Poštnina plačana v gotovini
Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'h leta 90 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din; za ino zemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOV
Časopšs za trgovino, ind&astriio, obrt in denarništvo
Številka f 06.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
$vhzvsak ponedeljek, sredo in petek
Ljubljana. ponedeljek 20. septembra 1937
mm—ara—bi
iTfilMiai posamezni Vi Sita RtevlIki din B
Več
Masargkovega dwha!
Jugoslovani, a tudi mi Slovenci, smo prišli dostikrat v stik z Masa-rykom. Vselej, kadar smo prišli v stik, je bil tisti, ki je dajal, prof. Masaryk. Zlasti naši akademski mladini je dal mnogo in nam vzgojil eno najbolj delavnih generacij. Imamo zato mnogo vzrokov, da se v globoki hvaležnosti spominjamo velikega ustvaritelja češkoslovaške države. Ne bilo bi pa v Masaryko-vem duhu, če bi častili njegov spomin le z besedami, temveč treba je, da z dejanji pokažemo svojo hvaležnost, da delamo v smislu Masarykovih naukov in njegovih dejanj.
Tu bi spomnili zlasti na eno vzgledno lastnost Masaryka. Masajk je bil mož ideje, ki je bil svojim idealom vedno zvest, ki se ni nikdar izneveril svojim idealom niti za hip. Kar je smatral za pravilno, to je izpovedoval vedno in povsod. Tu ni poznal nobenega kompromisa. Ker pa je bil tako zvest svojim idealom, je spoštoval tudi prepričanje drugih in zato je kljub vsej zvestobi do lastnih ide alov vedno lahko delal tudi ; ljudmi drugega prepričanja. Zato je mogel biti resnični voditelj svojega naroda, ki zbira vse sile naroda, ne pa da odbija vsakogar, ki ni slep pristaš njegovih misli. Pri Masaryku ni bila narodna skupnost le prazna beseda, temveč re alna činjenica, ki jo je vedno spoštoval in ki je zato kot državnik tudi znal zbirati ljudi raznih nazorov k sodelovanju.
Kako vse drugače pa je pri nas! Mnogo slabotnejši smo od Čehov, toda vsezdružujoče narodne misli ne poznamo. Močnejša je gibalna sila naše medsebojne mržnje ko pa naše narodne skupnosti. Tako močna je ta mržnja, da dostikrat presojamo politiko po tem, kako je ta škodljiva za našega domačega nasprotnika, kakor pa po tem kako koristi vsemu našemu narodu. Velikanska utopija je, da bi se pri takšni kalkulaciji mogli doseči resnični uspehi.
Kakor Masaryk treba imeti skupni narodni cilj vedno pred očmi, k temu cilju pa naj hodi vsak po svojem najboljšem prepričanju, a tudi v zavesti, da ga hoče tudi drugi doseči po svojem naj boljšem prepričanju, pa čeprav bi hodil po drugi poti. Ne pelje samo ena pot v Rim, temveč vsa pota Tudi za našo ozko domačo politiko velja to.
Toda vsak naj hodi po svoji rav ni poti, ne pa po krivih potih. Tudi v tem pogledu je bil Masaryk vsem nam veliki učitelj. Zvesto in ne utrudno je propagiral svoje ideje toda hotel je, da te zmagajo le silo svojih argumentov, ne pa drugimi pripomočki. Masaryk ni poznal opravičevanja, da namen posvečuje sredstvo, če je katera stvar napačna, potem je napačna potem se je ne sme uporabiti, pa Čeprav bi se z njo škodovalo poli tičnemu nasprotniku. Tudi politični boj mora biti etičen, nravstve ni ideali veljajo vedno in tudi politiki. Dosledno se je po tem načelu Masaryk tudi ravnal in zato je mogel vabiti k sodelovanju, zato je imel njegov apel vedno učinek Tudi politični nasprotniki so mogli Masaryku vedno zaupati. V takš nem zaupanju pa je podlaga za resnično sodelovanje v narodnem življenju.
Tudi za nas Slovence je edina
rešitev v tem Masarykovem vzgledu, da postane tudi naše politično ivljenje etično. Zlo rodi vedno le zlo in vsi le premočno občutimo, kako se ta zakon kruto uveljavlja naši domači politiki. Medsebojna mržnja narašča predvsem iz tega zroka in do sodelovanja ne pridemo v prvi vrsti zato, ker si
medsebojno ne zaupamo, da sklenjene dogovore ne bi uporabili drug proti drugemu. Tu je izvir vseh slabosti naše slovenske politike, a tudi vsega žalostnega stanja našega gospodarstva.
Ko se v duhu poslavljamo od Masaryka, tega največjega demokrata sedanje Evrope, naj bi se
zamislili vsaj za hip tudi v njegovo delo, da bi prišlo v nas vsaj nekaj Masarykovega duha, njegove visoke nravstvenosti ter njegove plemenite nacionalne misli. Več Masarykovega duha, več njegove etike v naše javno življenje — in lepša bodočnost za vse nas se bo pričela.
Razvoj	bolgarsko-l
vamkih	trgovin.
Hristo Jocov, predsednik Splošne zveze bolgarskih trgovcev v ji, je v bolgarski številki »Industrijskega pregleda« objavil naslednji članek:
S podpisom pakta o večnem prijateljstvu med bratskima državama Jugoslavijo in Bolgarsko se mora neizogibno začeti tudi nova doba v razvoju njih gospodarsko-trgovinskih odnošajev.
Dolgo vrsto let sta obe državi kazale silno slabo medsebojno zanimanje do svojih nacionalnih bogastev ter so bili zato spregle-_ dani mnogi; zelo ugodni gospodarski momenti. Čeprav nisem iz tč-, melja proučeval te stvari, vendar mislim, da bi bilo v mnogih primerih stremljenje po industrijski avtarkiji v obeh državah manjše, če bi' bilo razumevanje in podlage za dobro preudarjeno zamenjavo.
Kar je v tein pogledu zamujeno, to se ne more nadomestiti, vsaj ne glede industrij, ki že obstoje v obeh državah in ki krijejo potrebe lastne dežele. V bodoče pa bi mogle nove industrije, ki bi se šele ustanovile v eni ali drugi državi, že voditi računa o celotnem trgu obeh držav. Seveda pa bi se moral v ta namen doseči predhoden sporazum, čigar glavni del bi moral biti carinski dogovor. Na podlagi vzajemne zamenjave ustrezajočih predmetov in z odpravo carinskih ovir bi se moglo doseči zelo mnogo v korist narodnih gospodarstev obeh držav ter bi se s tem doseglo, da bi postale industrije obeh držav konkurenčne zapadnim industrijam.
O zamenjavi proizvodov kmetij skega gospodarstva je šp prezgodaj govoriti. Za tako zamenjavo manjkajo še ona proučevanja posebnih gospodarskih struktur, ki sem jih omenil v začetku svojega članka. Vendar pa moremo že sedaj konstatirati povišano jugoslovansko zanimanje za naše sončnice, a tudi za premog in druge rude. Tu bi se moral začeti sistematični posel in bi se morale v ta namen proučiti vse možnosti, da se dosežejo natančne kalkulacije za naš cilj: vse, kar moremo zamenjati, ne da bi bili prisiljeni zateči sp k tujim državam ali da bi škodovali lastnim interesom, se mora zamenjati. V tem pogledu bi bil carinski dogovor' največje važnosti.
Za njegovo uresničenje pa je potrebna daljša doba. Vendar pa sta dve vprašanji gospodarskega značaja, katerih rešitve bi se obojestranskem interesu mogli takoj lotiti z ozirom na skupno željo, izraženo s paktom prijateljstva, da delamo skupno v gospodarskih vprašanjih.
Prvo vprašanje se nanaša na tobak. Tržišča bolgarskih proizvodov so vpčinoma zapadno od naših mej. Naravna pot je torej, če se izključi morska pot, da se pošilja tobak skozi Jugoslavijo po jugoslovanskih železnicah. Kljub temu
pa gre velik del bolgarskih izvoznih predmetov po drugih železnicah, ker je prevoznina po njih, čeprav je pot mnogo daljša, v.endar znatno cenejša. Zato bi bilo želeti, da bi se gibal bolgarski izvoz po svoji naravni poti proti zapadu, to je po Jugoslaviji. Odveč je poudarjati koristi tega. Ugodnosti, ki bi jih v ta namen dovolile jugoslovanske železnice, bodo kompenzirane z večjim prometom, z vzajemnimi uslugami, kakor s specialnimi vagoni itd. Treba samo napraviti prvi korak.
Druga želja se tiče tujih trgov.
Kakor Bolgarska tako je tudi Jugoslavija pretežno agrarna država, mnogi njih proizvodi pa so enaki.
Dostikrat trpimo eni in druggker si konkuriramo tako glede kakovosti ko glede cen, rezultati te tekme pa gredo pa račun obeh nas. Potrebno je, da se začne delati v tej smeri, da si ne konkuriramo na tujih trgih, temveč da se na tujih trgih medsebojno dopolnjujemo in si tudi pomagamo I sodelovanjem' obeh bratskih na ter da si z vzajemnim sporazumom | rodov.
omogočimo skupen nastop na tujih trgih, da bi imel naš proizvajalec od svojih pridelkov čim več dobička. Mislim, da je to mogoče in da se ne bi smela prezreti niti ena prilika, da bi mogli trgovci-izvozniki dati narodu in proizvajalcem maksimum tega, kar se sploh more dobiti na tujih trgih.
