Dopisi. Iz Sevnice. (Naše bralno druStvo.) Večina slovenskih 6italnic na Spodnjem Štajarju ima namen, da si najprej oskrbijo dobro slovensko časopisje in potem še le nemško. A pri nas je to druga6e. Naš odbor bralnega društva je izdal preteklo leto za 6asopisje in drugo berilo 280 K. Ali naše bralno društvo je komaj Iretjino te svote izdalo za slovensko 6asopisje. Ko so si neko6 razlagali, da je «Slovenec» v nekem 6lanku izjavil, da vsa posvetna gospoda pripada k liberalni stranki, je to na3 odbor tako užalilo, da je potem pri zboru soglasno sklenil, da se mu koj naro6nina ustavi. Ravno tako se je morala umakniti iz naše čitalnice tudi «Edinost,» «Kmetovalec,» «Domoljub,> in še več drugih slovenskih listov. Tako ravnanje se mi zdi jako malo umestno. Vsled tega je tudi odbor sam kriv, da [e udov bralnega društva iz kme6kega stanu tako malo. Kar se tiče fantov, bodisi kmečkega ali gosposkega stanu, je bil do letos še samo eden vpisan za uda bralnega društva, kar je v resnici prav žalostno. Drugi udje zopet odpadajo. Imel sem preteklo leto ve6krat priliko govoriti s tem ali z onim udom bralnega društva ter sem ga vprašal: ,Ali greš kaj v čitalnico pogledat?' Odgovorilo se mi je: ni6; nadalje pravi: Letos sem še plačal, ali, da bi šel v čitalnico, tega veselja nimam več, ker ne morein dobiti ni6 prida v roke. Ce si pa izposodim kaj, zopet ne dobim drugo, kakor «Narod.» Sl. odbor! Vi ste krivi, da se v Vašem bralnem društvu tako malo 6ita, in da Ijudstvo ostane vsled tega še vedno v svoji zaspanosti. Ne ve, kaj je politika in kaj narodnost. In ravno zaradi tega se v našem trgu polni šulierajnska nemška šola s slovenskimi otroci, kar ie gotovo največji Skandal za celi sevniški okraj. Nadalje, zakaj naši posestniki gledajo mirno nemško uradovanje pri dav6nem uradu in zakaj tako pridno zahajajo k nemškemu trgovcu g. Schalku? Vse to kaže na narodno nezpvednost našega ljudstva. Naše bralno društvo pa tudi samo dremlje. Že dolgo časa opazujem našo 6italnico, ali tega se ne spominjam, da bi naša 6italnica priredila katero veselieo ali pou6ni govor. Opozarjam ude bralnega društva, da naj vsaj oni v tekočem letu storijo svojo narodno dolžnost. Zahtevajte odločno pri odboru, da se izvržejo ni6vredni nemški 6asniki in nadomestiio z dobrimi slovenskimi. Posebno bi bilo dobro, da bi se «Slov. Gospodarja* in pa «Domovine» naro6ilo ve6 številk, ker se po teh dveh listih v naši čitalnici najbolj poprašuje. Selnica ob Dravi. Skorai bode leto, odkar je prejšni naš župan, privandran Nemec, odstopil, ter zapustil nasledniku občinsko blagajno polno dolgov. Menil je menda izprva, da zadostuje za županstvo biti Nemec in slovenske domačine prezirati, a da mora skrbeti tudi za blagor in napredek ob6ine, tega menda ni vedel. Naša vas je pod njegovim županstvom zaostala daleč za drugimi in novi župan ima opravka v obilici, da zamujeno vsaj nekaj popravi. Akoravno pa že sedi skoraj jedno leto na županskem stolu in gotovo več brižnosti kaže za županske dolžnosti nasproti ob6ini — čast komur čast, akoravno ni našega rodu — se vendar ni ni6 storilo, da bi se zadostilo najnuinejši potrebi, da bi se nadomestil občinski studenec, ki zdravstvenim zahtevam naravnost nasprotuje, z bolišim studencera. Cela vas skoraj zajemlje iz njega pitno vodo, vsak z lastno posodo: vzemimo slučaj kake kužne bolezni, davice itd., kako lahko se na ta na6in okuži. voda v studencu in po vodi cela vas. Ali je gospod župan s svojim sicer bistrim vidom to ob6insko potrebo