zoonoz ter nadzoru Uprave stičnih nastanitev je prišlo do povečanega tveganja za varno hrano in varstvo rastlin in nadzoru Zdra- za okužbe z legionelami in drugimi mikrobiološkimi vstvene inšpekcije Republike Slovenije. Smo ključni dejavniki, zato je pred odprtjem potreben dodaten laboratorij pri sodelovanju z Nacionalnim inštitutom nadzor in dokazovanje ustreznosti z mikrobiološkimi za javno zdravje pri odkrivanju povzročiteljev okužb in analizami. zastrupitev z živili in vodo. Laboratoriji za mikrobiološke analize živil, vod in Na leto opravimo več kot 400.000 preiskav za državne drugih vzorcev okolja smo nepogrešljiv del preven- institucije, industrijo, gostinstvo in posameznike. tive, ki s svojim delom zagotavlja prebivalcem Slove- nije informacije, ki jih potrebujejo za preprečevanje Sodelujemo v več raziskovalnih projektih, ki obravna- okužb s hrano, vodo ali okoljem. Med epidemijo smo vajo preučevanje ustreznega okolja v šolah, ustrezno dokazali, da smo se sposobni prilagoditi in nuditi pitno vodo in protimikrobno delovanje različnih mate- naše storitve tudi v izrednih razmerah ter tako zago- rialov in rastlinskih izvlečkov. Sodelovanje z različnimi tavljati ustrezne rezultate, na podlagi katerih upo- slovenskimi in tujimi strokovnjaki nam omogoča visok rabniki odločajo o ukrepih za zagotavljanje varnosti. nivo znanja. Še posebno pomembno bo naše delovanje v prihod- nje, ko se bomo soočali s posledicami spremenjenega Smo del strokovne skupine European Microbiology načina življenja zaradi epidemije. Experts Group (EMEG) za pitne in kopalne vode. Izmenjujemo mnenja, izkušnje in znanja ter posre- dujemo skupna stališča za oblikovanje zakonodajnih zahtev EU. 137 Testiranje na prisotnost drog Roman Kranvogl Testiranje je namenjeno uporabnikom drog z namenom zmanjševanja tveganja za predoziranja in druge zaplete, povezane z uporabo neznanih snovi. Storitev testiranja prepovedanih psihoaktivnih snovi je omogočena znotraj projekta Razvoj in nadgradnja mreže mobilnih enot za izvajanje preventivnih programov in programov zmanjševanja škode na področju prepovedanih drog. Sprejem vzorcev psihoaktivnih substanc je anonimen V stacionarnem laboratoriju imamo na voljo štiri raz- in je možen na različnih sprejemnih točkah po Slove- lične analizne tehnike določanja psihoaktivnih snovi: niji. Ob sprejemu vzorca je uporabnikom na voljo tudi FTIR-ATR spektroskopijo (FTIR-ATR), visokotlačni informiranje o zmanjševanju škode, povezane z upo- tekočinski kromatograf z DAD analizatorjem (HPLC- rabo drog ter svetovanje o težavah, povezanih z upo- -DAD), plinski kromatograf z masnim analizatorjem rabo drog. (GC-MS) in tekočinski kromatograf z masnim analiza- torjem na osnovi časa preleta ionov (LC-MS-QTOF) Analize psihoaktivnih snovi izvajamo v laboratoriju za identifikacijo novih psihoaktivnih snovi. Rezultate Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano analize uporabnik prejme v roku nekaj dni. (NLZOH) z ustrezno instrumentalno opremo ter v mobilni enoti na terenu. Poročamo o rezultatih opra- Mobilni laboratorij je sestavljen iz treh sklopov. Prvi vljenih analiz in izvajamo svetovanje in podajanje sklop je namenjen fotografiranju in tehtanju vzor- osnovnih informacij zmanjševanja tveganj ob upo- cev, drugi za pripravo vzorcev in tretji za analizni del rabi novih psihoaktivnih snovi. Zagotavljamo izvedbo (FTIR-ATR in HPLC-DAD). Analiza od prejema vzorca natančnih analiz. Ves čas skrbimo za razvoj storitve z do izdaje rezultata traja 20 min. analiznega vidika. 138 Uradna kontrola kakovosti zdravil Andrej Golmajer Za zdravila, predmete posebnega pomena za celotno družbo, je treba pred pridobitvijo dovoljenja za promet dokazati, da so kakovostna, varna in učinkovita. Uradni kontrolni laboratorij za kakovost zdravil deluje v okviru Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano (NLZOH). V letu 2020 je bilo analiziranih 450 zdravil. To zagotavlja visoko stopnjo kontrole kakovosti zdravil v prometu in prispeva k varovanju javnega zdravja. Za zdravila kot predmete posebnega pomena za • kolaborativnih študijah monografij Ph. Eur.; celotno družbo je treba pred pridobitvijo dovolje- • pri nadzoru evropskega trga zdravil z dovoljenjem nja za promet dokazati, da so kakovostna, varna in za promet po postopku z medsebojnim priznava- učinkovita. Po sprostitvi zdravil v promet se kakovost njem (MRP) oziroma decentraliziranem postopku nadzoruje z zakonsko določenimi kontrolami v Ura- (DCP). dnem kontrolnem laboratoriju. Začetki uradne kon- trole kakovosti zdravil v Sloveniji segajo v leto 1955 z Zakon o zdravilih določa štiri vrste uradnih kontrol ustanovitvijo Zavoda za farmacijo in kontrolo zdravil kakovosti zdravil. Poglavitna dejavnost UKL je redna v Ljubljani, na lokaciji Ptujska ulica 21, kjer še danes kontrola kakovosti zdravil v prometu, ki zajema vzor- deluje Uradni kontrolni laboratorij (UKL) za kakovost čenje zdravil (praviloma v lekarnah ali pri veletrgov- zdravil NLZOH. UKL je vključen v Evropsko mrežo ura- cih), analizno preskušanje zdravil in oceno ovojnine dnih kontrolnih laboratorijev (OMCL mrežo) pri Evrop- ter navodila za uporabo. Zaradi tega se število ana- skem direktoratu za kakovost zdravil (EDQM). Kako- liziranih zdravil v sklopu redne kontrole kakovosti vost dela UKL se preverja s periodičnimi presojami postopoma po letih povečuje, v letu 2020 je bilo ana- sistema kakovosti, ki jih izvaja EDQM. Gre za neodvi- liziranih že 450 zdravil, kar zagotavlja visoko stopnjo sno preverjanje kakovosti zdravil, ki je nujno za priso- kontrole kakovosti zdravil v prometu. tnost kakovostnih zdravil za humano in veterinarsko uporabo v Sloveniji in posledično varovanje javnega Kot zelo pomembna uradna kontrola kakovosti zdra- zdravja. UKL aktivno sodeluje pri naslednjih aktivnos- vil se je zlasti v času pandemije izkazala posebna tih OMCL mreže, s katerimi se zagotavlja visoka kako- kontrola kakovosti zdravil, ki se izvaja za vsako serijo vost dela: cepiv, serumov in krvnih izdelkov človeškega izvora. Gre za nacionalno sprostitev omenjenih vrst zdra- • medprimerjalnih študijah, ki jih organizira EDQM; vil, število se je močno povečalo zlasti v letu 2021 • redni kontroli kakovosti zdravil v prometu, ki so na račun cepiv proti covidu-19. V primeru cepiv proti pridobila dovoljenje za promet po centraliziranem covidu-19 je bilo potrebno redno sodelovanje z NIJZ postopku (CAP); in JAZMP, da so logistika, nacionalna sprostitev in cepljenje potekali čim hitreje. 139 08 SPREMLJANJE IN RAZVOJ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 8.1 Trideset let sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji 8.2 Ocenjevanje ključnih funkcij javnega zdravja v Sloveniji 8.3 Razvoj modela za projekcije potreb po zdravnikih specialistih v Sloveniji 8.4 Dosežki na področju nujne medicinske pomoči 8.5 Model primarnega zdravstvenega varstva v Sloveniji 8.6 Ocena delovanja sistema slovenskega zdravstvenega varstva 8.7 Nacionalni klinični registri za raka 8.8 Spremljanje porabe predpisanih zdravil v bolnišnicah 8.9 Izkušnje pacientov v slovenskem zdravstvenem sistemu 8.10 Ekonomsko breme javnozdravstvenih problemov 8.11 Nacionalni program duševnega zdravja 2018 -2028, Program MIRA in Centri za duševno zdravje 8.12 Medsektorski regijski svet za javno zdravje Goriške Trideset let sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji Tit Albreht Sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji je lastniško in izvajalsko mešan sistem, ki ga tvorijo javni zavodi, to so zdravstveni domovi, javne bolnišnice in javni inštituti, ob vključevanju zasebnikov koncesionarjev. Javnozdravstveni ukrepi v sodelovanju ustanov in deležnikov javnega zdravja in primarne ravni so prispevali k zmanjšanju prezgodnje umrljivosti in bremena z življenjskim slogom povezanih dejavnikov tveganja. Bolni- šnične obravnave so postale krajše in intenzivnejše ter bolj osredotočene na izide, kakovost in zadovoljstvo bolnikov. Slovenska država je v zadnjih 30 letih usmerjala razvoj Na področju organizacije in financiranja zdravstvene sistema zdravstvenega varstva s pomočjo več plan- dejavnosti je bil ključen premik pri uvedbi plačevanja sko-strateških dokumentov in sprememb temeljne bolnišničnih obravnav po sistemu skupin primerljivih zdravstvene zakonodaje, ki je začrtala sistem v letu primerov (SPP). Na ta način smo bistveno skrajšali 1992. povprečno trajanje zdravljenja v bolnišnici, ki je ob osamosvojitvi še znašalo 11,5 dneva, sedaj pa se je skrajšalo na 7,7 dneva (Zdravstveni statistični leto- pis, 2019). K temu je pripomoglo tudi finančno spod- bujanje dnevnih hospitalizacij, torej tistih, pri katerih bolnik ne prespi v bolnišnici. Prišlo je do preoblikovanja institucionalnega javnega zdravja s preoblikovanjem Inštituta za varovanje zdravja RS in devetih regionalnih Zavodov za zdra- vstveno varstvo v Nacionalni inštitut za javno zdravje (www.nijz.si) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (www.nlzoh.si). Končno velja omeniti bistveno povečane zmogljivosti Zdravstveni sistem je prispeval pomemben delež k za študij medicine in zdravstvene nege z odprtjem temu, da se je pričakovano trajanje življenja v letu druge medicinske fakultete pri Univerzi v Mariboru1 2019 podaljšalo na 81,6 let, s čimer je bila Slove- leta 2003 ter vrste fakultet za zdravstvene vede. Kljub nija na ravni Nemčije in Danske (OECD, 2019). Z jav- tem ukrepom pa v Sloveniji še vedno primanjkuje nozdravstvenega stališča so bile najbolj pomembne pomembno število ključnih zdravstvenih delavcev. spremembe z uvajanjem novih zdravstvenovzgoj- Več informacij o zdravstvenem varstvu v Sloveniji je nih, promocijskih, preventivnih in presejalnih pro- na voljo v publikaciji Slovenia: Health system review. gramov ter javnozdravstveni ukrepi na populacijski Health Systems in Transition, 2021 (v postopku ravni (zakonodaja, medresorsko usklajeni programi in objave). ukrepi za varovanje in krepitev zdravja z delovanjem na determinante zdravja, nacionalni programi za zmanjševanje bremena nekaterih prioritetnih bolezni – rak, sladkorna bolezen, debelost, HIV/AIDS, redke bolezni, duševno zdravje). S slednjimi smo uspeli OECD/European Observatory on Health Systems and Policies (2019), Slove-bistveno zmanjšati breme prezgodnje umrljivosti, nija: Zdravstveni profil leta 2019, OECD Publishing, Paris/European Observa-predvsem na račun srčnožilnih bolezni in samomora. tory on Health Systems and Policies, Brussels, https:/ doi.org/10.1787/62a79a00-sl. Dostop na spletni strani www.oecd.org: https://www.oecd.org/ Temu je sledilo uspešno uvajanje treh presejalnih publications/slovenija-zdravstveni-profil-leta-2019-62a79a00-sl.html. programov za raka (ZORA, DORA, Program Svit). Jav- Zdravstveni statistični letopis 2019. Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019. nozdravstvene ukrepe smo nadgradili tudi s ciljanimi Dostop na spletni strani www.nijz.si: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/ files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/6.2_bolnisnicne_obravnave_2019. ukrepi pri vseh štirih dejavnikih tveganja, povezanih z pdf. življenjskim slogom – najprej s pomočjo razvoja Zdra- vstveno-vzgojnih centrov, v drugem desetletju pa z 1_Prva medicinska fakulteta je bila ustanovljena leta 1919 pri Univerzi v Lju-vzpostavitvijo zasnove referenčnih ambulant (danes bljani. ambulante družinske medicine). 