Delo na tem polju, poleg čisto merkantilnega interesa, dobiva še širši pomen, če se pomisli, da je posvečeno koristim proizvajalcev ter onih državljanov obeh držav, ki so z velikim navdušenjem ter iskrenim v.eseljem pozdravili pakt o večnem prijateljstvu. Naj bi tudi oni kot prvi občutili gospodarsko korist tega prijateljstva.
Napredek naroda se meri po njegovi kulturi in gospodarskem blagostanju. Nas delavce na tem polju čaka težka naloga, da de lamo neprestano za to blagostanje. To delo je blagorodno in mi verujemo, da bo rodilo tudi pozitivne rezultate z iskrenim in vestnim
ezerve, vrhu vsega pa bodo plačale še 6 milijonov za desetkratno jamstvo, prebivalstvo savsk.e banovine pa bo imelo čast plačati 6 in pol milijonov din, kolikor znaša prispevek banovine za sanacijo.
Vseeno pa sanacija ne napreduje, ker dela gospoda razne eksperimente ter se tožari z urad-ništvom zveze in izgublja vse pravde. Podobno piše tudi »Hrvat-ski dnevnik«.
*
Nikakor se ni čuditi, če je prišlo do tako težke krize zadružništva. Pod geslom, da je zadružništvo že samo po s.ebi absolutno dobra stvar, se ni trpela nobena kritika. Poleg tega pa se je zadružništvo z raznimi privilegiji silno pospeševalo. Privilegiji pa so zelo dvorezen nož in tako se je zgodilo, da so ti privilegiji sicer prinašali zadrugam materialni dobiček, da pa je obenem hiral zadružni duh. Stari idealizem se je umikal praktičnim koristim. Dobri posli zadrug pa so privabljali v zadruge tudi množico ljudi, katerim so bile zadruge samo eks-ploatacijski objekt. In tako je bilo-neizogibno, da je prišlo do pojavov, o katerih pišeta beograjski in zagrebški list.
Ni druge pomoči, kakor da se temeljito revidira sedanja politika do zadružništva in da se črtajo vsi privilegiji, ki ne služijo dvigu proizvodnje in zboljšanju kmetijstva ter denarništva na deželi. Privilegiji uničujejo zadružni duh in čas bi bil, da bi to izprevideli že enkrat tudi zadružni voditelji.
Kriza zadruž
Slabi voditelji zadružništva to le izkoriščajo
V glavnem glasilu srbske zem-ljoradniške stranke, v »Selu«, je objavil dr. Milan Gavrilovič članek o zadružništvu, v katerem med drugim pravi:
»Tudi ta ustanova (t. j. zadružništvo) 'se je začela zastrupljati z buržujskimi metodami dela in buržUjskim pojmovanjem. Zato morajo vsi zavedni zadrugarji uvideti, dokler ni prepozno, da je zadružništvo v nevarnosti in da se nahaja ne samo v materialni krizi, temveč tudi v idejni. To pa ne po krivdi svojih članov-zadružnikov-kmetovalcev, temveč po krivdi intelektualcev, ki ga slabo vodijo. So sicer iizjeme, toda samo izjeme, ki pa so številno v manjšini ali na položajih, s katerih ne morejo upravljati splošne zadružne posle.«
Se ostrejšo jkritiko na naslov zadružništva pa je objavil »Jugo-slovenski Lloyd«, ki pravi med drugim: To, kar je napisal Milan Gavrilovič, v mnogem odgovarja resnici. Pri nas je postalo zadružništvo skakalna deska za nekatere ljudi, ki na drug način ne morejo bolj vidno priti na površje. Mnogi tako imenovani intelektualci niso vstopili v zadružništvo zaradi nekih zadružnih idealov, tem več samo zato, ker se more s pomočjo zadružništva laže priti v stik z onimi faktorji, ki so odločilni navzgor ali navzdol. Po zadružništvu se pride laže v stik s kmetom ter se z njegovo legitimacijo priboriti do onih krogov, ki dajejo boljše kariere in tudi najvišje položaje. Zato vidimo, da mnogi intelektualci, ki bi morali kot za-
družni ideologi biti le skromni delavci in pri tem popolnoma nesebični, da ti ljudje ne delajo nič drugega, kakor zelo kričečo reklamo za sebe. Iz vrste teh inte lektualcev ne moremo izključiti tudi neke zelo znane naše kmetijske strokovnjake in profesorje. Nato navaja »Jug. Lloyd« konkretne primere ter zlasti ostro napada predsednika Osrednje zveze hrvat-skih kmetijskih zadrug dr. Fostiča in njegovo silno avtoreklamo.
Zlasti pa graja, da bo občni zbor Osrednje zveze v selu Petrijevci pri Osijeku, v rojstnem kraju predsednika dr. Postiča. List pravi nadalje, da bo občni zbor veljal okoli 60.000 din, ki pa jih bo plačala Nabavljalno-prodajna središnjica, z. z. o. j. v Zagrebu. Kdo pa je ta zadruga? Predsednik te zadruge je dr. Postič, člani pa so Šoš, He-čimovič, Prohaska in drugi, torej prav iste osebe, ki vodijo tudi Osrednjo zvezo. Nato pravi »Jug. Lloyd«:
Med to nabavljalno prodajno zadrugo in Osrednjo zvezo kmetijskih zadrug so podobni odnošaji kakor če trgovec pred polomom prepiše svojo trgovino na ime svoje žene. Zveza je vse svoje trgovsko poslovanje, torej edino pozitivno poslovanje, ki daje dohodek, prenesla na to nabavljalno-prodaj-no zadrugo, ki trosi denar zadružnikov pod drugim imenom.
Nato govori list o sanaciji zveze, za kar so bile doprinesene milijonske žrtve, a je še vedno sanacija ogrožena. Zadrugam so bile poleg tega odvzete milijonske
Masaryk na mrtvaškem odru
Vedno bolj se polni Praga z ljudmi iz Češkoslovaške in drugih držav, ki so prišli kropit Masa-ryka. Računajo, da bo imela Praga na dan pogreba nad 2 milijona ljudi. Češkoslovaškim železnicam je zmanjkalo vagonov za prevoz vseh stotisočev, ki pridejo v ponedeljek in torek v Prago. Zato so. naprosile nemške, avstrijske in madžarske železnice, da jim posodijo vagone.
Pogrebne svečanosti so že določene. Pogrebni sprevod krene s praškega gradu čez Manesov most mimo parlamenta, nato mimo Narodnega gledališča po ulici 28. oktobra na Vaclavski trg, kjer se po-slove od trupla. Od tu prepeljejo truplo na Wilsonov kolodvor in po železnici v Lane, kjer bo položeno truplo k zadnjemu počitku.
Nekrologi, ki so jih objavili o Masaryku vsi veliki svetovni listi, pričajo, kako velik ugled je užival pokojni predsednik po vsem svetu. Vsi listi poudarjajo, da je z Masa-rykom umrl eden prvih voditeljev evropske demokracije.
Pokrajinski trgovinski sporazum držav Male antante
Dopisnik agencije »Transconti-nental« poroča iz Bukarešte: V romunskem zunanjem ministrstvu se sedaj izdeluje memorandum o posebnih carinskih poslih med državami Male antante, ki bodo presegali okvir klavzule o največji ugodnosti. Skupna trgovinska pogodba med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo bi stopila v veljavo po reviziji pogodb, ki jih imajo države Male antante z drugimi državami in ki slone na načelu največ j e ugodnosti.
lOOletnica očeta slov. zadružništva
Mih. Vošniaka
V soboto je poteklo sto let, kar se je rodil v Šoštanju Mihael Vošnjak, oče slovenskega zadružništva. O njegovih zaslugah za gospodarski razvoj našega naroda govoriti, je že odveč, ker so te zasluge neizbrisno zapisane v naši narodni zgodovini. Poudarili bi le njegovo temeljno misel, ki je še danes veljavna, da more narod napredovati le, če zbere narodni kapital, ki ga potrebuje za svoje gospodarsko življenje. Tej misli je posvetil Mihael Vošnjak svoje življenje in ustanovil na Slovenskem prvo hranilnico na zadružni podlagi, pa tudi prvo zadružno zvezo. Njegova zasluga je tudi, da so od njega ustanovljene posojilnice do-hro delovale, da so ostale zveste zadružni misli ter' polagoma tako napredovale, da so bile hrbtenica vsega našega narodnega življenja na Štajerskem. Ze davno bi padla naša severna jezikovna meja daleč na jug, če ne bi imeli od Vošnjaka ustanovljenih posojilnic, ki so krepko finansirale naš narodnostni boj, hkrati pa bile zdrava podlaga za našo gospodarsko osamosvojitev. Historične so zasluge, ki si jih je pridobil Mihael Vošnjak kot oče slovenskega zadružništva za ves naš narod in zaradi teh zaslug ga bo naš narod ohranil večno v najhvaležnejšem spominu. Samo želeli bi, da bi Vošnjakov duh vedno vzpodbujal naše zadruge, da bi mogle zopet prevzeti ono nalogo, ki so jo tako dolgo opravljale v dobro vsega naroda.