zapazil, ne vemo, ali slišal bi to že lahko od drugih. Kakor mu bode tudi gotovo znano, je nekdo hudomušno vrgel v studenec že več dnij poginjenega krokarja; občina je morala studenec osnažiti; ali se je zoper hudoraušnega oškodovalca postopalo pri povrnitvi stroškov z vso strogostjo ? Bodemo videli, saj je vse v račun postavljeno; da bi se občini na take na6ine škodovalo, nikakor ne trpimo. Baje dobimo tudi novo šolsko poslopje, ki pa bode ravno tako ponesre6eno, kakor dosedajno, ki se je še pred ne dolgem 6asu stavilo pod vodstvom nemškega županstva in ravno takega krajnega šolskega sveta. Kaj ne, dragi bralec, Solsko poslopje staviti tik gnoja, kaj takega se more izeimiti le v glavi, ki za doma6ijo nima smisli. Nanovo nameravano šolsko poslopje črez malo 6asa tudi ne bo ve6 zadoščalo potrebam. Tega pa se menda že celo nih6e ni domislil, da prostori, ki niso sposobni za u6ilnice iz zdravstvenih ozirov radi gnojnice pod okni, iz istega razloga ne bodo sposobni tudi za u6iteljska stanovanja, in nadalje da je nujno potrebno, da otroci dobijo kmalu pitne zdrave vode; zdaj hodijo po sosednih hišah šolarčki za vodo prosja6it; iz občinskega studenca more pa zajeti samo isti vode, ki si prinese 6eber in vrv s seboj! Tudi na pošti si je želeti marsikaj druga6e! Ne vemo, kako da ne dobivamo mi zunaj vasi pisem na dom; pisma leže, ako slu6ajno kdo ne pride vprašat, dalj 6asa na pošti, ali bolje re6eno v prodajalnici poštarja, kjer jih lahko nadzoruje tudi trgovinski u6enec. Na ta način zaležijo pisma, ki mi naznanjajo kaj važnega, kakor mogoče smrt svojih dragih, po jeden mesec in tako svojega namena tudi ne dosežejo! Slišali smo tudi, da so nekteri sprožili misel osnovati v Selnici gospodarsko podružnico, da govorilo se je celo o mlekarski zadrugi, kterih prva bi naj poljedelca podučevala in mu pomogla v gospodarstvenih stvareh, druga pa mu donašala trajni dobiček za živinorejo. Pozdraviti moramo te dobro namene, ker prepotrebne bi bile doti6ne zadruge, ali dvomimo kar naprej, da bi se dalo z lahka kaj takega osnovati; nemčurji, kakor privandrani Nemci so namre6 najhujši nasprotniki vsakemu razvitku in poduku domačinov, ker jih kot nevedneže ložje molzejo in v svojo oblast spravljajo; gotovo bodo tudi pri tej priložnosti svojo nasprotstvo pokazali, da bi se jim domačini vsaj enkrat vsedli na limanice. Sv. Trojica v Slov. gor. Imamo jo, kmetijsko zadrugo pri sv. Trojici v Slov. gor., prvo v šentlenarskem okraju. «Katoliško-politično društvo> za okraj sv. Lenart v Slov. gor. sklicalo je preteklo sredo zaupni shod, povabilo g. I. Kača in zadruga je bila ustanovljena. Zbralo se je veliko število najboljših kmetov sv. Troiice in okolice, dasi so nasprotniki na vse kriplje kmete odvračevali od shoda ter jim zadruge slikali kot žive škrate, ki bodo premoženje njihovo kar požirali. Vrli Ka6 je pa v dolgem, izbornem govoru pri6ujoče kmete povsem prepri6al, da je združenje kmetskega stanu neobhodna potreba, sicer v malo letih kmet popolnoma propade. Slika žalostne razmere na Hrvaškem, kjer kmet dela za grajščaka, kjer židovski Mažari delajo s Hrvatom, kakor mačka z mišjo. Omenja rodovitne Italije, kjer pa vlada največja lakota med kmeti, ki se živč ob salati in polenti ter spomladi z lastavicami vred v trumah vrejo v naše kraje za kruhom. Omenja kranjske Dolenjske, kjer so se izselile cele vasi. Kaj je krivo vsemu temu? Sovražnik jih je prehitel, izsesal, izkoristil. Taka preti tudi nam. Država sama nam ne more pomagati, če