141 Ocenjevanje ključnih funkcij javnega zdravja v Sloveniji Pia Vračko, Eva Murko V Sloveniji imamo dolgoletno tradicijo razvitega sistema javnega zdravja. Vendar kljub izjemnemu razvoju v zadnjih dvajsetih letih država še ni sprejela nacionalne strategije razvoja sistema javnega zdravja, kot to predvideva Resolucija o Nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025. Pandemija covida-19 je pokazala, da je potreba po krepitvi sistema javnega zdravja v Sloveniji zdaj večja kot kdaj koli prej. Poročilo EPHO predstavlja ključne ugotovitve ocene stanja in navaja priporočila za razvoj sistema, ki so nastala v tem parti-cipativnem procesu. Med leti 2017 in 2019 je Ministrstvo za zdravje Repu- usklajenih priporočil za ukrepanje, ki so namenjena blike Slovenije v sodelovanju z Regionalnim uradom oblikovanju zdravstvene politike, pa tudi spodbujanju SZO za Evropo, Pisarno SZO v Sloveniji in NIJZ izvedlo izboljšav ter doseganju soglasja med deležniki o pri- celovito oceno 10 ključnih funkcij javnega zdravja oritetah. Proces ocenjevanja EPHO je omogočil razvoj (Essential Public Health Operations, EPHO). Proces in obnovo partnerstev na vseh ravneh in med različ- ocenjevanja je potekal sistematično in vodeno z nimi deležniki za varovanje in promocijo zdravja ter za uporabo orodja za samoocenjevanje ključnih funkcij spodbujanje vlaganja v zdravje prebivalstva. Rezul- javnega zdravja v Evropski regiji SZO (WHO, 2015). tati postopka EPHO postavljajo objektivne temelje, Posebna pozornost je bila namenjena področjema na katerih bo pripravljena strategija razvoja sistema financiranja dejavnosti javnega zdravja in razvoja javnega zdravja v Republiki Sloveniji. človeških virov v javnem zdravju. V izvedbo procesa je bilo vključenih preko 130 strokovnjakov iz različnih ustanov in organizacij, ki se vključujejo v izvajanje dejavnosti javnega zdravja in so ob medsebojnem sodelovanju pripravili podroben opis tako prednosti sistema javnega zdravja kot tudi področij, ki jih je treba okrepiti ali razviti na novo (Vračko et al., 2018). Vračko P, Murko E, Marcoulli M, Krayer von Krauss MP, Petric VK, Sedlakova D, EPHO self-assessment process in Slovenia (2017 – 2018), European Journal Posebnost ocenjevanja EPHO je, da v ospredje of Public Health, 2018; 28, (4)., Dostopno na: https:/ doi.org/10.1093/eurpub/ cky218.083. postavlja pomen procesa, ki ob ustreznem usmer- WHO Euro. Self-assessment tool for the evaluation of essential public janju s strani vodij sproži razmišljanje in dialog ter health operations in the WHO European Region. Copenhagen, WHO Regio-iskanje rešitev v okviru najširšega razumevanja vloge nal Office for Europe, 2015. https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_ file/0018/281700/Self-assessment-tool-evaluation-essential-public-health-posamezne funkcije. Rezultat procesa je nabor -operations.pdf. 142 Razvoj modela za projekcije potreb po zdravnikih specialistih v Sloveniji Petra Ogrin Rehberger, Blaž Povž, Stane Marn Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije (MZ) in ob mednarodni tehnični podpori razvil Model za projekcije potreb po zdravnikih specialistih za načrtovanje razvoja delovne sile v zdravstvu. V modelu smo se osredotočili na ponudbo zdravni- 2017 in 2019 izvedlo s pomočjo Službe Evropske kov (število zdravnikov, število FTE, upokojevanje), komisije za podporo strukturnim reformam (SRSS) in povpraševanje po zdravstvenih storitvah (število pre- NIJZ kot nosilcem aktivnosti na slovenski strani. NIJZ bivalcev in obravnav po starosti in spolu, regionalne je prevzel nalogo, da ta model, ki temelji na pove- značilnosti) in vrzeli (kadrovski primanjkljaj oz. pre- zavi med pričakovanim razvojem obstoječe ponudbe sežek) v posameznih vrstah zdravstvenih dejavnosti (tako mreže izvajalcev kot kadrovskih virov) in pri- po zdravniških specialnostih. Na podlagi analiz smo hodnjega povpraševanja po zdravstvenih storitvah, za 25 specialnosti pripravili rezultate in ugotovitve vpelje v redno uporabo za strateško načrtovanje glede potreb po zdravnikih za celotno državo Slove- kadrov v zdravstvu. NIJZ je tekom procesa mode- nijo kot tudi za njene statistične regije (za sekun- liranja potreb po zdravnikih nadaljeval s podrobno darno in terciarno raven zdravstvenih storitev) oz. za analizo podatkovnih virov v zdravstvu, nekatere med upravne enote (za primarno zdravstvo) v obdobju od njimi je že povezal in uporabil, druge še pripravljamo leta 2020 do 2035. za uporabo. Pri projekcijah potreb po zdravnikih gre za kontinuiran proces, ki temelji na predpostavkah, Rezultati modelskega pristopa k ugotavljanju potreb opredeljenih znotraj projekta, in predpostavkah, ki po zdravnikih specialistih za posamezne vrste zdra- smo jih opredelili na podlagi kasnejših ugotovitev. vstvenih dejavnosti in po specialnostih predstavljajo Model je odprt za spremembe na podlagi populacij- izhodišče za razpravo in usklajevanje med deležniki skega, socialno-ekonomskega, institucionalnega in v zdravstvenem sistemu (MZ, Zdravniška zbornica političnega razvoja. Slovenije, sekcije in združenja Slovensko zdravniško društvo, razširjeni strokovni kole- giji in Zavod za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije). Menimo, da bodo ti podatki pomembno vplivali na kakovost odločanja o potrebah po zdravnikih v slovenskem zdravstvu. Model za projekcije potreb po zdravnikih specialistih je bil razvit v sklopu dveletnega projekta Načr- tovanje in upravljanje mreže javne zdravstvene službe. MZ ga je med 143 Dosežki na področju nujne medicinske pomoči Darko Čander Sistem nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju: NMP) predstavlja enega ključnih elementov sodobnega zdravstvenega sistema. Dokazano je, da učinkovit sistem NMP po pozitivnih ekonomskih učinkih, nekajkrat presega stroške samega delovanja službe NMP in je globalno gledano stroškovno izjemno učinkovit. Skladno s strategijami razvoja zdravstvenega doseglo povečanje finančnih sredstev za krepitev varstva se je mreža NMP v obdobju od zadnje spre-mreže in ločevanja dela zdravnikov med posame- membe Pravilnika o službi NMP (2008) posodobila in znimi delovišči (delo v ambulanti družinske medicine, okrepila na naslednjih področjih: NMP in mrliško pregledna služba). Trenutno potekajo 1. Izgradnja in organizacija urgentnih centrov v aktivnosti glede urejanja mrliško pregledne službe, dveh UKC in 9 splošnih bolnišnicah. aktivno pa sodelujemo z Zdravniško zbornico Slo- venije glede prenove mreže NMP, kjer se bo na novo 2. Ustanovitev dispečerske službe zdravstva. definirala vloga zdravnika družinske medicine v sis- 3. Krepitev primarne mreže in ločevanje sočasnega temu NMP. dela zdravnikov na primarni ravni. Dispečerska služba zdravstva je z ustanovitvijo po 4. Uvajanje prvih posredovalcev v sistem NMP. okriljem UKC Ljubljana umeščena v sistemu NMP. Predstavlja osnovno vstopno točko NMP, ki lahko s 5. Ureditev področja zdravstvenega varstva na pri- svojim delovanjem vpliva na izhod vsake posamezne reditvah. intervencije. Vzpostavitev in delovanje dispečerske 6. Uvedba preverjanja usposobljenosti in sistema- službe zdravstva v Sloveniji pomeni korak bližje do tičnega usposabljanja enot NMP na področju enake dostopnosti do storitev in izboljšanje kakovo- naravnih in drugih nesreč. sti storitev NMP za vse prebivalce, izboljšanje kakovo- sti storitev nenujnih in sanitetnih prevozov pacientov, Sočasno s spremembami so se prilagajale tudi ter izboljšanje pripravljenosti zdravstva za delovanje pravne podlage za delovanje sistema NMP, kjer je bil ob posebnih in izrednih dogodkih. izdan nov Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (2015), Pravilnik o pogojih delovanja hitre nujne Ministrstvo za zdravje je pripravilo in izdalo dva medicinske pomoči (2016) in Pravilnik o dispečerski ključna dokumenta na tem področju, in sicer učbenik službi zdravstva (2017). Dispečerska služba zdravstva (Fink in Kolar, 2015), ki je namenjen izobraževanju kadra za delo v dispe- Ob izgradnji urgentnih centrov je bilo potrebno reor- čerskih centrih, ter Slovenski indeks za NMP, ki je ganizirati obstoječi sistem dežurnih služb v enovit temeljno odločitveno orodje zdravstvenih dispečer- sistem, ki pacientom omogoča dostopno, kakovostno jev. S pomočjo tega orodja zdravstveni dispečer lahko ter varno obravnavo nujnih stanj za vse prebivalce v hitro določi stopnjo nujnosti intervencije in aktivira Sloveniji. Bolnik je v urgentnem centru postavljen v ustrezno vrsto ekipe NMP, ter podaja navodila ozi- središče obravnave glede na njegovo zdravstveno roma usmeritve kličočemu preko telefona, do prihoda stanje brez nepotrebnih predhodnih pregledov ozi- ekipe NMP. roma pogojevanja oskrbe za nujna stanja na sekun- Prvi posredovalci, ki so aktivirani preko sistema ReCO darni ravni. Ministrstvo za zdravje je za vzpostavitev 1121, so v praksi pripadniki sil zaščite in reševanja in organizacijo delovanja urgentnih centrov v skladu in delujejo v okviru prostovoljnih gasilskih društev z usmeritvami Enotne metodologije organizacije ali drugih organizacij. V več lokalnih okoljih so se urgentnih centrov v RS, izvajalcem zagotovilo tudi vzpostavile dobre prakse sodelovanja služb NMP in dodatna sredstva za financiranje dveh dejavnosti, in lokalne skupnosti pri hitrem odzivanju na področju sicer enoto za hitre preglede, opazovalnico in triažo. srčnih zastojev in aktivacije prvih posredovalcev z Pred-bolnišnična NMP je upoštevaje zaključke javne avtomatskimi defibrilatorji za srce (angl. automatic razprave v letu 2015 ohranila obstoječo mrežo enot external defibrilator, AED). Rezultati kažejo, da gre za NMP in s tem dostopnost do zdravstvenih stori- pomemben gradnik pri doseganju dostopnih časov in tev. Ministrstvo za zdravje je v dogovoru s parterji s tem izboljšanja preživetja po srčnem zastoju. 