Mihael Vošnjak pa ni imel velikanske zasluge le za slovensko zadružništvo ter za gospodarski in narodni napredek slovenske Štajerske, temveč tudi Goriška mora biti njemu globoko hvaležna. Veliki razmah slovenske publicistike v Gorici tik pred vojno je bil v glavnem zasluga Mihaela Vošnjaka, ki je dal temu gibanju finančno podlago. »Veda«, »Socialna matica«, »Soča«, vse to je omogočil Mihael Vošnjak. Ln ko je izbruhnila vojna ter so bili voditelji Slovencev ali internirani ali poklicani v vojake, je bil Mihael Vošnjak kljub svojim visokim letom tisti, ki je skrbel, da se je ohranilo, kar je bilo še mogoče ohraniti. Bil je tudi od vsega začetka prepričan v zmago jugoslovanske stvari: ter prevzel težko in nevarno nalogo kurirja v Švico.
Skrben gospodar, ki mu je bila slovenska solidnost v krvi, je ustvaril slovenskemu gospodarstvu trdno podlago, da je moglo napredovati in doseči svoj sedanji razvoj. Pri tem pa je bil osebno skromen ter se tudi v tem pokazal velikega moža.
Slovenci mu ostanemo za vedno hvaležni.
stiko, zadružništvo ter kratko revijo bolgarske industrije in trgovine ter bolgarskih gospodarskih podjetij. Vsako teh poglavij pa je obdelano temeljito in v dokaz naj navedemo vsebino poglavja o trgovini. Predsednik sofijske trgovin-sko-industrijske zbornice Dim. St. Savov, ki ga poznajo tudi vsi naši gospodarski ljudje, ki so se udeležili izleta na Bolgarsko, piše o bol-
garski zunanji trgovini. Direktor izvoznega zavoda v Sofiji Sergej Kalandžijcv poroča o bolgarski zunanji trgovini v 1. 1927. do 1936. Predsednik Splošne zveze bolgarskih trgovcev Hristo Jocov poroča o razvoju bolgarsko-jugoslovanskih trgovinskih odnošajev. Simeon Hri-stov, tajnik produktne borze v Ruščuku pa referira o produktnih borzah na Bolgarskem. V teh član-
kih je podan bogat statistični material, ki silno povišuje vrednost člankov.
»Industrijskemu pregledu« moramo biti za njegovo bolgarsko številko naravnost hvaležni. Za medsebojno spoznavanje Bolgarov in Jugoslovanov je napravil »Industrijski pregled« s to številko veliko delo. Zato mu gre tudi vse naše iskreno priznanje.
Se o trgovinskih pogajanjih
s Francijo
Mnenie pariškega iista
Bolgarska številka »Industrijskega pregleda«
»Industrijski pregled« je s svojo zadnjo številko prijetno presenetil svoje naročnike in prijatelje, ko je izdal posebno bolgarsko številko, ki je v celoti posvečena bolgarskemu gospodarstvu. »Industrijskemu pregledu« se je posrečilo pridobiti za svojo številko najuglednejše bolgarske gospodarske delavce in tako nudi njegova bolgarska številka v resnici izbrano gradivo, ki bo dobrodošlo vsem, ki se bavijo z bolgarskim gospodarstvom, a tudi vsem onim, ki se zanimajo za gospodarski napredek bratskega naroda. Prostor nam žal ne dopušča, da bi po vrsti omenili vse avtorje in navedli vse članke, ki jih prinaša bolgarska številka »Industrijskega pregleda«. Zato naj navedemo samo glavna poglavja iz posebne številke. Naslednje panoge bolgarskega gospodarstva obravnava posebna številka: trgovino, industrijo, 'kmetijstvo, gospodarsko statistiko, denarništvo, socialno zakonodajo, rudarstvo, turi-
Pariška »LTnformation« je objavila članek o trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in Francijo. List poudarja, da je bilo že avgutftu sklenjeno, da se revidira pogodba iz decembra 1936. Pogajanja se bodo sedaj vodila o trgovinskih odnošajih in o plačilnem prometu, ki se mora popolnoma spremeniti.
Nato navaja list statistiko o izvozu in uvozu Jugoslavije od leta 1934. dalje ter naglaša, da je Jugoslavija ena tistih redkih držav, ki je v Franciji več kupovala kakor pa njej prodajala. Višek jugoslovanskih nakupov v Franciji je padel od 127 milijonov din v letu 1934. na 15 milijonov v 1. 1936.
Razni vzroki so, da so bile transakcije omejene, ker je kupovala Jugoslavija v Franciji komaj 2'5% vrednosti vsega svojega uvoza, dočim je n. pr. od Nemčije kupovala 27%. Seveda pa je treba tudi upoštevati, da je prodala od vsega svojega izvoza v Francijo le 2%, v Nemčijo pa 237%. Francozi so izvažali v Jugoslavijo tekstilno blago, stroje, parfumerije in kemične proizvode, dočim so uvažali iz Jugoslavije les, konopljo, tobak in rude.
L. 1937. je nastal preobrat v trgovinskih odnošajih med Jugoslavijo in Francijo. Način ko tudi znesek francoskih nakupov v Jugoslaviji sta se popolnoma spremenila. To je bil rezultat sporazuma, ki ga je podpisal 8. decembra francoski trgovinski minister Bastid v Beogradu. Slaba žetev v Franciji je omogočila, da je Jugoslavija izvozila v Francijo znatno večje količine pšenice. Francija je na ta način pomagala jugoslovanskemu gospodarstvu, obenem pa je likvidirala okoli 30 milijonov frankov svojih klirinških terjatev proti Jugoslaviji. Brez dvoma so bile to izjemne in izredne operacije. Za Jugoslovane je danes važno, nadaljuje pariški list, da v čim večji meri konsolidirajo, kar so dobili od Francozov. Kar pa se tiče nas Francozov, moramo doseči, da se revidira naš izvoz in ta poveča, ker je lani kljub našemu večjemu uvozu znatno popustil.
Zaostanek jugoslovanskega kli-ringa je bil likvidiran v prvi polovici tega leta. Režim kompenzacij med terjatvami in trgovinskimi dolgovi v Parizu in Beogradu se bo na vsak način nadomestil z režimom, kii se je pred kratkim uporabil v plačilnem prometu Z Nemčijo in Madžarsko. Ve se, da predvideva ta režim zasebna plačila med prodajalcem in kupcem, centralizacijo transferov pri emisijski banki tuje države, ki kontrolira uvoz ter kontrolo po Franciji z dajanjem uvoznih dovoljenj da bi bila na ta način skupna vsota in razdelitev deviz v skladu
s sklenjenim trgovinskim sporazumom.
Ce se upošteva prvo polletje t. 1., potem je treba reči, da je to ustvarilo izjemno situacijo z ozirom na decembrski) sporazum. Jugoslavija ima normalno pasivno trgovinsko bilanco s Francijo. Služba za jugoslovanska posojila v Franciji, ki znaša okoli 8 milijard nominalnih frankov, zahteva na leto okoli 200 milijonov din. Poleg tega plača Jugoslavija še okoli 100 milijonov din na leto za divir dende in provizije za francoski kapital, ki je investiran v Jugoslaviji in ki se ceni na 800 milijonov din. Tu pa ni vštet znesek 200 do 250 milijonov din, kolikor znašajo francoska kratkoročna posojila Jugoslaviji.
Normalno dobiva Jugoslavija
devize, ki so ji potrebne za plačevanje svojih dolgov Franciji, od drugih držav, s katerimi ima aktivno trgovinsko bilanco. Z drugimi besedami se pravi to, da Jugoslavija ne more dobiti njej potrebnih deviz od svojega izvoza v Francijo. V ta namen pa potrebuje Jugoslavija sedaj okoli 300 milijonov din, dočim je potrebovala v 1. 1935. okoli 330 milijonov din. Težava pa je tudi v tem, ker Jugoslavija ne dobiva svobodnih deviz ne od Nemčije in ne od Italije. V prvih sedmih mesecih 1937. je dosegel višek devizne bilance Jugoslavije 500 milijonov din.
Končno izraža list upanje, da se bo posrečila dobra rešitev franco-sko-jugoslovanskih trgovinskih odnošajev in da bo nato oživela tudi trgovina med obema državama.
Italiia le odpovedala rimske	pref
da bi se mogla pogoditi z Jugoslavijo
Že v 24 urah
barva, plesira 1» kemifun anali obleke, klobuke Itd. Skrobl In ivetlolika srajce, ovraf nike in manšete. Pere. suši, munga ir lika domače perilo
tovarna JO S. REICfl
Poljanski nasip 4-6 Selenburgova ul. D Telefon št. 22-72.
Dunajski gospodarski list »Die Bčrse« poroča, da je Italija odpovedala gospodarska določila rimskih protokolov, in sicer tako Avstriji ko tudi Madžarski. List dodaja vesti naslednji komentar:
Napeti položaj Italije sili Italijo do tega, da revidira svojo zunanjo politiko v tem smislu, da skuša v trgovinskih odnošajih z drugimi državami bolj Ho dosedaj voditi politiko svobode na vse strani. To pa ima za posledico, da se pokaže položaj zunanje politike držav rimskega protokola v drugi luči. Vendar pa se preobrat v italijanski trgovinski zunanji politiki ne sme razumeti tako, kakor da bi se ozki, na rimskih protokolih temelječi trgovinski odnošaji med Italijo, Avstrijo in Madžarsko sedaj v jesenskih pogajanjih pretrgali.
Načelno pa se bo izpremenila struktura na temelju rimskih protokolov sklenjenih pogodb, zlasti pa onih določil, ki se tičejo kreditnih olajšav in indirektnih ca-rinsko-političnih olajšav.
Tudi politični motivi igrajo pri tem važno vlogo. Poučene politične osebnosti Avstrije opozarjajo, da hoče Italija po končani vojni v Etiopiji svoje odnošaje z Nemčijo in zbližanje z Jugoslavijo utrditi tudi s primernimi gospodarskimi im trgovinskimi dogovori. V Av striji imajo vtis, da trenutno pre vladuje v Italiji prepričanje, da je razširjenje zunanje trgovine med Italijo in Jugoslavijo za vse italijansko gospodarstvo tako velikega pomena, da je zaradi tega potrebna načelna izprememba rimskih protokolov tudi na nevarnost, če bi se ta sistem zaradi tega močno zrahljal. Italija pa more priti trenutno trgovinsko-politično z Jugoslavijo od zadovoljivega re zultata le, če tudi Jugoslavijo vključi v sistem rimskega pakta, in sicer v tej obliki, da prizna Jugoslaviji iste carinske ugodnosti, kakor jih imata Avstrija in Madžarska.
To pa se more izvesti le, če Ita lija carinsko politične prednosti, ki jih je podelila državam rimskih protokolov, reducira, da se more na izpremenjeni podlagi pogajati z Jugoslavijo.
Iz sporočila Madžarske Avstriji sledi, da je Italija odpovedala s 30. septembrom plačilni in kredit-no-olajševalni dogovor.
Ta ukrep dosedaj javnosti ni bil sporočen, ker se hoče najprej počakati na jesenska pogajanja z Italijo, ko se bo šele pokazalo, če na merava Italija kreditne olajšave sploh odpraviti ali pa jih le reformirati, da bi povrnitev carin zmanjšala.
Glede Madžarske si hoče Italija priskrbeti prostost svobodne roke proti Jugoslaviji glede goveje živine, perutnine, masti, mesa, sla' nine in pšenice ter bo morala tudi zato Madžarska pristati na to, da se njen izvoz teh predmetov v Italijo zmanjša. V avstrijskih krogih so mnenja, da bo Italija kot proti-uslugo ponudila preference za drugo blago.
V Avstriji je razumevanje za položaj Italije, vendar pa so mnenja, da se prehod k brezpreferenčne-mu stanju ne bi smel izvršiti ne nadoma, ker to ni v interesu ne Italije in ne Avstrije. Avstrija bo zato skušala Italijo prepričati, da bi bilo v obojestranskem interesu, če bi veljal preferenčni režim i neznatnimi izpremembami do kon ca junija 1938 in da bi se šele potem postavila avstrijsko-italijanska trgovinska pogodba na čisto novo podlago.
*
Po teh informacijah dunajskega gospodarskega lista smemo torej v kratkem upati na oživljenje trgovine z Italijo. Bojimo se pa, da so bili najbolj ugodni trenutki že zamujeni in da sedaj Italija ne bo mogla dobiti vsega tega, kar bi pred meseci dosegla z lahkoto.
»Službeni list«
kr. banska uprava dravske banovine z dne 18. septembra objavlja: Pravilnik o nadzoru nad odtočnimi vodami naselij in industrijskih ter obrtnih podjetij — Odločbo o zvišanju doklade za javne borze dela — Odločbo o podporah nezaposlenim delavcem (nameščencem) — Ustanovitev nakazni-škega prometa z Nemčijo — Podaljšanje roka za izključno uporabljanje električnih vodov.
Politične vesti
Anglija in Francija sta opustili kontrolo v španskih vodah, da so tem postale proste vse tiste vojne ladje, ki so izvrševale to kontrolo ter se bodo mogle sedaj uporabiti za zatiranje piratstva na Sredozemskem morju. Pričakujejo, da bo sedaj tudi Francija odpravila kontrolo na španski meji.
Odpravnika poslov angleškega in francoskega poslaništva v Rimu sta obvestila grofa Ciana o dodatnem nyonskem sporazumu ter istočasno povabila Italijo, da se pridruži temu sporazumu. Kakor pa piše italijansko časopisje, je le malo verjetno, da bi se Italija temu povabilu odzvala, ker smatra Italija, da je ves sporazum naperjen proti njej in da se bo z njim samo pomagalo valencijski vladi. Italijanski listi tudi naglašajo, da še nadalje traja kriza italijansko-angleških odnošajev.
Udeleženci nyonske konference so se sporazumeli o dodatku k že objavljenemu sporazumu. Po tem dodatku se določa 13 plovnih črt, na katerih bo angleško-francoska mornarica ščitila trgovske ladje. Določbe glede podmornic pa se razširijo po tem dodatku na vse bojne ladje in letala.
Winston Churchill je odgovoril listu »Evening Standard« na očitke, da je sovražnik Nemčije. Med drugim pravi: Vsak Anglež bi bil pripravljen zagrabiti za roko, ki jo ponuja Nemčija. Noben Anglež pa ne more odobravati nemškega .preganjanja Židov, protestantov in katolikov. Tudi naše metode za boj proti komunizmu so boljše. Dokler porabi Nemčija eno milijardo za oboroževanje, ne more od nas pričakovati, da bi ji finančno pomagali. Prav tako pa ji ne moremo dovoliti, da bi smela delati v srednji in jugovzhodni Evropi, kar bi hotela. Takšno zagotovilo bi bilo cinično izsiljevanje drugih narodov in bi končno moralo privesti do vojne. Kakšen pa bi bil konec te vojne, si danes še ne more nihče predstavljati.
Eden je v svojem govoru po radiu liazval akcijo podmornic kot gangstrski pomorski terorizem, ki ga bosta Francija in Anglija iztrebile.
Pariški »L’Oeuvre« poroča, da je bil te dni v Španiji maršal Ba-
doglio, ki da Je po proučitvi položaja na bojiščih odredil, da se pošlje v Španijo še 150.000 italijanskih vojakov.
Negrin je kot zastopnik republikanske Španije zahteval od Zveze narodov naslednje:	1.	Obnovitev
svobodne trgovine tudi z republikansko Španijo, 2. Izvesti treba v resnici ukrepe, da bodo odšli tuji vojaki iz Španije. 3. Nyonski dogovor naj se razširi tudi na varstvo španskega trgovskega ladjevja.
4.	Zveza narodov naj prizna, da je Španija žrtev tujega napada. 5. Pritožba valencijske vlade naj se izroči političnemu odboru.
Nevtralne države, to so: Danska, Finska, švedska, Norveška, Nizozemska, Belgija in Švica so se izjavile za zopetno izvolitev Španije v Svet Zveze narodov. V Svet bi bila seveda izvoljena Španija, ki jo zastopa vlada v Valenciji.
Japonsko ministrstvo za vojsko javlja, da je 40 milj južno od Pekinga obkoljena kitajska armada, ki šteje 100.000 mož. Nadalje javljajo Japonci, da so dosedaj sestrelili 79 kitajskih letal, 138 pa so jih uničili v hangarjih.
Mednarodni vojaški strokovnjaki pa trde, da se japonska ofenziva na severni Kitajski ni popolnoma posrečila. Poleg tega so se začeli snežni zameti, ki so ustavili vojne operacije.
Ker ni mogla Japonska doseči hitre zmage nad Kitajsko, poročajo iz Azije, da je japonski prestiž zelo padel. Pred šangajem se je razvila pozicijska vojna. Vsi tuji dopisniki so si v tem edini, da se vse kitajske čete silno junaško bore in vlada v njih pravi vojaški duh.
Predsednik Roosevelt je prepovedal vsem vladnim trgovskim ladjam vsako prevažanje orožja in vojnega materiala na Kitajsko in Japonsko. Zasebne trgovske ameriške ladje smejo seveda še nadalje prevažati orožje na Kitajsko, toda samo na svoj riziko.
Za sprejem Mussolinija v Mun-chenu se delajo velikanske priprave. Eno uro pred prihodom Mussolinija bo zaprt na cestah vsak promet, vse trgovine bodo zaprte in vsi vlaki bodo za eno uro ustavljeni. Trikratni kordon SS-oddel-kov pa bo skrbel za varnost.
Sovjetski komisar za pravosodje Krilenko, znan kot neizprosni državni pravdnik iz mnogih političnih procesov, je bil odstavljen. Na njegovo mesto je bil imenovan Ov-sejenko, bivši sovjetski poslanik v Pragi.