144 V Pravilniku o službi NMP smo sistemsko uredili reševalna vozila (46), vozila za urgentne zdravnike področje AED naprav na javnih mestih. Evidenco bo (35) in druga ključna oprema za izvajanje NMP. vodila Dispečerska služba zdravstva. Na ta način bo omogočeno redno in celovito spremljanje tega vse- Za nadaljnji razvoj sistema NMP je potrebno kratko- binsko pomembnega sklopa. ročno urediti predvsem izzive, ki so ob pojavu epide- mije pokazali na sistemske pomanjkljivosti delovanja Ministrstvo za zdravje v skladu s tretjim odstavkom sistema. Ključni izziv je trenutno čim prejšnje dokon- 21. člena Pravilnika o službi NMP in z namenom vzpo- čanje investicijskih aktivnosti za vključitev vseh enot stavitve enotnega standarda znanj in usposoblje- NMP v delovanja dispečerske službe zdravstva, okre- nosti izvajalcev zunaj bolnišnične NMP, organizira pitev dejavnosti urgentnih centrov v bolnišnicah preko izbranega izvajalca preizkuse znanja za vse ter prenova mreže mobilnih enot in dežurnih mest v zdravstvene delavce, vključene v službo NMP. Pre- državi s ciljem: verjanje znanj in usposobljenosti je vsebinsko ločeno • popolne ukinitve sočasnega dela zdravnikov na na vsebinski sklop za preverjanje usposobljenosti za več deloviščih, zdravnike ter sklop za diplomirane zdravstvenike in zdravstvene reševalce. Prav tako poteka redno letno • izboljšanja dostopa mobilnih ekip NMP in zdravnika usposabljanje enot NMP v primeru odziva na velike v posebnem vozilu na terenu, nesreče ter usposabljanje za ukrepanje zdravstvenih • zagotovitve kakovostne obravnave na terenu - ekip ob pojavu radioloških, kemičnih, bioloških in jedr- zdravnik k bolniku na področju izvajanja neodložlji- skih nesrečah. Usposabljanja so se pokazala kot zelo vih zdravstvenih storitev na domu, vključno s palia- koristna, sploh ob pojavu epidemije SARS-CoV-2, kjer tivo in je bila večina članov enot NMP seznanjena s pravilno uporabo zaščitne opreme. • zagotovitve kakovostne in zaključene obravnave v okviru NMP na strateških točkah (satelitski urgen- V času krize in varčevanja je sistem NMP zaradi zni- tni centri - SUC). ževanja cen storitev izgubil skoraj 4 mio EUR na pred- -bolnišnični ravni. Podobno se je dogajalo na podro- čju financiranja urgentne dejavnosti v bolnišnicah, ki pa je do uvedbe urgentnih centrov kot samostojnih enot potekalo po sistemu obračuna storitev določe- nih dejavnosti. Ministrstvo za zdravje je aktivno pris- topilo k preureditvi sistema financiranja dejavnosti NMP in tako v obdobju med 2015 in 2021 zagotovilo Fink A, Kolar M. Dispečerska Služba Zdravstva: Učbenik Za Usposabljanje Zdravstvenih Dispečerjev. Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za dodatna sredstva za razvoj dejavnosti v višini skoraj zdravje, 2015. 40 mio EUR. Na primarni ravni se vsakoletno izvaja tudi sofinanciranje občinam – ustanoviteljem zdra- 1_Regijski centri za obveščanje, ki se odzivajo na klic v sili 112. vstvenih domov za nabavo opreme, kot so AED, nujna 145 Model primarnega zdravstvenega varstva v Sloveniji Pia Vračko, Tatjana Krajnc Nikolić Temelj slovenskega sistema zdravstvenega varstva je multidisciplinarno, na bolnika osredotočeno primarno zdravstveno varstvo, ki predstavlja vstopno točko v zdravstveni sistem in zagotavlja dostop do zdravstvenih storitev, v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, za obravnavo večine potreb prebivalstva po zdravstvenem varstvu na enem mestu. Kot tak se model zelo približa viziji Astanske deklaracije o »celoviti, integrirani, dostopni« oskrbi, ki je »finančno dostopna vsem in povsod«, in v praksi uresničuje princip univerzalne dostopnosti do zdravstvenega varstva (universal health coverage, UHC). Primarno zdravstveno varstvo se izvaja v okviru priporočenih in obveznih cepljenj. V okviru nacional- mreže 63 zdravstvenih domov (ZD), ki jo dopolnju- nega programa ustnega zdravja je v prostorih osnov- jejo samostojni izvajalci koncesionarji. Zagotavlja nih šol otroška zobozdravstvena ordinacija, gostu- dostop do širokega nabora promocijskih, preven- joča medicinska sestra s sedežem v ZD redno izvaja tivnih, diagnostičnih, kurativnih, rehabilitacijskih in poučevanje dobre prakse ustnega zdravja za otroke paliativnih zdravstvenih storitev za obravnavo zdra- v prvih treh razredih. Inovativni pristopi k spodbujanju vstvenih potreb prebivalstva skozi celotno življenjsko ustnega zdravja pri otrocih vključujejo letno tekmo- dobo. Zagotavlja tudi nujno medicinsko pomoč. Kot vanje, na katerem se razredi šolskih otrok potegujejo vstopna točka v zdravstveni sistem ima učinkovito za najboljše ustno zdravje v Sloveniji. vratarsko vlogo, ki daje strokovnjakom primarnega zdravstvenega varstva dober položaj kot koordina- Za ustreznejše obvladovanje bremena kroničnih torjem oskrbe svojih pacientov (WHO, 2020a; Johna- bolezni, povezanih z nezdravim življenjskih slogom, sen et al., 2020). so bili leta 2002 ustanovljeni zdravstveno-vzgojni centri, ki jih od leta 2016 postopno nadgrajujemo v Zdravstvene storitve na primarni ravni izvajajo multi- centre za krepitev zdravja (CKZ) (WHO, 2018). Za disciplinarni timi, za katere dokazi kažejo, da so pot- CKZ so značilni multidisciplinarni timi strokovnjakov, rebni za učinkovito oskrbo populacije s prevladujočim programiran način dela ter urseničevanje skupno- bremenom kroničnih bolezni. Multidisciplinarne time stnega pristopa za zdravje - uresničevanje »whole of sestavljajo specialisti družinske medicine, pediatri, society approach«. Izvajajo preventivne zdravstvene ginekologi in zobozdravniki; diplomirane medicinske programe na primarni ravni, vključno s sodelovanjem sestre v patronažnem varstvu, v ambulanti družinske s partnerji v lokalni skupnosti z izvajanjem posebno medicine, diplomirane babice; fizioterapevti, delovni oblikovanih pristopov za ranljive skupine prebival- terapevti, kineziologi, psihologi, farmacevti, dietetiki stva. Pomembna dejavnost ZD je izvajanje progra- in drugi zdravstveni delavci in sodelavci. mov zdravstvene vzgoje za različne ciljne popula- cije. Patronažne medicinske sestre poleg tega, da Odrasle osebe so opredeljene pri izbranih osebnih igrajo pomembno vlogo v preventivni oskrbi, izvajajo zdravnikih družinske medicine, kjer poleg obravnave tudi nego na domu, paliativno oskrbo in dolgotrajno akutnih in kroničnih bolezenskih stanj, ko paciente oskrbo. V ZD delujejo tudi nekatere specialistične obravnavaz zdravnik, diplomirane medicinske sestre ambulante sekundarne ravni zdravstvenega varstva, izvajajo obdobno presejanje za najpogostejše kro- kar omogoča dostop do teh storitev bližje domačemu nične bolezni in dejavnike tveganja zanje ter sprem- kraju. Veliki ZD omogočajo celovito zunajbolnišnično ljajo urejene kronične bolnike (WHO, 2020b). Ženske zdravstveno varstvo, od krepitve zdravja s pomočjo imajo izbranega osebnega ginekologa, ki skrbi za nji- programirane zdravstvene vzgoje za vse populacij- hovo reproduktivno zdravje, vključno s presejalnimi ske skupine, zgodnjega odkrivanja dejavnikov tvega- testi za rak materničnega vratu, predporodno oskrbo nja ter njihove primerne obravnave, do diagnostike, in načrtovanjem družine. Otroci od rojstva do 19. leta zdravljenja ter rehabilitacije. Del strukturnih spre- prejmejo preventivne in kurativne zdravstvene stori- memb PZV je ustanovitev nacionalne mreže centrov tve pri osebnem pediatru. Preventivne storitve vklju- za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih, čujejo spremljanje rasti in razvoja otrok ter seznam ki omogočajo boljšo dostopnost do psiholoških in 146 zunajbolnišničnih psihiatričnih storitev, ki v nekaterih Integrated, person-centred primary health care produces results: case study from Slovenia. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2020. krajih dopolnjujejo storitve skupnostne psihiatrije. Licence: CC BY-NC-SA 3.0 IGO. https:/ apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/336184/9789289055284-eng.pdf V letu 2019 je bila v sodelovanju z Evropskim Uradom Johansen, Anne S, Vracko, Pia & West, Robert. (2020). The evolution of com-Svetovne zdravstvene organizacije izvedena analiza munity-based primary health care, Slovenia. Bulletin of the World Health primarnega zdravstvenega varstva, katere rezultat Organization, 98 (5), 353 - 359. World Health Organization. http:/ dx.doi. org/10.2471/BLT.19.239616 so priporočila za sistemske ukrepe za njegovo okrepi- The family medicine nurse’s role in primary health care management of pati-tev. Priporočila so osnova za pripravo celovite strate- ents with non-communicable diseases in Slovenia. https://www.euro.who. gije razvoja primarnega zdravstvenega varstva v Slo- int/__data/assets/pdf_file/0007/441916/case-study-family-medicine-specialist-nurse.pdf veniji, ki jo predvideva Nacionalni plan zdravstvenega Health promotion centres in Slovenia: Integrating population and individual varstva 2016-2025. services to reduce health inequalities at community level. https://www.euro. who.int/__data/assets/pdf_file/0004/377428/hss-ncd-policy-brief-slove-Krepitev zdravja in preprečevanje bolezni na pri- nia-eng.pdf?ua=1 marni ravni v Sloveniji temelji na programih, name- njenih obvladovanju velikih javnozdravstvenih pro- blemov (zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja, zdravstvena vzgoja, skupnostni pristop za ogrožene skupine) in takojšnjem ukrepanju ter izboljšanju zdravja vseh populacijskih skupin (od nosečnic prek otrok do odraslih). Vsi programi se izvajajo poenoteno v celi državi, se kontinuirano financirajo in spremljajo in so brezplačno dostopni vsem prebivalcem. Slovenija je preko primarnega zdravstvenega varstva dosegla UHC v vseh treh dimenzijah: pokritost sto- ritev, finančna zaščita in pokritost prebivalstva. Uspešno sodelovanje javnega zdravja in primarnega zdravstvenega varstva predstavlja primer dobre prakse za države, ki želijo primarno zdravstveno varstvo postaviti za »temeljni kamen trajnostnega zdravstvenega sistema za univerzalno dostopnost do zdravstvenega varstva (UHC) in z zdravjem pove- zane cilje trajnostnega razvoja (SDG)«. 147 Ocena delovanja sistema slovenskega zdravstvenega varstva Denis Perko, Blashko Kasapinov V obdobju 2017–2019 smo izvedli prvi postopek ocenjevanja različnih vidikov sistema slovenskega zdravstvenega varstva (ZV). Razvili smo okvir z jasnimi domenami in ustreznimi kazalniki. Pokazalo se je, da slovenski sistem ZV deluje dobro, oz. zelo dobro, na določenih področjih, na drugih področjih so pa potrebne korenite spremembe. To je bil pozitiven proces, ki nam je ponudil možnost prepoznave šibkosti in moči slovenskega sistema ZV. Sistemi ZV se razlikujejo po državah. Eno od ključ- so bili predstavljeni v grafični, tabelni ali drugi obliki. nih orodij za vrednotenje uspešnosti delovanja sis- Vsak kazalnik je bil predstavljen posebej, čemur je tema je HSPA (angl. Health system performance sledil komentar. Nekateri kazalniki niso bili ocenjeni assessment), ki ga številne države vse pogosteje zaradi manjkajočih podatkov. uporabljajo kot sredstvo za spremljanje kakovosti, dostopnosti, učinkovitosti, ekonomičnosti in drugih Za temeljno leto je bilo izbrano leto 2016. Glede na pomembnih področij delovanja sistema ZV (WHO kazalnik se je časovna analiza naredila za vsaj 10–15 2008, WHO 200). let, odvisno od razpoložljivosti podatkov. Za medna- rodno primerjavo so bili glede na dosegljivost upora- Slovenija je marca 2016 sprejela Resolucijo o naci- bljeni podatki EU28, EU15, OECD in WHO. onalnem planu ZV 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«, s katero je prepoznala potrebo po celovitej- Nobena od domen ni bila uvrščena med zelo dobre šem pristopu spremljanja delovanja sistema ZV(Ura- ali zelo slabe. Štiri (zdravstveno stanje, kakovost in dni list RS, 2006). Leta 2017 je bila oddana vlogo za varnost, učinkovitost, enakost in dostopnost) so bile izvedbo HSPA za pridobitev črpanja sredstev iz pro- razvrščene kot dobre, tri (ustvarjanje in upravljanje z grama »Structural Reform Support Programme«. viri, odzivnost in osredotočenost na osebo, promo- Pogodba je bila podpisana v jeseni leta 2017. Projekt cija zdravja in preventiva bolezni) kot zadovoljive in je začel teči konec oktobra 2017 in se zaključil z izde- dve (vzdržnost financiranja, determinante zdravja) lavo poročila poleti 2019. kot slabi. Zastavljeni cilji so bili razvoj okvirja za HSPA, izdelava Zaključi se lahko, da sistem slovenskega ZV deluje prvega poročila HSPA in gradnja zmogljivosti za izva- dobro, ob tem da se sooča s številnimi izzivi, ki kličejo janje HSPA v prihodnosti brez dodatne zunanje pod- k njegovi reformi. pore. Za okvir je bil izbran donabejski model. Ta obsega vire (input), proces (process) in izid (output). Sestavljen je iz izbranih domen: determinante zdravja, vzdržnost financiranja, ustvarjanje in upravljanje z viri, promo- cija zdravja in preventiva bolezni, učinkovitost, kako- vost in varnost, enakost in dostopnost, odzivnost in osredotočenost na osebo ter zdravstveno stanje (prebivalstva). Domene so bile preslikane na model v Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025. Skupaj za skladu s tremi sklopi. družbo zdravja. Uradni list RS, 2006, št. 25/16. Skozi postopek izbire je šlo 2055 kazalnikov, na Tallinn Charter on Health systems for health and wealth. World Health Organi-sation. s.l.: WHO European Region, 2008. končni seznam je bilo uvrščenih 69 kazalnikov in 26 World Health Organization. The world health report 2000: Health systems: pod-kazalnikov. Rezultati posameznih kazalnikov improving performance. Geneva: World Health Organization, 2000. 