Denarstvo
Beograjska borza
Na efektni borzi je položaj nespremenjen, čeprav so nekateri besisti skušali zaradi napetosti zu-nanje-politiene situacije potlačiti tečaje navzdol. Toda zopet se je izkazalo, da veliki zunanji dogodki ne vplivajo na beograjsko borzo. Na drugih velikih borzah so tečaji zaradi zunanjih dogodkov padli, pri nas pa so ostali neizpre-menjeni. »Narodno blagostanje« pravi, da moremo zato optimistično presojati nadaljnji razvoj na borzi.
Večja ponudba je bila samo v 7 % Seligmanovih obveznicah. To je papir, čigar rentabilnost je \ primeri z drugimi državnimi pa pirji zelo nizka in je zato tudi razumljivo, če skušajo ljudje prodati te papirje in jih zamenjati z bolj rentabilnimi. Vendar pa tečaj Se-ligmana ni nazadoval, ker je ku pila Drž. hip. banka vso ponudeno količino po starem tečaju.
Tečaji vseh drugih papirjev so ostali skoraj neizpremenjeni, le Narodna banka je nazadovala od 7700 na 7650 din.
Promet je bil nekoliko večji ko pretekli teden. Največ prometa je bilo v Seligmanovih obveznicah begluških in dalmatinskih obvez nicah.
Tečaj naših papirjev na pariški borzi se je popravil, kar je v zvezi a pogajanji s Francijo.
Na deviznem trgu je bilo blaga v izobilju na razpolago. Posebno močna je bila ponudba mark, ki pa so bile vse prevzete. Tečaj se je popravil ter je narastel tečaj nemške marke od 1.274 na 1.283, Dunaj je kupovala Narodna ban ka. Tečaj šilinga se je dvignil od 840 na 842. Zelo slabo pa je zani manje za italijansko liro, ki je na zadovala na 200. Tečaj funta je zaradi intervencije Narodne banke ostal še nadalje neizpremenjen Promet je bil zelo velik ter je dosegel 34'3 milijona din. Prejšnji teden je znašal samo 25 milijonov dinarjev. Največji je bil promet v Berlinu (za 16 milijonov) in Lon donu (za 11 milijonov din).
Na svetovnih borzah je frank znova nazadoval, proti koncu tedna pa se je nekoliko opomogel.
Na svobodnem trgu v Beogradu je ostal položaj neizpremenjen.
Konferenca o saniranju naših bank
V oktobru bo v Beogradu državna konferenca bank, ki jo bo najbrže sklicala Narodna banka. Kakor poroča »Jug. Kurir« je na. men konference, da najde pota kako bi se sklenilo posojilo za likvidacijo kmetskih dolgov. Posojilo bi se vrnilo v 12 do 14 letih. Iz dohodka tega posojila bi se plačale vse terjatve bank iz naslova kmetskih dolgov. Država pa bi pobirala od kmetovalcev anuitete za njih dolgove. Logično bi bilo, da bi se iz tega denarja plačali tudi stari vlagatelji. Plačalo pa bi se le okoli 75% njih vlog. Verjetno je, da bi vlagatelji na ta obisk pristali, saj sedaj tudi njih vloge niso več vredne, dostikrat pa tudi manj.
Ožje finančno sodelovanje Francije in Anglije
V krogih Zveze narodov pričakujejo, da pride v kratkem do bolj živega sodelovanja Anglije in Francije tudi v finančnih zadevah. Zlasti se govori, da se bo ustanovil Poseben fond obeh držav za izenačenje valut. Tudi ni izključeno, da ko dobila Francija na angleškem trgu večje posojilo.
•
Ljubljanska mestna občina je
dobiia od Poštne hranilnice posojilo v višini 40 milijonov din za reorganizacijo mestne električne železnice. Posojilo je dobila po zelo “godnih pogojih, kakor poroča »Slovenec«.
Novosadska občina bo skušala dobiti pri Drž. hip. banki posojilo 120 milijonov din. S tem posojilom bo zgradila vodovod ter razširila kanalizacijo. Nadalje bo preuredila mestno plinarno-, klavnico ter zgradila moderne keje.
Romunski finančni minister je sooročil romunski Narodni banki,
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA L I S T A“
da namerava zopet dovoliti svoboden uvoz romunskih državnih vrednostnih papirjev. V tujini se zlasti nahajajo romunski državni papirji emisij 1. 1929 in 1931.
Nemški ljudski hranilnici v Zemunu je dovolil trgovinski minister odlog plačil za dobo šestih let.
Državni dohodki na Bolgarskem
so znašali v prvih 6 mesecih t. 1. 4015 milijonov levov, dočim so znašali v istem času lani samo 3529 milijonov levov. Izdatki pa so znašali letos 4099 milijonov, lani pa 3725 milijonov levov. Deficit je torej znašal letos 88, lani pa 196 milijonov levov.
Devizno tržišče
Tendenca trdna; promet din 10,076.744'85.
V primeri s predzadnjim tednom je vladala na sestankih minulega vedna znatna kupčij-ska živahnost, ki se očituje tudi v zelo povečanem deviznem prometu. Kaijti porast deviznih zaključkov prejšnjega tedna znaša nad 5,83 milij. dinarjev .in torej dvakrat presega skupni devizni promet predzadnjega borznega tedna. Omenjeni dvig deviznega prometa pa je pripisati glavnem povečanemu trgovanju z nemškimi markami, katerih je bilo tokrat v privatnem kliringu nabavljeno več za 2732 milij. dinarjev, ter znatnejšim zaključkom v angleških funtih, ki to pot izkazujejo porast zaključkov celo za 2463 milj. dinarjev. Promet v ostalih devizah je bil zadnjih dveh tednih sledeči : pred-
Devize:	zadnji minuli
teden v tisočih dinarjev)
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje nespremenjeno stalna.
Na tukajšnjem efektnem tržišču ni bilo v minulem tednu nobenih bistvenih sprememb. Od privatnih efektov je notirala edinole Trboveljska premogokopna družba in sicer 13. t. m. din 250— za denar, a din 270'-r- za blago, na tej bazi je notiral ta efekt do 16. t. m., v petek 17. t. m. pa sploh ni beležil. Dne 14. t. m. so bile zaključene delnice Narodne banke po din 7500'— za komad. Naslednjega dne pa je bilo prodano 7% no investicijsko posojilo po tečaju din 87 Notice državnih vrednostnih papirjev so bile na prvem in zadnjem borznem sestanku prejšnjega tedna sledeče:
59
4838 priv. kiir.
8
264
524 avstr. pr. ki. 560 avstr. pr. ki. 3247 priv. klir.
(vse
Amsterdam	57
Berlin	2106
Bruselj	—
Curih	57
Din-deviza	213
Dunaj	684
London	784
Montreal	4
New York	323	489
Pariz	4	19
Praga	7	3	'
Solun	—	65	boni
Stockholm	—	1
Narodna banka je l&e nadalje posredovala v Curihu in Londonu. Skupni intervencijski zaključki znašaijo din 160.000'—.
V privatnem kliringu so bili zabeleženi tile denarni oziroma blagovni tečaji za
angleški funt:
13. septembra din 238'—
14. septembra din ‘238—
15. septembra din 237-20
16. septembra din 238—
17. septembra din 238—
avstrijski šiling:
13. septembra din 8-37
14. septembra din 8-375
15. septembra din 8 37
16. septembra din 8-38
17. septembra din 8-40
nemško marko:
lS. septembra din 12-73
14. septembra din 12-75
15. septembra din 12-75
16. septembra din 12-73
17. septembra din 12-73
Devizna tečajnica prejšnjega tedna očituje stalnejšo tendenco in ponovno malenkosten dvig tečajev nekaterih deviz. Z ozirom na spodnje notice je znašala tečajna razlika (vse izraženo v poenih) pri devizi: Amsterdam -j- 0 76, Berlin ostane nespremenjen, Bruselj — 0'25, Curih nespremenjen, London + 0'32, New York nespremenjen, Pariz — 8'80, Praga -f 0'11 in Trst -j- 0'26.
				din	din
7%	inv. pos.	13.	IX.	92-50	93-50
		17.	IX.	91-75	93-75
8%	Blair	13.	IX.	93—	94—
		17.	IX.	93—	94—
7%	Blair	13.	IX.,	SA-	86—
		17.	IX..	SA-	86—
7%	Seligman	13.	IX.i	98-50	100—
		17.	IX.1	99—	100—
4%	agr. obv.	13.	IX..	53—	54-50
		17.	IX.	58—	54—
4%	drž. gar.	13.	IX.	51*50	53—
agr. ob v.		17.	IX.,	5150	53—
6%	begi. obv.	13.	IX.	75—	76—
		17.	IX.	76—	77—
2‘5% voj. škoda		13.	IX.	406-50	407-50
		17.	IX.	407’—	409—
238-80
8-47
8-475
8-47
8-48
8-50
12-93
12-95
12-95
12-93
12-93
Žitno tržišče
Tendenca še vedno trdna.
Tudi v zadnjem tednu ni bilo nobenega večjega prometa. Cene so po večini ostale nespremenjene. Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Devize
Povpr.
		din
	1937	
Amsterdam	13. IX.	2387-65
	17. IX.	2388-47
Berlin	13. IX.	1740 03
	17. IX.	1740-08
Bruselj	13. IX.	730-45
	17. IX.	730-20
Curih	13. IX.	996-45
	17. IX.	996-45
London	13. IX.	214-26
	17. IX.	214-58
Newyork	13. IX.	4307-25
	17. IX.	4307-25
Pariz	13. IX.	154-57
	17. IX.	145-77
Praga	13. IX.	151-43
	17. IX.	15154
Trst	13. IX.	227-44
	17. IX.	227-70
Pon.
din
2402-25 2403 01 1753-90 1753-90 735-52 735-26 1003-52 1003-52 216-31 216-63 4343-56 4343-56 156-01 147-20 15254 152-64 230-52 230-78
2ito:
Koruza:
suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja Pšenica:
nova, gor. ban., 78 kg 2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . . • •
nova, gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakl. postaja Ječmen:
63 kg, 2%, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .
64 kg, 2°/o, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .
baranjski, spomladanski, 66 kg, pariteta Beli Monastir, dobava promptna . .
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .
din din
94--
95—
177-50 180"
177-50 180-—
135'— 140"
pšenični, drobni, v ega!
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 100'— 105'—
Nova pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. 79/2% din 170'—.
Tisa II (od Žablja do ustja Tise) kval. 79/2% din 169'—.
Begej kval. 79/2% din 169'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 168-—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 166'—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 166'-.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 168-—.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 166'—.
Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3% din 165'—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 164'—.
Od določene cene za blago fko. v la čilec se za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 166'—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 167'-.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 164'-.
Senta kval. 79/2% din 168'—.
Lesno tržišče Tendenca nestalna.
Jesenska sezona je pokazala precejanje zanimanje za mehak rezan les. Cene so se vsled tega ponovno nekoliko okrepile. Isto velja tudi za hrastovino ter gorivo.
Išče se v pretežni večini mehki les v III. in IV*. kakovosti. Italijanski uvozniki so zadnji čas dobili več uvoznih dovoljenj, kar obeta živahnejšo kupčijo.
Veliko se izvaža brusnega lesa, kar povzroča zastoj v izdelovanju rezanega in tesanega blaga. Posledica tega izvoza in zastaja je tudi ponoven dvig cen zlasti tesanemu lesu, ki ga je sedaj zelo lahko oddati.
Prav tako se iščejo trami močnejših dimenzij, med tem ko se je prejšnja leta laže plasiralo tanjše blago in so te dimenzije zaostajale.
V trdnem lesu, predvsem bukovini, pa je le malo zanimanja. Posebno je opažati čimdalje večje nazadovanje produkcije bukovega
Plohi, parjeni, I., II. .	830'-	920'—
Parkcti:		
hrastovi, za m3 . . .	51'—	56'-
bukovi, za ni2 . . .	40—	45—
Železu, pragi 2*60 m 14X24		
hrastovi, za 1 komad	33—	37'—
bukovi, za 1 komad	21'—	24'—
Drva:		
bukova, za 100 kg .	12—	13'—
hrastova, za 100 kg .	11 —	12'-
Oglje:		'
bukovo, za 100 kg .	37'—	45'-
»canalla«, za 100 kg .	42'-	47'—
Frizi I., širine 5, 6 in
7 cm....................... 750'-
Frizi I., širine od 8 cm
naprej..................... 820'-
Oreh:
800'-970'— I'—	860-—
145'— 147-50
165'— 170'-
112'-
Mlevski izdelki:
din
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu • • Otrobi: pšenični, debeli, v ega! 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom davek, franko vagon bačka postaja . . •
285"
285"
265"
117'50
din
290-
290-—
270-—
245-— 250-
110'- 115-
Oglje se še vedno dobro proda za potrebe domače industrije.
Les:
Smreka, jelka:
Hlodi I., II. monte •
Brzojavni drogovi . .
Bordonali merkantilni Filerjd do 576' . . .
Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej	.	.	.
Škorete, paralelne, od 16 cm naprej	.	.	.
Škorete, podmeme, do
15 cm..................
Deske-plohi, kon., od
16 cm naprej . . .
Deske-plohi, par., od
16 cm naprej	.	.	.
Kratice, za 100	kg	.
Brusni les za celulozo Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I. in II. .
Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. in II.
Hrast:
Hlodi I., II., premera od 35 cm naprej Bordonali
Deske-plohi, boules Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . .
Deske-plohi, ostrorobi (podnice) ....
din 125'- 150'- 145'- 150'- 145'-	din 155'— 160'— 165'— 160— 165'-
340'-	360—
360'-	390—
260'-	300'—
255'—	275'—
285'— 45'— 120'-	315'- 55'- 130'-
250'-	260'-
335'-	365—
275'-	305'-
515'-	555'-
240'- 830'- 900'-	280-— 930*— 940'—
W-	S30-
820'-	930—
Povpraševanja:
Več tisoč m3 brusnega lesa za celulozo.
Išče se večja količina desk tomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6” šir.
Večje količine modrijerov v predpisanih dimenzijah.
I/II hrastovi frizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi boulesi.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Deske smreka-jelka v III. in IV.
kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
Škorete smreka-jelka, 12mm; dobava promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti.
Zunanja trgovina
Trgovinska pogodba z Grčijo je podaljšana do konca oktobra. Pogajanja za sklenitev nove pogodbe se bodo v kratkem pričela.
Nad sto vagonov masti bi mogli vsak mesec izvoziti v Anglijo. V resnici pa smo letos izvozili skupno le 50 vagonov.
Izvoz avstrijskega lesa se je v prvih osmih mesecih 1. 1. v primeri z lani zmanjšal od 108.418 na 77.943 vagonov. Izvoz je nazadoval predvsem zaradi manjšega izvoza V Italijo.
V zvezi z bližnjim obiskom Mussolinija v Nemčiji se govori, da bo skušal Mussolini posredovati med Nemčijo in Avstrijo, in sicer v tem smislu, da M dobavljala Avstrija Nemčiji deželne pridelke, sladkor in les, Nemčija pa bi plačala te dobave z dobavo orožja in streliva. Avstrijska vlada Je že enkrat tako ponudbo odklonila in ni verjetno, da bi sedaj izpremenila svoje stališče.
Romunska vlada je odpravila vse omejitve za uvoz avtomobilov in motornih vozil. Posledica tega je bila, da Je samo v prvi polovici letošnjega leta dosegel uvoz motornih vozil okoli 300 milijonov lejev.
Italijani so znova začeli izkoriščati rudnike niklja v dolini Seal* ki so jih zaradi premale rentabilnosti pred leti opustili. Instalacije za topitev rude 'bodo v kratkem gotove.
Zadnja uradna cenitev žetve v Kanadi ceni pridelek na 188,1 milijona bušljev. To je najslabša žetev od 1. 1914.
Žetev pšenice v U. S. A. se ceni na 886 milijonov bušljev pšenice in na 2549 milijonov bušljev koruze.
Nemška avtomobilska industrija
je prisiljena zaradi pomanjkanja surovin, da zmanjša število tipov avtomobilov.
Nizozemska je predložila parlamentu zakonski predlog, da se uvozni kontingenti za papir podaljšajo za eno leto.
Francoska proizvodnja železa je v stalnem dvigu. Tako je narasla v prvih sedmih mesecih proizvodnja jekla od 3,9 v 1. 1936 na 4,6 milijona ton v 1. 1937.
Tvomica avtomobilskih in letalskih motorjev Isotta Fraschini v Milanu je sklenila, da poveča svojo glavnico od 54‘5 na 70 milijonov lir.
Združene države Sev. Amerike so izvozile v prvih sedmih mesecih 1. 1. 4'5 milijona ton železa, lani v istem času pa samo 1'9 milijona. Največ tega železa je odšlo v Anglijo in na Japonsko.
Vse vrste posode so začeli izdelovati v Ameriki iz papirja. Posoda je zelo odporna in močna ih kar je glavno — silno poceni.
V Nemčiji so začeli izdelovati mast iz drevja. Nemci trde, da je ta mast dobra in se zato tudi vedno bolj upor'ablfa. Menda druge masti primanjkuje in to je vsa. prednost lesene masti.
M 'fr
Novi nemško-italijanski plačilni sporazum
Novi plačilni dogovor, ki je bil pred dnevi podpisan med Nemčijo in Italijo, daje italijanskim upnikom razne ugodnosti. Tako določa pogodba, da se bodo obresti italijanskega kapitala, ki je investiran v Nemčiji, transferirale v korist italijanskih upnikov, dočim so se morale dosedaj deponirati pri Reichsbanki. Isto velja tudi za obresti italijanskih hipotekarnih in drugih posojil, ki so jih Italijani investirali v Nemčiji.
Kar se tiče dividend, bodo te v celoti transferirane v korist italijanskih upnikov, če ne presegajo 3 in pol odstotka. Če pa presegajo 3 in pol odstotka, potem se bo transferirala samo polovica zneska nad 3 in pol %. V celoti bodo tudi transferirane vsote, ki* izvirajo od posojila italijanskih državljanov na poslopja. Poleg tega je dovoljeno italijanskim upnikom, da morejo dobiti mesečno brez predhodnega dovoljenja Reichsbanke iz Nemčije 200 mark. Poseben dogovor pa ureja tudi plačevanje avtorskih honorarjev.