148 Nacionalni klinični registri za raka Vesna Zadnik, Katarina Lokar, Ana Mihor Klinični registri za raka omogočajo spremljanje kazalnikov za vrednotenje kakovosti obravnave onkoloških bolnikov. V Sloveniji se v okviru Registra raka Republike Slovenije vzpostavljajo nacionalni klinični registri za kožni melanom, pljučnega raka, rake dojke, debelega črevesa in danke ter prostate. Uveljavlja se tudi nacionalni klinični register otroških rakov za spremljanje poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu. Kratkoročno in dolgoročno spremljanje kazalnikov zbiranju, obdelavi, shranjevanju in analizi podatkov za vrednotenje kakovosti obravnave onkoloških bol- o bolnikih z rakom; predvsem pa ima že vzpostavljen nikov omogočajo natančni in podrobni podatki o sistem pridobivanja osnovnega nabora bolnikov z vrsti bolezni in načinu diagnostike ter o postopkih rakom ter vse zakonske osnove za delovanje. zdravljenja in odzivu na zdravljenje, ki se zbirajo v t.i. kliničnih registrih. Podatki, ki se nanašajo na dia- Klinični registri naj bi sproti spremljali kazalnike kako- gnostiko, zdravljenje ter napredovanje bolezni, so v vosti v diagnostiki in zdravljenju pogostih rakov v populacijskih registrih raka skopi. celotnem času obravnave bolnika z rakom od dia- gnoze do zdravljenja. Spremljajo tudi skladnost Državni program obvladovanja raka 2017−2021 je obravnave z veljavnimi smernicami, število letnih predvidel vzpostavitev nacionalnih kliničnih registrov obravnav pri posameznih izvajalcih, zaplete pri zdra- za rake dojk, prostate, debelega črevesa in danke, vljenju, preživetje itd. Analizirani podatki so drago- pljučnega raka ter za kožni melanom. Gre za pet naj- cena povratna informacija za zdravnike klinike, saj pogostejših rakov, ki v slovenski populaciji zavzemajo omogočajo ugotavljanje ter odpravljanje sistemskih več kot polovico vseh rakov. Vzpostavitev petih klinič- odklonov in pa tudi preverjanje izpolnjevanja meril za nih registrov je bila zastavljena postopno. Leta 2017 je predvidene mreže onkoloških centrov. bil vzpostavljen nacionalni Klinični register kožnega melanoma. Prav pri kožnem melanomu se je namreč stroka najprej poenotila glede nabora podatkov, ki jih je za spremljanje kakovosti obravnave potrebno beležiti. Leta 2019 je bil vzpostavljen nacionalni Kli- nični register pljučnega raka, leta 2021 pa se mu pridružujejo še preostali trije: za raka dojk, debelega črevesa in danke ter prostate. Vzporedno se uvelja- vlja še nacionalni Klinični register otroških rakov, s pomočjo katerega bo mogoče slediti in učinkoviteje sistematično na individualnem nivoju preprečevati pozne posledice zdravljenja raka v otroštvu in mla- dostništvu. Slovenski nacionalni klinični registri za raka so vzpostavljeni v okviru populacijskega Registra raka Republike Slovenije, saj ta že razpolaga s popula- Slika: Prvo poročilo nacio- ciji in zdravstvenemu sistemu prilagojenimi znanji o nalnega Kliničnega registra kožnega melanoma. 149 Spremljanje porabe predpisanih zdravil v bolnišnicah Tatja Kostnapfel Skladno z Zakonom o zbirkah podatkov smo na NIJZ poleg že ustaljenega zbiranja podatkov o porabi zdravil, predpisanih na zelene in bele recepte pričeli tudi s sistematičnim zbiranjem porabe zdravil, predpisanih v vseh bolnišnicah. Poročilo smo dopolnili tudi s porabo dragih bolnišničnih zdravil (Seznam B) ter porabo ampuliranih in drugih zdravil za ambulantno zdravljenje v okviru ločeno zaračunljivega materiala (Seznam A). Na ta način smo vzpostavili celosten pregled porabe predpisanih zdravil. Ustrezno predpisovanje zdravil ob upoštevanju sklopih, ločeno za splošne, specialne in psihiatrične strokovnih in ekonomskih vidikov ima pomembno bolnišnice. Za spremljanje predpisovanja zdravil upo- družbeno vlogo, stalno spremljanje porabe zdravil rabljamo Anatomsko - terapevtsko - kemično (ATC) pa prispeva k bolj odgovornemu ravnanju in pravilni klasifikacijo, porabo zdravil pa prikazujemo v številu rabi zdravil. To je eno izmed področij javnega zdravja, definiranih dnevnih odmerkov (DDD) ter številu defi- katerega dolgoročni cilj je preprečevanje bolezni ter niranih dnevnih odmerkov na 1000 prebivalcev na dan varovanje in izboljševanje zdravja in kakovosti življe- (DID) na petih nivojih ATC klasifikacije (WHO, 2020). nja. Spremljanje in analizo podatkov o porabi zdravil skladno z Zakonom o zbirkah podatkov s področja Resolucija plana zdravstvenega varstva (ResNPZV) zdravstvenega varstva za nacionalne namene opra- 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« načrtuje vlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) kot zagotovitev pravilne in varne uporabe zdravil ter za neodvisna organizacija na podlagi dveh zbirk, in sicer vse enako dostopnost do kakovostne in varne zdra- NIJZ 64 – Evidenca porabe zdravil izdanih na recept vstvene oskrbe, celovito obravnavo z upoštevanjem in NIJZ 66 – Evidenca porabe zdravil v bolnišnicah zdravstvenih potreb starajoče se populacije, usmer- (Uradni list RS, 2000). jenost v uporabnika ter njegovo opolnomočenje ob hkratni stroškovni učinkovitosti. Preko te resolucije Glavni namen analize podatkov o porabi zdravil je se z različnimi ukrepi zagotavlja racionalna raba zdra- podati informacije o preskrbi z zdravili in o obolev- vil in boljša dostopnost do kakovostne farmacevtske nosti, opozoriti na vlogo odgovornega predpisova- oskrbe. nja zdravil ter vplivati na učinkovito porabo sredstev. Spremljanje podatkov predstavlja tudi podlago za S celostno analizo predpisovanja in izdajanja zdra- spremljanje in načrtovanje sistema zdravstvenega vil tako zagotovimo tudi optimizacijo predpisovanja varstva. Informacije, ki jih pridobimo preko analize zdravil (Uradni list RS, 2016). podatkov o porabi zdravil, so koristne tudi z vidika ugotavljanja, katerim skupinam bolnikov se predpi- sujejo posamezna zdravila, s čimer lahko evalviramo tudi ustreznost terapevtskih smernic. Guidelines for ATC classification and DDD assignment 2020. WHO Collabora-NIJZ je vzpostavil tudi sistem spremljanja porabe ting Centre for Drug Statistics Methodology. (2020) Oslo: WHO Collaborating zdravil v bolnišnicah na podlagi podatkov, ki jih je Centre for Drug Statistics Methodology. Pridobljeno dne 22.3.2021 s spletne strani: https://www.whocc.no/atc_ddd_index_and_guidelines/guidelines/. posredovalo 30 bolnišnic, od tega 26 javnih, tri javno financirane zasebne bolnišnice (Diagnostični center Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 - 2025: »Skupaj za družbo zdravja«. Uradni list RS št. 25/2016. Pridobljeno dne 12.05. 2017 s Bled, Kirurški sanatorij Rožna dolina, Medicor) ter spletne strani www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/ javni zdravstveni zavod Mladinsko klimatsko zdravi- Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (2000). (Uradni lišče Rakitna. Analiza zdravil je pripravljena po treh list RS št. 65/00, 31/18). Pridobljeno 20.1.2019 s http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO1419. 150 Izkušnje pacientov v slovenskem zdravstvenem sistemu Eva Murko, Marcel Kralj, Nina Ropret Izkušnja pacienta z zdravstveno obravnavo postaja vedno bolj prepoznana kot pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene oskrbe v razvitih družbah. Politični dokumenti in zaveze tudi v Sloveniji poudarjajo pomembnost osredotočenosti zdravstvene oskrbe na pacienta. Nacionalni inštitut za javno zdravje od leta 2019 izvaja nacionalne raziskave o izkušnjah pacientov na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva. Izkušnja pacienta z zdravstvenim sistemom postaja Zdravstveni izvajalci so prejeli individualiziran izpis vedno bolj prepoznana kot pomemben kazalnik kako- kvantitativnih in kvalitativnih rezultatov na ravni vosti zdravstvene oskrbe – PREMs (Patient Repor- ambulante, klinične dejavnosti in na ravni Slove- ted Experience Measures) in je v razvitih družbah nije (Slika 1). Na podlagi rezultatov so lahko uvedli pogosto omenjena v nacionalnih in mednarodnih izboljšave v kakovosti zdravstvenih storitev, pa tudi v zdravstvenih politikah (Gleeson, 2016; Klazinga, opremi, inventarju itd. Obe PREMs anketi sta bili med 2017). večino izvajalcev zelo dobro sprejeti. Ministrstvo za zdravje je med leti 2006 in 2012 izvajalo Na spletnem portalu Nacionalnega inštituta za javno nacionalno anketo o izkušnjah pacientov v akutnih in zdravje je bila oblikovana spletna stran PREMS - Moja psihiatričnih bolnišnicah v Sloveniji. Nacionalni inšti- izkušnja, naše zdravstvo: Raziskave o izkušnjah paci- tut za javno zdravje (NIJZ) je v letih 2017–2019 sodelo- entov z zdravstvenimi obravnavami (https://www.nijz. val v projektu izdelave in prenove orodij ter izgradnje si/sl/prems), ki obiskovalcu ponudi ključne informa- kapacitet za spremljanje izkušenj odraslih pacientov cije o PREMs raziskavah. v zunajbolnišnični specialistični in akutni bolnišnični dejavnosti pri izvajalcih, ki so vključeni v javno mrežo V letu 2020 je NIJZ ponovil nacionalno raziskavo zdravstvenega sistema. Na podlagi projekta sta bili v zunajbolnišničnih specialističnih ambulantah, v letu 2019 izvedeni prvi nacionalni raziskavi v spe- vendar v drugih kliničnih dejavnostih. Obe raziskavi cialističnih ambulantah in v akutnih bolnišnicah. Na izvajamo tudi v letu 2021. Z izvajanjem tovrstnih raz- raziskavo v specialističnih ambulantah se je odzvalo iskav se Slovenija uvršča med moderne države z raz- preko 8000 pacientov, ki so obiskali 149 specialistič- vitim sistemom spremljanja zdravstvenih obravnav z nih ambulant iz šest različnih vrst zdravstvene dejav- vidika izkušenj pacientov. nosti. Ambulante so ocenili s povprečno oceno 9,25 na lestvici od 0 do 10. Na podlagi teh rezultatov bo Slovenija lahko prvič poročala kazalnike o izkušnjah Gleeson H. Systemic review of approaches to using patient experience data pacientov v publikaciji OECD Health at a Glance za for quality improvement in healthcare settings. BMJ Open 2016; 6: e011907, doi: 10.1136. leto 2021. Na podlagi podatkov drugih držav članic Klazinga, N. and R. Fujisawa , “Measuring patient experiences (PREMS): Pro-OECD taiste publikacije iz leta 2019(OECD, 2019) oce- gress made by the OECD and its member countries between 2006 and 2016”, njujemo, da Slovenija s svojimi rezultati sodi nekoliko OECD Health Working Papers, 2017:102.http:/ dx.doi.org/10.1787/893a07d-2-en. nad povprečje držav, ki na OECD poročajo tovrstne podatke. OECD. Health at a glance 2019, OECD Indicators. Dostopano 7.6. 