Konkurzi - poravnave
V konkurzni zadevi trgovca Jakoba Menarta se odreja narok za razpravljanje in sklepanje o predlogu prezadolženca na prisilno poravnavo na dan 22. septembra ob 10. Prezadolženec ponuja, da plača stroške konkurzilega postopanja ter 'konkurzne terjatve I. in II. razreda v celoti, ugotovljene terjatve iti. razreda pa do 20%, In sicer v 10 mesečnih obrokih, katerih prvi zapade 2 meseca po pravomočnosti odobritve poravnave. Soproga Ivana Menart je prevzela jamstvo za izpolnitev ponu-dene poravnave.
Odpravljen je konkurz mizarskega mojstra Franca Eržena v Zg. Bitnjem pri Kranju, ker je bila razdeljena vsa masa.
Ker ni bilo pokritja za stroške postopanja pa so bili odpravljeni konkurzi Franca Krašovca na Vrhniki. Franje Krašovec na Vrhniki ter Franca in Ivane Homar v Kamniku.
Gibanje tečajev
Napeti zunanje politični odno-šaji so vplivali na vse svetovne borze. Poleg tega pa se ljudje boje, dra bi komaj s težavo popravljena zunanja trgovina zaradi vojnih dogodkov znova nazadovala. A tudi padanje franka je vplivalo na tečaje. Kako so se ti gibali, kaže naslednja tabela:
Konec 1927
= 100%
	14. 8.	4. 9.	11. 9.
London	75'8	72‘7	72"0
Pariz	57‘2	52*2	52"9
Berlin	48‘6	48"0	46"9
Praga	101'3	100’5	100-2
Milan	—	131-3	129-4
Curih	70'0	68"5	66-2
Bruselj	65‘3	58"6	58 "2
Amsterdam 74'2		69‘3	68'0
Dunaj	67'6	66‘7	64'5
Stockholm	30'7	29"8	28‘6
New York	122’4	108-5	ion
Na *vseh borzah je		torej vladala	
besistična	tendenca	ter	je zato
nednarodni borzni indeks zdrknil d 73'6 na 71'6 odstotkov.
Mm -licitaciji
Gradbeni oddelek direkcije drž.
železnic v Ljubljani sprejema do 21. septembra ponudbe za dobavo strešne opeke, ploščatega železa in strešne opeke.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 22. septembra ponudbe za dobavo električnega materiala in žice, elektrod za varjenje, jelovega jamskega lesa, mila, repičnega olja, bombaža za čiščenje, pil za kovino, opeke, negašenega apna, črne pločevine; do 29. septembra za dobavo jeklenih rešet, gumenega kabla, vijakov, stekel za bencinske svetilke, svinčenih cevi, raznega električnega materiala, dežnih plaščev ter za oddajo dimnikarskih del.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 23. septembra ponudbe za dobavo jelovih hlodov, jelovega jamskega lesa; do 30. septembra za dobavo jelovega jamskega lesia ter asinhronega trofaz-neea motorja.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 21. septembra ponudbe za dobavo raznih kemikalij: do 28. septembra za dobavo nlutovine, vodovodnega materiala, kokosove preproge, gorilnega špirita, čistega alkohola ter raznih vrvic, sukna in tkanin.
LICITACIJE
Dne 23. septembra bo v inten-danturi IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija za nabavo večje množine pšenice za potrebe vojaštva.
Dne 25. septembra bo v intendan-turi štaba V. armijske oblasti v Nišu licitacija za dobavo 1,000.000 kg pšenice za potrebe vojaštva.
Dne 25. septembra bo pri Komandi mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 20.000 kilogramov fižola.
Dne 21. septembra bo pri gradbenem oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani licitacija za dobavo in montažo kotla za centralno kurjavo direkcije Ljubljana.
Dne 28. septembra bo v inten-danturi štaba Vardarske divizijske oblasti v Bitolju licitacija za dobavo hrane (fižol, zdrob, ječ-menček, riž, svinjska mast, krompir, olje, čaj, sol, sladkor, kavine konzerve, makaroni, paprika, kis).
Dne 23. septembra bo pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu licitacija za dobavo livarskega koksa, dne 24. septembra za dobavo jekla, jeklene in železne pločevine in dinamo žice ter za dnevno dobavo 380 kg kravjega mleka; dne 25. septembra za dobavo antimona, medi, azbestnih zakovic ter mizarskega kleja in brusnih kamnov; dne 28. septembra za dobavo jekla, bakra, usnja; dne 29. septembra za dobavo žvepla, hidrooksida ter raznih laboratorijskih potrebščin; dne 1. oktobra za dobavo vijakov in zakovic; dne 4. oktobra za dobavo prečic in dne 9. oktobra za dobavo strojev za ostrenje palic iz medi.
Dne 29. septembra bo v inten-danturi komande Bregalniške divizijske oblasti v štipu licitacija za dobavo raznih pisarniških potrebščin.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Povpraševanje po našem blagu
v tujini
Pred zaključkom trg. pogajanj z Nemčijo
Plenarna zasedanja stalnega nemško-jugoslovanskega odbora v Dubrovniku so končana in sedaj so začele zasedati tri podkomisije. Po izjavi šefa naše delegacije, pomočnika zun. ministra dr. Pilje, potekajo pogajanja ugodno. Za javnost pa se ne dajo še nobena sporočila. Zakaj ne? Računajo, da bo do pogajanja jutri, v torek, že končana.
Les in lesni izdelki:
975 — Aleksandrija: železniški pragi,
976 — Dunaj: leseno galanterijsko blago.
Deželni pridelki:
977 — Pariz: deželni pridelki,
978 — Dunaj: ponuja se zastopnik za> zdravilske rastline,
979 — Berlin: proso (100 ton),
980 — Kodanj: koruza,
981 — Berlin: proso za krmo,
982 — Dunaj: jedilne gobe,
983 — Berlin: koruza za izvoz, v skandinavske dežele,
984 — Praga: ponuja se zastopnik za makovo seme, navadni in sladki janež,
985 — Turku (Finska): koruza,
986 — Dunaj: zastopniška tvrdka išče suhe gobe,
987 — Pariz: komisijska in zastopniška tvrdka išče za izvoz v Francijo zdravilne rastline (lipovo cvetje, kamilice, arniko in druge rastline),
988 — Budapešta: seme koriandra,
989 — Montreal (Kanada): fižol.
Proizvodi sadjarstva:
990 — Basel: šipek,
991 — Berlin: murvine sadike 2 do 3 leta stare,
992 — Dunaj: zastopniška tvrdka išče suhe marelice, češplje in pekmez.
Proizvodi živinoreje,^perutninarstva in ribarstva:
993 — Nurnberg: jagnječje kože in ovčje s krznom,
994 — Chrimmitschau (Nemčija): volna in kozja dlaka,
995 — Hamburg: zmrznjena jajca brez lupine,
996 — Amsterdam: volna,
997 — Gand: živalska dlaka.
Industrijski izdelki;
998 — Bukarešta: ponuja se zastopnik za kemično-farmacevtske proizvode, alkaloide in živo srebro.
999 — Dunaj: čevlji po vzorcu,
1000 — Hamburg: sekire vseh vrst, razne armature, parni ventili in zlitine iz medi,
1001 — Montevideo: metilni alkohol,
1002 — Dunaj: nakupna tvrdka ameriškega koncerna veleblagovnic hoče izvažati v naše kraje rokavice, izdelane iz simplex blaga,
1003 — Karachi (Indija): železnina, zlasti žice, sanitetno blago, svinčene cevi, klozeti, naftalin, kreda v prahu, pisalni pribor, papir, aparati za merjenje.
Opombe:
Št. 1. — Zerst (Nizozemska): neka tvrdka., išče zvezo z uvozniki koles ter šasij za kolesa,
Št. 2. — Hamburg: neka tvrdka ponuja našim tvornicam umetne svile tkalski klej,
Št. 3. — Tel-Aviv: išče se zveza z našimi uvozniki južnega sadja,
Št. 4. — Leipzig: neka tvrdka išče pripravnega zastopnika za prodajo tekstilnega blaga in prediva vseh vrst,
Št, 5. — Hamburg: neka tvrdka bi hotela stopiti v zvezo z našimi tvrdkami, ki se zanimajo za nakup vodnih tehtnic.
Št. 6. — Bruselj: neka tvrdka išče zvezo z našimi uvozniki cunj, ko tudi zastopnika za ta predmet.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd. Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Tretja licitacija za kabel Maribor—Beograd
Dne 15. septembra je bila v Beogradu v poštnem ministrstvu tretja licitacija za dobavo in postavitev kabla od naše meje pri Mariboru pa do Beograda in Zagreba. Licitacije se je udeležila samo ena firma kot skupna ponudnica vseh zainteresiranih tvrdk. Dobavo je dobila tvrdka Siemens & Halske.