2021 na naslednji spletni strani: https://www.oecd.org/health/health-systems/health-at- -a-glance-19991312.htm. 151 Slika 1: Vzorec izpisa rezultatov za izvajalce. Slika 1: Vzorec izpisa rezultatov za izvajalce. 152 Ekonomsko breme javnozdravstvenih problemov Sabina Sedlak Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se ocenjuje ekonomsko breme določenih bolezni in stanj s pomočjo metodologije neposrednih in posrednih stroškov. Namen izračuna je podati informacijo o tem, koliko določena bolezen ali zdravstveno stanje bremeni zdravstveni sistem ter izpostaviti pomembnost in stro- škovno učinkovitost vlaganja v preventivo. S tem se lahko zmanjša število prezgodnjih upokojitev in smrti ter izboljša tako kakovost življenja posameznika kot tudi slovenske družbe. Javnozdravstveni problemi, kot so tvegano in škodljivo javnozdravstveni problem prikazan tudi s finančnega pitje alkohola, kajenje, samomorilnost ter bolezni, kot vidika. Raziskave o stroških bolezni tudi v drugih drža- npr. demenca, mišično-skeletne bolezni ter bolezni vah prikazujejo, kaj država pridobi, če se uspe zmanj- vezivnega tkiva predstavljajo veliko breme za zdra- šati oz. odpraviti določeno bolezen ali stanje. Zgo- vstvene sisteme. Poročila, ki so nastala v sodelovanju dnje odkrivanje in prepoznavanje določenih bolezni, z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani se na NIJZ opozarjanje na tvegano obnašanje ter na nevarnosti pripravljajo že od leta 2017. Podatke za analiziranje uživanja alkohola in uporabe tobačnih izdelkov, pod- ekonomskih in socialnih posledic bolezni in stanj se krepljenih s finančnimi podatki, pripomorejo k osvetli- pridobiva iz podatkovnih zbirk NIJZ ter podatkov pri- tvi in boljšemu razumevanju javnozdravstvenih ciljev, dobljenih z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zava- ki so v prihodnosti usmerjeni k izboljšanju kakovosti rovanje (ZPIZ). Vse ocene bremena temeljijo na izra- življenja posameznika in celotne slovenske družbe. čunu neposrednih in posrednih stroškov, ki nastanejo presečno na ravni enega leta. Neposredni stroški so povezani z zdravljenjem, medtem ko so posredni stroški povezani z izgubljeno produktivnostjo zaradi odsotnosti z dela in z izgubljenim prihodnjim zas- lužkom oz. dohodkom zaradi predčasne upokojitve. 1_Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/ekonomske-posledice-de-Različne analize stroškov, kot na primer poročilo z mence-v-sloveniji-v-obdobju-2015-2017 naslovom Ekonomske posledice demence v Sloveniji v obdobju 2015-20171, so namenjene vsem prebival- cem Slovenije, predvsem pa strokovni javnosti, saj je 153 Nacionalni program duševnega zdravja 2018 -2028, Program MIRA in Centri za duševno zdravje Jožica Maučec Zakotnik, Mojca Zvezdana Drnovšek Marca 2018 je Parlament Republike Slovenije soglasno sprejel Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (NPDZ18-28), ki določa strategijo razvoja na področju skrbi za duševno zdravje v Sloveniji. Nacionalni program smo imenovali program Mira. V prvem akcijskem obdobju NPDZ 18-20 smo se osredotočili predvsem na vzpostavljanje mreže centrov za duševno zdravje (CDZ), da bi zvečali dostopnosti do služb za duševno zdravje na primarni ravni zdravstvenega varstva. Program Mira je akcijsko usmerjen in odgovarja na CDZ pomenijo velik napredek glede skupnostne in ključne izzive na področju duševnega zdravja in ambulantne oskrbe s strani multidisciplinarnega tima zapolnjuje vrzeli v sistemu skrbi za duševno zdravje. različnih strokovnjakov in so načrtovani za območja z določenim številom prebivalstva. Omogočajo lokalno Identificirani izzivi na področju duševnega zdravja so: dostopnost do pomoči in se povezujejo z različnimi • vpeljati skupnostne pristope v skrb za duševno deležniki v okviru mreže služb za duševno zdravje s zdravje v lokalnem okolju ciljem integrirane in povezane oskrbe oseb s teža- vami v duševnem zdravju. V času prvega akcijskega • vzpostaviti podporna okolja duševnemu zdravju načrta smo presegli prvotno načrtovano število 3 in vpeljati preventivne in promocijske programe v CDZO in 3 CDZOM in vzpostavili 11 CDZOM in 10 CDZO. podporo duševnemu zdravju v vseh okoljih • zmanjšati število samomorov in zagotavljati pod- Epidemija covida-19 je povečala težave v duševnem poro osebam, ki so poskušale samomor ter svojcem zdravju celotne populacije, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Za naslavljanjem urgentno poveča- • izboljšati dostopnost pomoči na primarni ravni nih potreb po hospitalizacijah otrok in mladostni- zdravstvenega varstva kov s težavami v duševnem zdravju v času epide- • podpreti deinstucionalizacijo na področju dušev- mije covida-19 smo v sodelovanju z Ministrstvom za nega zdravja zdravje vzpostavili dodatne bolnišnične postelje in dnevno bolnišnico. • zmanjšati stigmo in disktriminacijo ter zvečati pismenost na področju duševnega zdravja Za zvečanje dostopnosti do pomoči pa se v letu 2021 • zagotoviti kakovost programov in storitev, spre- znotraj zdravstvenih domov (ZD) prednostno dopol- mljanje, evalvacijo, raziskave in razvoj na področju njuje mreža CDZ z dodatnimi 10 CDZOM (skupaj jih skrbi za duševno zdravje. bo 21 od potrebnih 27) ter 4 CDZO (skupaj jih bo 14 od 25), v katere se vključujejo obstoječe mentalno- Aktivnosti namenjene krepitvi duševnega zdravja higienske dispanzerje ter specialiste na področju in preventive v prvem akcijskem obdobju NPDZ18- duševnega zdravja, ki že delujejo v ZD, nosilcih CDZ. 20 niso bile izvedene v načrtovanem obsegu zaradi Trenutno deluje večina CDZ z minimalnimi timi. Za pomanjkanja podpore odločevalcev in finančnih doseganje standardnih interdisciplinarnih timov v sredstev ter pojava epidemije covida-19, ki je močno CDZ je nujno pospešeno zagotavljanje kadra s kli- spremenila prioritete delovanja. Presegli pa smo nično specializacijo, kar lahko dosežemo s poveča- načrtovano v številu vzpostavljenih CDZ. nim številom specializacij ter prerazporeditvijo kadra iz psihiatričnih bolnišnic v CDZ. Program MIRA predvideva ustanovitev 25 Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO) in 27 Centrov ZVC/CKZ za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM). Center za Centri za Osnovno duševno zdravje Koordinatorji socialno delo zdravstveno varstvo odraslih obravnave v skupnosti Center za duševno zdravje otrok, Urgentna mladostnikov služba Antistigma Zastopniki pravic oseb na področju Posameznik duševnega Psihiatrične in zdravja bolnišnice, subspecialistični družina v skupnosti Socialno- timi varstveni programi v skupnosti Protokoli sodelovanja Programi Institucionalno v podporo NIJZ varstvo družini Lokalne Svetovalna Svetovalni skupnosti, Uporabniška služba v VIU centri za otroke, društva združenja mladostnike, starše Slika 2: Mreža služb za Slika 1: zemljevid centrov duševno zdravje 154 Nacionalni program duševnega zdravja 2018 -2028, Medsektorski regijski svet za javno zdravje Goriške Program MIRA in Centri za duševno zdravje Marko Vudrag Na Zavodu za zdravstveno varstvo, ki je bil predhodnik današnje Območne enote NIJZ v Novi Gorici, smo dne 10. maja 2010 ustanovili Medsektorski regijski svet za javno zdravje (MRSJZ). To je neformalno in prostovoljno združenje predstavnikov javnih in nevladnih deležnikov v regiji (zdravstva, lokalne samouprave, šolstva, športa, kulture, sociale, razvojnih agencij, gospodarstva, NVO, invalidskih organizacij…), kjer dvakrat letno obravnavamo pomembna vprašanja zdravstveno-socialnih ter drugih povezanih področij, ki so za lokalno skupnost pomembna. Na prvi seji smo opredelili namen, cilje, naloge ter Pripravili smo tudi Izvedbeni načrt za zmanjšanje načine spremljanja in poročanja o ukrepih, ki bi jih neenakosti v zdravju, tako da je že leta 2011 nastala v konsenzu s sklepi na sejah sprejeli. Temeljni cilji Strategija za zmanjšanje neenakosti v zdravju s kre- Sveta so: pitvijo zdravja na Goriškem. Naš metodološki pristop 1) poudariti pomen horizontalnega povezovanja in predstavlja primer dobre prakse medsektorskega (so)delovanja vseh deležnikov v družbi za krepi- sodelovanja – Zdravje v vseh politikah. Tudi zato smo tev zdravja, na Goriškem uspešni pri treh presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka (ZORA, DORA, Svit) – kot 2) vzpostaviti skupno programsko sodelovanje za regija imamo najboljše rezultate v državi. Vidne pre- zmanjševanje javnozdravstvenih problemov v ventivne zdravstvene uspehe smo dosegli tudi s pro-regiji, kot je porast rakavih in kroničnih bolezni, ter jektom Zdrave šole. Izvedli smo številne javne akcije, 3) nameniti pozornost družbe pomenu preven- tudi s prireditvami in javnimi podpisi vseh 13 županov tive ter vzpostaviti delovno skupino za pripravo o več konkretnih sodelovanjih pri uresničevanju jav- regijske strategije za zmanjševanje neenakosti v nozdravstvenih aktivnosti. zdravju. Delovanje MRSJZ ima velik strateški pomen za načr- tovanje trajnostnega razvoja na regionalni ravni, saj V preteklem obdobju smo organizirali 18 sej MRSJZ, v medsektorska skrb za zdravje skupaj z vlaganjem v juniju 2021 pa sledi 19., na kateri bomo izvedli refle- zdravje in zdravstvo pomembno prispevajo k ekonom- ksijo o širših družbeno-zdravstvenih učinkih covida- skemu, socialnemu in okoljskemu razvoju, tovrstna 19. Na sejah MRSJZ sodelujejo predstavniki številnih sodelovanja in inovativni pristopi od spodaj navzgor resorjev in organizacij v regiji, ne samo predstavniki pa so tudi po mednarodnih merilih ovrednoteni kot zdravstvenega in socialnega resorja, kajti tako pos- primeri dobrih praks. tavljena mreža deležnikov z vnaprej opredeljenimi aktivnostmi delovanja omogoča učinkovito dosega- nje ciljnih populacij, še posebej ranljivih skupin pre- bivalstva, s preventivnimi programi in kampanjami. 