Duševni delavec
sedenja.
rabi Rogaško slatino, ki ga obvaruie pred škodljivimi posledicami mnogega
rA(X}(dfio. mincrabiiL
DllO in po sveti
Nj. Vel. kraljica Marija je brzojavno izrekla svoje sožalje Masa-i rykovi hčerki Alisi. j Šef turškega gen. štaba maršal I čakmak pride na turškem rušilcu I v Dubrovnik, odkoder se bo odpe-j Ijal z železnico na naše vojaške J manevre na Dolenjskem.
V nedeljo je bil odkrit spomenik j dr. Ivanu Tavčarju pred njegovo | rojstno hišo v Poljanah. Kljub sil-’ nemu nalivu se je zbralo k slovesnemu odkritju spomenika zelo mnogo ljudi. Spomenik, delo kiparja Pengova, je bil postavljen na pobudo Slovenske matice ter s pomočjo odvetniške zbornice in Ljub. kreditne banke, že v cerkvi se je pri pridigi spominjal dr. Tavčarja bivši trnovski župnik in pisatelj Finžgar. Svečanost odkritja pa se je začela z govorom predsednika Slov. matice dr. Lončarja, slavnostni govor pa je imel prof. doktor Slodnjak. Govorili so še: župan poljanske občine Debeljak, ljubljanski podžupan dr. Ravnihar, predsednik Zbornice in podpredsednik Ljub. kred. banke Ivan Jelačin in univ. prof. dr. Dolenec. Lepo in prisrčno je slovenski narod počastil spomin svojega velikega pisatelja Ivana Tavčarja.
Po svojem povratku iz Nemčije je sprejel sarajevski nadškof doktor šarič novinarje, jim najprej govoril o razmerah v Nemčiji, nato pa se je dotaknil konkordata. Dejal je, da konkordat izpolnjuje važno državno potrebo, ker mora biti katoliška cerkev v Jugoslaviji enakopravna. Glede hrvatskega vprašanja je izjavil, da je optimist, ker je borba za konkordat dokazala, da se ne more vladati brez Hrvatov.
Za sporazum, ki so ga sklenili voditelji beograjske združene opozicije z dr. Mačkom, vlada v beograjski javnosti močno zanimanje. Sporazum se sedaj redigira in ima tri dele. Ko bo dokončno besedilo sporazuma določeno, bo predložen sporazum dr. Mačku v podpis. Kakor se poroča, je bil dosežen sporazum samo glede sklicanja nove skupščine ter vseh priprav za njeno sklicanje.
»Hrvatski dnevnik« piše, da pomeni sporazum med srbijansko združeno opozicijo prvi začetek realne politike srbijansklh strank. V Zagreb so prišli zastopniki teh strank, da se dogovore s hrvatskim narodom pri polnem upoštevanju njegovih pravic. Pri sporazumu ne gre za boj za oblast, temveč za velike potrebe in interese srbskega, hrvaškega in slovenskega naroda.
Križarska mladina na Hrvaškem šteje 325 kmetskih, 101 delavsko organizacijo, 47 društev Mahničevih dijakov, 15 križarskih starešinskih in 295 organizacij malih križarjev. Skupno šteje križarska mladina 26.689 moških in 14.974 ženskih članic. Križarska organizacija izdaja tudi troje glasil, in sicer »Križarsko stražo« za kmete, »Socialni red« za delavce in »Vrtec« za male križarke in križarje.
Poslanci, ki so zaradi konkordata izstopili iz vladne večine, so si ustanovili svoj klub, ki se imenuje »Ljudski pokret«. Ime »srbski klub« ki ga je predlagal dr. Janjič, je večina poslancev odklonila. Za predsednika novega kluba je bil izvoljen posl. Miloje Sokič.
Po izjavi ministra Cvetkoviča se bo narodna skupščina sestala še pred 20. oktobrom.
Minister za telesno vzgojo dr. Ro-gič je obiskal Maribor in Ptuj.
Umrl je poslanec b. HSS Šime Bugarin, ki je bil znan tudi kot kmetski pisatelj. Bil je zelo agilen politični delavec ter vnet pristaš dr. Mačka.
Zakonski načrt o življenjskih potrebščinah pride v kratkem na pretres pred gospodarsko-finančni odbor ministrov.
Mestni muzej v Ljubljani je bil te dni slovesno otvorjen.
Naša država je odpovedala pogodbo z družbo »Air France«.
Dr. Pernar je bil obsojen na tožbo policijskega šefa v Brodu zaradi klevete na dvomesečni zapor. Doktor Pernar se je proti razsodbi pritožil.
Skupina urednikov nemških gospodarskih listov je prišla v Beograd, kjer si je ogledala beograjski velesejem, Poštno hranilnico in Narodno banko.
Banska uprava v Zagrebu je postavila komisarja združenju tiskar-niških podjetij v Osijeku. Komisar mora v treh mesecih izvesti volitve.
Narodni poslanec Milenko Glišič
je napadel in težko ranil s palico publicista Sveta Savkovlča, nekdanjega glavnega urednika »Balkana«.
Varnostni komisar na Koroškem general Perko bo odstavljen, ker so mu dokazali, da podpira liitlerjevce.
Sresko načelstvo v Samoboru je bilo deložirano, ker že dolgo ni bila plačana najemnina za uradne prostore. Tudi tisti bi moral biti »deložiran«, ki je zakrivil ta škandal.
Za zgraditev paviljona proti nalezljivim boleznim v Banjaluki je bil dovoljen kredit v višini poldrugega milijona din.
V avgustu so prodali rudniki Trosnyk Mineš Narodni banki 547 unč zlata in 271 unč srebra.
Ker je grozdje v osjeških vinogradih precej kislo, so zaprosili vinogradniki finančno direkcijo v Zagrebu za breztrošarinski sladkor, s katerim bi sladili novo vino.
Svet Zveze narodov je odobril angleški načrt delitve Palestine v dva dela.
Vsak trgovec mora naročnik ..Trgovskega lista"
Italijanski parniki ne bodo več pristajali v ruskih pristaniščih.
Kongres delavske stranke v Kanadi se je izjavil za bojkot vsega blaga, ki prihaja iz totalitarnih držav.
Vrhovnega ameriškega sodnika Blacka, ki ga je pred kratkim potrdil senat, ogorčeno napada ameriški tisk, češ, da je član tajne družbe Ku-Klux-Klan.
Nemški državni tajnik Reinhardt je izjavil, da je nemška država v zadnjih štirih letih potrošila 38 milijard mark izven proračuna. Večina tega denarja je šla za oboroževanje in za javna dela.
Japonci so pri Tatungu izvoje-vali zmago ter pognali Kitajce v beg. Poveljujoči kitajski general je bil nato aretiran, ker mu očitajo Kitajci, da je samo on s svojo bojazljivostjo zakrivil poraz.
VI. vzorčni velesejem v Plovdivu bo od 25. aprila do 8. maja 1938.
Dunajska rotunda, ki je bila zgrajena 1. 1873 za takratno svetovno razstavo na Dunaju, je pogorela do tal. Vsi poskusi gasilcev, da bi rešili znamenito stavbo, so bili zaman. V rotundi je bil nastanjen tudi dunajski velesejem. Nekaj razstavnega materiala je še bilo v rotundi in ves ta material je pogorel. Sodijo, da je ogenj tlel že več dni. Nekateri pa so mnenja, da je bil ogenj podtaknjen ln da gre za sabotažo.
Zaradi močnega viharja se je
ponesrečilo neko italijansko potniško letalo. Osem potnikov je bilo ubitih.
Na vojaški slavnosti ob zaključku nemških manevrov se je podrla v Kolnu tribuna, na kateri je bilo 5000 ljudi. Nemški dopisni urad zatrjuje, da ni bil pri tem nihče ubit. Ranjence so prepeljali v bližnjo bolnico.
5 tajnih radijskih postaj še vedno deluje v Nemčiji in širi proti-narodno-socialistično propagando.
Prebivalstvo v Angliji pada v tej meri, da bo štela Angiija v sto letih samo 5 milijonov prebivalcev, če bi rojstva še nadalje v sedanjem obsegu nazadovala.
Radio Ljubljana
Torek, dne 21. septembra: 12.00: Lahka instrumentalna glasba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, -borza — 18.00: Kar po domače! (Magistrov trio) — 18.40: Nastanek tarife pri železnici (Al. šulgaj) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Kiplingova dela in njihov pomen za nacionalno in splošno vzgojo naše mladine (Branko Stra-žičič) — 20.00: Večer operne glasbe. Sodelujejo: ga. Franja Bernot-Golobova, ga. Antonija Marolt-šu-štarjeva in Radijski orkester — 21.00: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Za ples! (plošče).
Sreda, dne 22. septembra. 12.00: Zvezde in zvezdniki (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Operetni napevi (plošče) — 18.40: Mladinska ura: Resni in veseli dogodki s taborov in potovanj (Miroslav Zor) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Kako je okolica vplivala na življenje in delo Veljka Miličeviča — 19.50: šah — 20.00: Plesna glasba: Sestre Stritar in Rad. jazz — 21.00: Harmonika (plošče) — 21.15: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Mandoli-nistični trio (gg. Antunovič, Priv-šek, Haršlag).
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d,, njen predstavnik Otmar Mlhalek vsi v Ljubljani