155 09 NEVLADNE ORGANIZACIJE NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA 9.1 Nevladne organizacije na področju javnega zdravja Nevladne organizacije na področju javnega zdravja Kerstin Vesna Petrič, Samra Mušić Nevladne organizacije se v razvitem svetu že tradicionalno vključujejo v izvajanje aktivnosti javnega zdravja. Delujejo na občutljivih področjih, kjer država s svojimi ukrepi iz različnih razlogov ne more v celoti ustrezno obravnavati potreb ljudi. Nevladne organizacije so tiste, ki najprej zaznajo posledice družbenih in drugih sprememb za dobrobit posameznika, skupin prebivalstva in družbe, na njih opozorijo in se kot prve odzovejo. Ministrstvo za zdravje preko javnih razpisov sofinan- pogosto tudi najbolj ranljive skupine prebivalstva. cira programe na različnih področjih javnega zdravja, kot so preprečevanje odvisnosti od prepovedanih Nekaj primerov delovanja nevladnih organizacij in in dovoljenih drog ter od nekemičnih zasvojenosti; javnih zavodov na področju javnega zdravja: krepitev duševnega zdravja; opolnomočenje in oza- 1. Program Neverjetna leta v sodelovanju s Pedia- veščanje bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi bolez- trično kliniko izvaja Javni zavod Mala ulica. Program nimi; okolje in zdravje; prehrana in telesna dejavnost; zagotavlja pomoč mladim staršem, ki se srečujejo s preprečevanje in obvladovanje okužbe s HIV in dru- težavami v odraščanju otrok starih od 3 do 9 let. gimi spolno prenosljivim boleznimi; in preprečevanje 2. Zveza NVO za avtizem Slovenije, društvo ASPI nalezljivih bolezni s promocijo cepljenja. nudi podporo in pomoč staršem z otrokom z avtiz- S sofinanciranjem dejavnosti nevladnih organiza- mom oziroma drugimi posebnimi potrebami. cij na področju zdravja ministrstvo zagotavlja tudi 3. Svetovalni center za otroke, mladostnike in dodatne zaposlitve predvsem mladih strokovnjakov s starše ob podpori psihologov in psihiatrov obravnava področja javnega zdravja in drugih, ki jih to področje otroke in mladostnike s težavami v duševnem zdravju. dela zanima. Tako smo krepili strokovnost izvajalcev programov na področju javnega zdravja in omogo- 4. Slovensko združenje za preprečevanje samo- čali tvorno sodelovanje med stroko in civilno družbo. mora - Center za psihološko svetovanje Posvet, Nastala so nova orodja, kot so mobilne aplikacije v nudi psihološko svetovanje posameznikom, parom in podporo promociji zdravega načina življenja, izve- družinam, ki doživljajo čustveno stisko in potrebujejo deni so bili številni posveti in usposabljanja, izpeljane strokovno pomoč. kampanje za ozaveščanje in pripravljene smernice za 5. Beli Obroč Slovenije – društvo za pomoč žrtvam delo z različnimi skupinami prebivalstva. kaznivih dejanj, Društvo Ključ – center za boj proti Leta 2019 izvedena prva nacionalna konferenca, na trgovini z ljudmi nudijo podporo žrtvam nasilja ter kateri so bile po vsebinskih sklopih predstavljene psihosocialno in pravno pomoč žrtvam kaznivih nevladne organizacije in javni zavodi, ki sodelujejo v dejanj. lokalnih okoljih in na nacionalni ravni v programih jav- 6. Društvo UP, Projekt Človek, Drog-Art izvajajo svenega zdravja, je pokazala, da je največja moč nevla- tovanja staršem, mladostnikom ter drugim osebam, dnih organizacij na področju zdravja njihova vpetost ki se soočajo s težavami zlorabe prepovedanih drog v lokalno okolje in sposobnost hitrega prilagajanja ter nekemičnih zasvojenosti. potrebam ljudi, tam kjer živijo. 7. IZRIIS, IPoP, Slovenska zveza za javno zdravje, Tak način dela daje dobre rezultate. Že več nevladnih okolje in tobačno kontrolo, Mladinska zveza Brez organizacij, ki jih ministrstvo sofinancira, je v zadnjih izgovora, ARS VITAE, Društvo za preventivno delo, letih prejelo mednarodne nagrade in priznanja za UTRIP, Zavod 7, Zavod Etnika, Društvo Vesela kuhi- svoje projekte in programe, med drugim tudi s strani nja, Inštitut ROK, Zveza klubov zdravljenih alkoho- Evropske komisije in Svetovne zdravstvene organiza- likov SLO, ISA Inštitut, Zveza slovenskih društev za cije. Nekateri projekti so uvrščeni med primere dobrih boj proti raku, Zveza društev diabetikov SLO, Uni- praks na ravni Evropske Unije. verza na Primorskem UP IAM, Združenje bonding psihoterapevtov, NIJZ, Visoka šola za storitve, Mla- Sofinancirani programi se izvajajo na celotnem obmo- dinsko zdravilišče in letovišče RKS, Zavod za izobra- čju Republike Slovenije in pokrivajo vsa področja jav- ževanje o diabetesu, Slovenska Karitas Maribor, so nega zdravja. V programe so vključene različne popu- samo nekatere izmed nevladnih organizacij in javnih lacijske skupine z različnimi potrebami, med njimi 159 zavodov, ki izvajajo delavnice za otroke v šolah za kvaliteto življenja in za pot k samozadostnost s ozaveščanje o zdravem načinu življenja in dejavnikih programi preprečevanja in zmanjševanja rabe prepo- tveganja, ki so jim izpostavljeni. vedanih in dovoljenih drog ter nekemičnih zasvoje- 8. Slovenska Karitas Maribor, Mladinska združe- nosti naslavljajo potrebe najbolj ranljivih skupin, ki za nja - IMZTR, BREZ IZGOVORA, eMCe PLAC, SKAVTI, pomoč načeloma ne zaprošajo zdravstvenih inštitucij pripravljajo in izvajajo delavnice s področja zdravega temveč zaradi različnih življenjskih zgodb in stisk raje načina življenja za mladostnike zunaj šolskega okolja iščejo pomoč nekje drugje. v okviru organiziranih skupin mladih. Gre večinoma 14. Društvo Zdrava pot in INŠTITUT STOPINJE za za pristop vrstnik vrstniku, ki zahteva usposabljanje logoterapijo, mediacijo, izobraževanje in raziskova- določenega števila mladih. nje zagotavljajo pomoč ženskam odvisnicam od pre- 9. Legebitra, ŠKUC, Društvo DIH, Društvo študen- povedanih drog ter njihovim otrokom (društvo Zdrava tov medicine izvajajo aktivnosti za preprečevanje pot) in izvajajo programe namenjene pripornicam in okužbe s HIV-om, hepatitisom in spolno prenosljivimi obsojenkam ter njihovim otrokom, partnerjem in dru- okužbami, ki vključujejo delo s skritimi skupinami, kot žinskim članom. so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, in odvisni 15. Zveza potrošnikov Slovenije, Društvo za zdravje od drog. Slovenija je ena od redkih držav, kjer nismo srca in ožilja Slovenije, Inštitut za nutricionistko, imeli epidemije aidsa. Društvo Vesela kuhinja, Urbanistični inštitut, Inšti- 10. Društvo študentov medicine izvaja aktivnosti za tut za politike prostora - IPoP, Inštitut Jožef Stefan, povečanje deleža cepljenih v Republiki Sloveniji in Društvo šola zdravja, Društvo za kulturo inkluzije, promocijo cepljenja, pri tem redno sodelujejo z NIJZ. Nadškofijska Karitas Maribor, Gospodarska zbor- nica Slovenije, UNICEF, Rdeči križ Slovenije – Zveza 11. Zveza prijateljev mladine Moste-Polje, ZRC SAZU, združenj s svojimi programi predvsem ozaveščajo o izvajajo programe svetovanja parom, posameznikom zdravi prehrani ter tudi telesni dejavnosti različne in družinam v stiski. skupine prebivalstva – od otrok, mladostnikov, do 12. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Europa odraslih in starejših. Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk, 16. Onkološki inštitut, Slovensko združenje za kli- Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levke- nično prehrano, Splošna bolnišnica Novo Mesto, mijo L&L, Združenje EuropaColon Slovenija, Zveza Klinični oddelek za hematologijo Ljubljana UKC društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, Zveza delujejo na področju prehrane bolnikov oziroma kli- koronarnih društev in klubov Slovenije, Zveza slo- nične prehrane. venskih društev za boj proti raku, Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije, Društvo za boj proti raku 17. IMZRT, UIRS, Ljudska univerza Ormož, izva- in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.si; »Trepet- jajo programe za sodelovanje mladih, ki delujejo na lika« Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi področju okolja in zdravja na podlagi Strategije RS ekstrapiramidnimi motnjami, Inštitut Emonicum, za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z oko- Slovensko Društvo za celiakijo, Zveza društev diabe- ljem 2012–2020 in izvajanjem Ostravske deklaracije tikov Slovenije, Center za zdravje in razvoj Murska (Boljše zdravje in Boljše okolje). Sobota, Sinapsa, Društvo za kronično vnetno čre- vesno bolezen, Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnosti razvoj Celje, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Združenje bolnikov s CVB Slovenije, izvajajo programe opolnomočenja in oza- veščanja na področju kroničnih nenalezljivih bolezni in zagotavljajo podporo bolnikom s kroničnimi bolez- nimi. 13. Kralji Ulic, Inštitut Antona Trstenjaka, Društvo Stigma, Društvo Žarek Upanja, Zavod Vozim, Zavod Varna pot, Društvo za zdravje srca in ožilja, Zavod NORA, Zavod Etnika, Center Šteker, Društvo za ure- jeno življenje - ABSTINENT, Združenje bonding psi- hoterapevtov Slovenije, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije, Vesele nogice, Humanitarno društvo Reto center - prijatelj upanja, MAKROBIOS PANONIJA so. p., Permakulturni center za boljšo 160 Seznam sofinanciranih NVO in javnih zavodov 2019 - 2022 Zap. št. ORGANIZACIJA 1. "Trepetlika" Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami 2. "UP" Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije 3. ARS VITAE - Društvo za razvoj in izvajanje programov 4. Beli obroč Slovenije, Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj 5. Center za zdravje in razvoj Murska Sobota 6. Center za psihološko svetovanje Posvet 7. DRUŠTVO ASPI; Društvo za pomoč odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra - Aspergerjev sindrom 8. Društvo DIH - enakopravni pod mavrico 9. Društvo Ključ - center za boj proti trgovini z ljudmi 10. Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče LEGEBITRA 11. Društvo Liga proti epilepsiji 12. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije (DOBSLO) 13. Društvo Projekt Človek 14. Društvo ŠKUC 15. Društvo šola zdravja 16. Društvo študentov medicine Maribor 17. Društvo študentov medicine Slovenije 18. Društvo Vesela kuhinja 19. Društvo za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.si 20. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen 21. Društvo za kulturo inkluzije 22. Društvo za mlade IndiJanez (Center Šteker) 23. Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice 24. Društvo za pomoč in samopomoč na področju zasvojenosti Zdrava pot 25. Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju »VESELE NOGICE« 26. Društvo za preventivno delo 27. Društvo za urejeno življenje – ABSTINENT 28. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije 29. Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma 30. Društvo žarek upanja 31. Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk 32. Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij 33. Humanitarno društvo Reto center - prijatelj upanja 34. Inštitut "Jožef Stefan" 35. Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje 36. Inštitut Emonicum, zavod za aktivno in zdravo življenje 37. INŠTITUT STOPINJE za logoterapijo, mediacijo, izobraževanje in raziskovanje 38. Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR) 39. Inštitut za nutricionistko 40. Inštitut za raziskave in razvoj "Utrip" 41. Inštitut za razvijanje osebne kakovosti - ROK 42. IPoP - Inštitut za politike prostora 43. ISA inštitut 44. Javni zavod Mala ulica - Center za otroke in družino v Ljubljani 45. Klinični oddelek (KO) za hematologijo, UKC Ljubljana 46. Ljudska univerza Ormož Slika: Seznam sofinanciranih NVO in javnih zavodov 2019 - 2022 - 1 161 47. MAKROBIOS PANONIJA so. p., Permakulturni center za boljšo kvaliteto življenja in za pot k samozadostnosti 48. Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija 49. Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS 50. Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ 51. Nadškofijska Karitas Maribor 52. Onkološki inštitut 53. Rdeči križ Slovenije Zveza združenj 54. SiNAPSA, Slovensko združenje za nevroznanost 55. Slovenska fundacija za UNICEF 56. Slovenska Karitas Maribor 57. Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo - SZOTK 58. Slovensko Društvo za celiakijo 59. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L 60. Slovensko združenje za klinično prehrano (SZKP) 61. Slovensko združenje za preprečevanje samomora 62. Slovensko združenje za zmanjševanje škodljivih posledic drog - DrogArt 63. Splošna bolnišnica Novo mesto 64. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana 65. ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje 66. Univerza na Primorskem (UP IAM) 67. Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) 68. VARNA POT zavod za pomoč žrtvam prometnih nesreč, preventivno, vzgojo in izobraževanje 69. Visoka šola za storitve Ljubljana, samostojni visokošolski zavod 70. VOZIM - zavod za inovativno izobraževanje 71. ZAVOD 7, oblikovanje in izvajanje družbeno odgovornih programov Nova Gorica 72. Zavod eMCe plac, Zavod mladine šaleške doline 73. Zavod Etnika 74. Zavod IZRIIS 75. Zavod Nora, Center sodobnih zasvojenosti (LOGOUT) 76. Zavod za izobraževanje in preventivno delo NewPrevent 77. Zavod za izobraževanje o diabetesu 78. Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnosti razvoj Celje 79. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji 80. Združenje bolnikov s CVB Slovenije 81. Združenje bonding psihoterapevtov 82. Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov - SKAVTI 83. Združenje za boj proti raku debelega črevesa in danke EuropaColon Slovenije 84. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademija znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) 85. Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije 86. Zveza društev diabetikov Slovenije 87. Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije 88. Zveza koronarnih društev in klubov Slovenije 89. Zveza NVO za avtizem Slovenije 90. Zveza potrošnikov Slovenije 91. Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje 92. Zveza slovenskih društev za boj proti raku Slika: Seznam sofinanciranih NVO in javnih zavodov 2019 - 2022 - 2 162 10 PRISPEVEK SLOVENIJE K MEDNARODNIM PRIZADEVANJEM ZA ZDRAVJE 10.1 Članstvo v Izvršnem odboru Svetovne zdravstvene organizacije 10.2 Koordinacija evropskih projektov s področja raka Članstvo v Izvršnem odboru Svetovne zdravstvene organizacije Vesna-Kerstin Petrič Od uradnega članstva leta 1992, je Republika Slovenija (RS) vzpostavila dolgoletno uspešno in tvorno sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO). Priznanje mednarodne skupnosti za napore RS pri izpol-njevanju vizije in zavezanosti k doseganju bolj pravičnega, trajnostnega in odgovornega razvoja pri soočanju s sodobnimi izzivi človeštva na področju zdravja je tudi izvolitev Kerstin Vesne Petrič za članico Izvršnega odbora SZO za obdobje 2021–2023. Gre za ugledno in častno funkcijo v enem od najvišjih organov odločanja v SZO, ki državi omogoča neposredno sodelovanje pri odločanju o prednostnih področjih dela SZO in neposredno prispevanje k delu te mednarodne organizacije. Sodelovanje med RS in SZO je dvosmeren proces, kjer dostojnega dela in zaposlitve. Konferenca je služila na eni strani RS koristi strokovno-tehnično podporo tudi kot izhodišče za nadaljnje priprave desetletnega SZO, hkrati pa na najvišji ravni pomembno prispeva k evropskega akcijskega načrta za povečanje pravič- oblikovanju prioritet SZO, uresničevanju zdravstve- nosti v zdravju. nih politik in mednarodnih strateških zavez ter na strokovni ravni pri pripravi novih strokovnih smer- Prepoznavnost RS na mednarodni ravni se kaže tudi nic, orodij, mehanizmov ter pri izmenjavi izkušenj in v številnih nacionalnih modelih na lokalni ravni, ki dobrih praks. služijo kot vzorčni primeri tudi za druge države, kot so npr. programi integracije med primarno in sekun- RS je v svoji zgodovini članstva v SZO gostila šte- darno ravnjo; krepitev primarnega zdravstvenega vilne sestanke in posvete SZO. Izpostaviti velja dva varstva z ustanovitvijo centrov za krepitev zdravja; najpomembnejša mednarodna dogodka SZO v RS, ki multidisciplinarni timi za podporo kroničnim bolni- predstavljata pomemben mejnik in sta pripomogla k kom; in različni projekti, kjer je poudarek na med- razvoju nadaljnjih procesov SZO za hitrejši napredek sektorskem sodelovanju z delom, socialo, šolstvom, pri zagotavljanju boljšega zdravja. Na prvi ministrski okoljem itd. ter na partnerstvu z lokalno skupnostjo konferenci SZO o zdravstvenih sistemih, leta 1996 v in civilno družbo. Ljubljani, je bil sprejet eden ključnih dokumentov za krepitev zdravstvenih sistemov: Ljubljanska listina o RS je pilotna država na številnih področjih delova- reformi zdravstvenega varstva v Evropi (WHO, 1996). nja SZO in je s SZO izvedla več skupno dogovorjenih Konferenca je pripeljala tudi do ustanovitve Evrop- dejavnosti in projektov. V obdobju 2008–2021 so bile skega observatorija za spremljanje zdravstvenih sis- izvedene številne analize in ocene s ciljem pregleda temov in politik, katerega partner je RS. Ljubljanska in izboljšanja delovanja nacionalnega zdravstvenega listina je bila v času slovenskega predsedovanja leta sistema na posameznih področjih zdravja glede na 2008 nadgrajena v Talinsko listino (WHO, 2008), ki je spremenjene zdravstvene potrebe prebivalstva. Med bila nato dopolnjena leta 2018. Pri tem velja poudariti, najpomembnejšimi so: analiza zdravstvenega sis- da reforme in rešitve za prilagajanje zdravstvenih sis- tema v RS (2015); skupna zunanja presoja zmogljivo- temov novim izzivom vseskozi upoštevajo vrednote sti RS za preprečevanje in ukrepanje ob pojavu biolo- in načela, ki so zapisana v omenjenih listinah. ških, kemijskih in ali nuklearnih nevarnosti za zdravje, ki imajo potencialen čezmejni vpliv (2017), ki je Drugi zgodovinski dogodek je bila prva globalna kon- pomembno prispevala k povezovanju različnih resor- ferenca SZO na visoki ravni za zmanjševanje neena- jev in deležnikov za pripravljenost na zdravstvene kosti v zdravju leta 2019, kjer je bila sprejeta Lju- grožnje, kot je covid-19; dve oceni naslavljanja bljanska izjava o enakosti v zdravju (WHO, 2019). Kot duševnih bolezni in kakovosti institucionalne oskrbe vodilna država na področju obvladovanja neenakosti odraslih s psihosocialnimi in intelektualnimi ovirami v v zdravju, je RS gostila dogodek, ki je bil osredoto- RS (2015, 2019); ocena sistema zbiranja in izmenjave čen na pomembnost ustreznega vlaganja v politike zdravstvenih informacij in podatkov (2019); analiza in intervencije, ki skupaj vplivajo na osnovne pogoje organizacije in financiranja osnovne zdravstvene za zdravo življenje na področjih: zdravstvenih stori- dejavnosti (2019); v pripravi je analiza ključnih funkcij tev; varnosti dohodkov in socialne zaščite; življenj- javnega zdravja. skih pogojev; socialnega in človeškega kapitala; ter 164 Analize vključujejo primerjavo in dobre prakse drugih in izgradnji zmogljivosti tako v SZO kot tudi v drža-držav, oceno kapacitet v RS in predloge za nadaljnji vah. Krepitev zdravja kot najvišje vrednote in umesti- razvoj. Pri izvedbi analiz so vedno vključeni predstav- tev zdravja v središče svetovne agende ostaja rdeča niki stroke iz RS, kar ob analizi prispeva še h krepitvi nit, ki se prepleta od prvega predsedovanja naprej in strokovnih kapacitet na področjih, kjer je pomanka- ostaja najpomembnejši prispevek RS k mednarodnim nje strokovnega kadra. prizadevanjem za zdravje. Do sedaj je RS imela edinega predstavnika v Izvr- šnem odboru SZO, dr. Božidarja Voljča (2006–2009). S članstvom v Izvršnem odboru SZO v obdobju 2021– 2023 bo RS imela večjo težo tudi v pogajanjih za glo- balno zdravje v okviru predsedovanja RS Svetu EU. RS se odpira možnost, da še okrepi svojo aktivno vlogo in mednarodno prepoznavnost, nadgradi sodelova- nje v mednarodnih pobudah in mrežah ter aktivneje sooblikuje globalno politiko in osredotočanje na ude- janjanje skupno dogovorjenih mednarodnih zavez pri WHO. Ljubljana Charter on reforming health care in Europe. WHO, Regional soočanju s sodobnimi izzivi človeštva na področju Office for Europe, 1996. Dostopno na: https://www.euro.who.int/__data/ assets/pdf_file/0010/113302/E55363.pdf. globalnega zdravja. Slovenska predstavnica, Kerstin WHO. The Tallin Charter: Health Systems for Health and Wealth. WHO, Regio-Vesna Petrič, bo aktivno prispevala k promociji vre- nal Office for Europe, 2008. Dostopno na: https://www.euro.who.int/__data/ dnot in strateških usmeritev SZO ter k poglobljenim assets/pdf_file/0008/88613/E91438.pdf. trajnostnim in sistematičnim pristopom za uvajanje WHO. The Ljubljana statement on health equity. WHO, Regional Office for inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme Europe, 2019. Dostopno na: https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_ file/0010/403939/190325_HealthEquityConferenceOutcomeStatement.pdf. 165 Koordinacija evropskih projektov s področja raka Tit Albreht, Marjetka Jelenc Slovenija je na področju politik boja proti raku prepoznavna že od leta 2008, ko je med predsedovanjem Svetu Evrope izpostavila boj proti raku. Evropska komisija je zato Sloveniji oz. NIJZ na podlagi uspešnih aktivnosti na področju raka zaupala vodenje treh projektov iz skupine projektov skupnega ukrepanja: European Partnership for Action Against Cancer JA-EPAAC JA, Cancer Control JA- CANCON JA in Innovative Partnership for Action Against Cancer JA-iPAAC JA. V projekt EPAAC JA, ki se je zaključil leta 2014, so in evropskim prebivalcem ter pacientom z rakom, ki bile vključene vse države članice Evropske Unije ter so navzoči in aktivni pri večini odločitev, katere se Norveška in Islandija. Projektno delo je trajalo tri sprejme v sklopu projektnega dela. Slovenskim in leta, potekalo je zelo uspešno, izdelki projekta so bili evropskim prebivalcem bodo vsekakor v korist rezul- odmevni in so praktično uporabni v vseh sodelujočih tati sklopa o preventivi, osveženem Evropskem kode- državah1. Eden izmed zelo uporabnih izdelkov projekta ksu proti raku ter presejalnih programih. Vsi projekti je European Guide for Quality National Cancer Con- iz skupine JA združujejo veliko število deležnikov, kot trol Programmes2 oz. vodič za pripravo kakovostnih so evropske države, zdravstveni delavci, medicin- nacionalnih planov na področju raka. CANCON JA3 ski strokovnjaki, predstavniki bolnikov, predstavniki je potekal od leta 2014 do leta 2017, njegovi rezultati civilne družbe, nevladne organizacije in predstavniki bodo nedvomno pripomogli k izboljšanju celostnega industrije. Kljub napredku v zadnjih letih, rak ostaja obvladovanja raka na različnih zdravstvenih področ- pomemben vzrok obolevnosti v Evropski uniji in veliko jih, od izboljšanja kakovosti presejalnih programov, breme za družbo, česar se zavedajo vse evropske do boljše integracije onkološkega zdravstvenega države in Evropska komisija. varstva skozi modele mrež za celovito oskrbo raka, različnih pristopov k zdravstveni oskrbi raka na pri- marni ravni ter psihosocialnega pristopa k reševanju problematike ozdravelih bolnikov z rakom, kot tudi na področju paliativne oskrbe. Na podlagi skupnega dela 1_Dostopno na: http://www.epaac.eu/images/OF_Ljubljana/Cancer_book_ partnerjev na projektu je bil izdan evropski vodič za web_version.pdf izboljšave na področju celovitega obvladovanja raka 2_Dostopno na: https:/ cancercontrol.eu/archived/uploads/images/Euro- (angl. European Guide for Quality Improvement in pean_Guide_for_Quality_National_Cancer_Control_Programmes_web. pdf Comprehensive Cancer Control4), namenjen evrop- 3_Dostopno na: https:/ cancercontrol.eu/archived/ skim državam članicam, političnim odločevalcem in strokovni javnosti ter priporočila, angl. Cancer Con- 4_Dostopno na: https:/ cancercontrol.eu/archived/uploads/images/Guide/ pdf/CanCon_Guide_FINAL_Web.pdf trol Joint Action Policy Papers5. Izdelki projekta iPAAC JA, ki še poteka, bodo nedvomno v korist slovenskim 5_Dostopno na: https:/ cancercontrol.eu/archived/uploads/PolicyPa-pers27032017/CanCon_Policy_Papers_FINAL_Web.pdf 166 Seznam avtorjev po abecedi Albreht Tit, Nacionalni inštitut za javno zdravje Golmajer Andrej, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Belščak Čolaković Andreja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Grašek Manja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Beović Bojana, Zdravniška zbornica Slovenije in Gregorič Matej, Nacionalni inštitut za javno zdravje Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Grilc Eva, Nacionalni inštitut za javno zdravje Bevc Mojca, Nacionalni inštitut za javno zdravje Grmek Košnik Irena, Nacionalni inštitut za javno zdravje Beznec Peter, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota Hafner Alenka, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Kranj Blažko Nataša, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije Hladnik Marjana, Nacionalni inštitut za javno zdravje Blaznik Urška, Nacionalni inštitut za javno zdravje Hočevar Grom Ada, Nacionalni inštitut za javno zdravje Bric Nika, Epidemiologija in register raka, Onkološki inštitut Ljubljana Hočevar Tadeja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Cugmas Marjan, Fakulteta za družbene vede, Horvat Tadeja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Univerza v Ljubljani Hovnik Keršmanc Marjetka, Nacionalni inštitut za Čander Darko, Ministrstvo za zdravje Republike javno zdravje Slovenije Ivanoš Jerica, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje Dernovšek Mojca Zvezdana, Zdravstveni dom in hrano Sevnica Ivanuš Urša, Onkološki inštitut Ljubljana Domen Kralj, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ivartnik Matej, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje Območna enota Ravne na Koroškem Dravec Sonja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Jandl Mateja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Drev Andreja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Janežič Sandra, Nacionalni laboratorij za zdravje, Drglin Zalka, Nacionalni inštitut za javno zdravje okolje in hrano Eržen Ivan, Nacionalni inštitut za javno zdravje Jarm Katja, Onkološki inštitut Ljubljana Fafangel Mario, Nacionalni inštitut za javno zdravje Jelenc Marjetka, Nacionalni inštitut za javno zdravje Fajdiga Turk Vida, Nacionalni inštitut za javno zdravje Jeriček Klanšček Helena, Nacionalni inštitut za javno zdravje Farkaš Lainščak Jerneja, Splošna bolnišnica Murska Sobota Kasapinov Blashko, Nacionalni inštitut za javno zdravje Franko Jernejka, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Kastrin Tamara, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Gabrijelčič Blenkuš Mojca, Nacionalni inštitut za javno zdravje Kavka Daša, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Gabrovec Branko, Nacionalni inštitut za javno zdravje Klavs Irena, Nacionalni inštitut za javno zdravje Galičič An, Nacionalni inštitut za javno zdravje Kofol Bric Tatjana, Nacionalni inštitut za javno Golle Andrej, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje zdravje in hrano 167 Kofol Seliger Andreja, Nacionalni laboratorij za Maučec Zakotnik Jožica, Nacionalni inštitut za javno zdravje, okolje in hrano zdravje Konec Juričič Nuša, Nacionalni inštitut za javno Mertik Sandra, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje zdravje, Območna enota Celje in hrano Kopilović Boris, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Mezinec Andreja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Koper Mihevc Ponikvar Barbara, Nacionalni inštitut za javno Koprivnikar Helena, Nacionalni inštitut za javno zdravje zdravje Mihor Ana, Epidemiologija in register raka, Onkološki Kostnapfel Tatja, Nacionalni inštitut za javno zdravje inštitut Ljubljana Kovač Nataša, Agencija Republike Slovenije za okolje Mioč Verica, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Kožar Jerneja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Mozetič Matija, Nacionalni inštitut za javno zdravje Krajc Mateja, Onkološki inštitut Ljubljana Murko Eva, Nacionalni inštitut za javno zdravje Krajnc Nikolić Tatjana, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Murska Sobota Mušić Samra, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije Kralj Marcel, Nacionalni inštitut za javno zdravje Novak Mlakar Dominika, Nacionalni inštitut za javno Kranvogl Roman, Nacionalni laboratorij za zdravje, zdravje okolje in hrano Novaković Srdjan, Onkološki inštitut Ljubljana Krek Milan, Nacionalni inštitut za javno zdravje Ogrin Rehberger Petra, Nacionalni inštitut za javno Kuhar Doroteja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, zdravje Območna enota Novo Mesto Oikonomidis Christos, Nacionalni inštitut za javno Kvaternik Ines, Nacionalni inštitut za javno zdravje, zdravje, Območna enota Maribor Območna enota Koper Oprešnik Denis, Nacionalni inštitut za javno zdravje Lavtar Darja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Otorepec Peter, Nacionalni inštitut za javno zdravje Leban Eva, Nacionalni inštitut za javno zdravje Paragi Metka, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje Lekić Ksenija, Nacionalni inštitut za javno zdravje, in hrano Območna enota Celje Paulin Mojca, Slovensko društvo za medicinsko Lešnik Uroš, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in informatiko hrano Paulin Sonja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Letnar Žbogar Nives, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ljubljana Pečan Erna, Nacionalni inštitut za javno zdravje Lokar Katarina, Epidemiologija in register raka, Peperko Marjeta, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Onkološki inštitut Ljubljana Območna enota Celje Lovrečič Barbara, Nacionalni inštitut za javno zdravje Perharič Lucija, Nacionalni inštitut za javno zdravje Lovrečič Mercedes, Nacionalni inštitut za javno Perko Denis, Nacionalni inštitut za javno zdravje zdravje Petraš Teodora, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Lukan Benjamin, Nacionalni laboratorij za zdravje, Območna enota Murska Sobota okolje in hrano Petrič Kerstin Vesna, Ministrstvo za zdravje Republike Marn Stane, Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenije Marta Grgič Vitek, Nacionalni inštitut za javno zdravje Pibernik Tjaša, Nacionalni inštitut za javno zdravje Matetić Vedrana, Nacionalni inštitut za javno zdravje Pirnat Nina, Nacionalni inštitut za javno zdravje 168 Pohar Majda, Nacionalni inštitut za javno zdravje Simčič Anja, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Poličnik Jožica, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije Simončič Mojca, Nacionalni inštitut za javno zdravje Poličnik Rok, Nacionalni inštitut za javno zdravje Stanimirović Dalibor, Nacionalni inštitut za javno zdravje Pollak Pavel, Nacionalni inštitut za javno zdravje Šimac Nataša, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Povhe Jemec Katja, Ministrstvo za zdravje Republike Območna enota Nova Gorica Slovenije Šinkovec Zorko Nadja, Nacionalni inštitut za javno Povž Blaž, Nacionalni inštitut za javno zdravje zdravje Prijon Ticijana, Nacionalni inštitut za javno zdravje Škrjanc Barbara, Nacionalni laboratorij za zdravje, Prosenc Trilar Katarina, Nacionalni laboratorij za okolje in hrano zdravje, okolje in hrano Štanta Marko, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Pucelj Vesna, Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Nova Gorica Radoš Krnel Sandra, Nacionalni inštitut za javno Štrumbelj Iztok, Nacionalni laboratorij za zdravje, zdravje okolje in hrano Ranfl Martin, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Šubelj Maja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Murska Sobota Tacol Alenka, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Rant Živa, Nacionalni inštitut za javno zdravje zunanja sodelavka Ražman Nevenka, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Tomšič Sonja, Epidemiologija in register raka, Območna enota Koper Onkološki inštitut Ljubljana Rebec Andreja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Tovornik Teja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Koper Tratnjek Petra, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Rehberger Maruša, Nacionalni inštitut za javno Območna enota Celje zdravje Trkov Marija, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje Repnik Darja, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in hrano Trop Skaza Alenka, Nacionalni laboratorij za zdravje, Ribič Helena, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje okolje in hrano, Območna enota Celje in hrano Truden Dobrin Polonca, Nacionalni laboratorij za Robnik Levart Monika, Nacionalni inštitut za javno zdravje, okolje in hrano zdravje Učakar Veronika, Nacionalni inštitut za javno zdravje Rok Simon Mateja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Uršič Simona, Nacionalni inštitut za javno zdravje Ropret Nina, Nacionalni inštitut za javno zdravje Vardič Damjana, Nacionalni inštitut za javno zdravje Roškar Maja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Veninšek Perpar Irena, Nacionalni laboratorij za Roškar Saška, Nacionalni inštitut za javno zdravje zdravje, okolje in hrano Rupel Tatjana, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje Vidovič Maruška, Nacionalni inštitut za javno zdravje in hrano Viher Hrženjak Vesna, Nacionalni laboratorij za Rupnik Maja, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje zdravje, okolje in hrano in hrano Vinko Matej, Nacionalni inštitut za javno zdravje Sedlak Sabina, Nacionalni inštitut za javno zdravje Vračko Pia, Nacionalni inštitut za javno zdravje Serec Maša, Ministrstvo za zdravje Republike Vrbovšek Sanja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenije Vrdelja Mitja, Nacionalni inštitut za javno zdravje 169 Vudrag Marko, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zupanič Tina, Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Nova Gorica Žagar Janina, Nacionalni inštitut za javno zdravje Zadnik Vesna, Epidemiologija in register raka, Onkološki inštitut Ljubljana Žagar Tina, Epidemiologija in register raka, Onkološki inštitut Ljubljana Zakotnik Branko, Register raka, Onkološki inštitut Ljubljana Žerjal Emil, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Zaletel Jelka, Nacionalni inštitut za javno zdravje Žerjal Živa, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zaletel Kragelj Lijana, Medicinska fakulteta, Univerza Območna enota Koper v Ljubljani Zimet Zlatko, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zaletel Metka, Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Maribor Zdolšek Barbara, Nacionalni laboratorij za zdravje, Žmak Vanja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, okolje in hrano Območna enota Maribor Zelenik Katja, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje Žohar Čretnik Tjaša, Nacionalni laboratorij za zdravje, in hrano okolje in hrano Zupanič Saša, Nacionalni inštitut za javno zdravje 170