bi nam odpisala tudi vse davke — na jedni strani bi dala, na drugi bi morala vzeti — zato: pornagajmo si sami in združimo se. Doslej kmetje nimajo nobenih pravic, na Nemškem pa jih imajo in sami odlo6ujejo v svojih zadevah, ker so združeni. Švica je naibogatejša država, da celo Rusijo zalaga z denarjem, tam ni bogatinov ni siromakov, ker so kmetje združeni, cela država je kmetijska zadruga. Če se kmetje pri nas ne združijo, v dvajsetih letih ne bo nobenega kmeta več. Vinogradi ni6 ne rodijo, cena žitu je nizka, tudi živina nima nobene cene in to so glavni stebri kmetijstva. Ce se pa združimo, ne bo se prodal niti liter vina kakor iz naše kleti in po tisti ceni, kakor bomo mi hoteli. Ceno žitu bomo mi odločevali. Recimo: Zadružniki imajo 30 parov volov prodati. Naznanijo svoji zadrugi, zadruga naznani «Zvezi» in ta pa na Dunaj, v Trst, Berolin itd. mesarskim zadrugam. Doslej državo zalagajo z vsemi potrebnimi živili samo judje in država mora drago pla6evati, odslej pa bi država kupovala od zadrug. Omenja nadalje razna zavarovanja in sicer v slu6aju onemoglosti, za živino in zoper to6o. Kmet raora biti zavarovan, ker država nam ne bo dajala pokojnine kakor uradnikom; če bi država dala kmetu penzijo na stara leta, morala bi ga pri njem vzeti! Z eno krono smo lahko vsi zavarovani, kdor bi obnemogel, dobil bi vsak dan eno krono. Obnemoreta o6e in raati, izgovorita si prevžitek in ta tla<5i nju in mlada dva. Ce bi pa bila zavarovana, dobila bi po eno krono vsak dan, posestvo lahko ceneje prepustita. Če bo kmet zavarovan, ne bosta hlapec in dekla službe iskala po mestih, temveč pri kmetu, ne bodo hodili naSi sinovi na ptuje, doma bo imel dovolj kruha in če je zavarovan, ostal bo doma. A združiti se moramo! 800.000 slovenskih kmetov nas je in 6e se združimo vsi, bo v naših vrstah velikanska mo6, takrat bomo prišli do svojih pravic, sedaj pa nam le govorijo: Neumni kmet, plačaj pa mol6i! Zašumelo je po veliki dvorani, ko \e požrtvovalni Kač končal svoj govor, od vseh strani je žel navdušeno pohvalo, katero je tudi zaslužil. Sedaj se prične snovati zadruga. Pristopnina znaša 2 K, deležnina pa 12 K. Gsp. Ka6 opomni ter razloži, da ta denar ni zavržen, vsakteri zadružnik dobi knjižico, kjer je natančno vse zapisano, denar pa na obresti naložen. Pristopilo je na mesti 43 zadružnikov, kateri so izvolili dva odbora, ki ju objavljamo na drugem mestu. Zadruga ie ustanovljena, ima izborno vodstvo, zlasti celo izurjenega in prakti6nega tajnika. Ko bo zadruga registrovana, pri6ne delovati. Najprvo priporoča gsp. Ka6, naj si naroči umetnega gnojila, zatem naj prosi za u6itelja živinoreje, za dva u6itelja ki bi pregledala vinograde, slednjič naj prosi za kulturnega inženerja. H koncu še spominja gsp. Ka6 zbrane kmete, naj nikar ne mislijo na konsumna društva, katera so neumestna pri nas ter prav lehko spravijo kmeta na kant, temve6 vsi zadružniki kmetijske zadruge zavežejo se s trgovcem, da bodo vsi pri njem kupovali, trgovec se pa mora zavezati zadružnikom prodajati svoje blago za nekaj procentov ceneje. Tega so se tudi poprijeli naši kmetje ter sklenili kupovati zlasti samo pri trgovcih pri Sv. Trojici, ki so tudi zadružniki. Vam dragi slovenski kmetje kli6emo: pristopite vsi h kmetijski zadrugi in Vi boste postali gospodje ne pa Troji6arji! Vam pa, dobro znanim nasprotnikom trojiškim, ki toliko rujete proti zadrugi, Vam ki ste kot pijavke izsesali našega kmeta ter ste obogateli od njegovih žuljev, Vam pa kli6emo: Prišel bo 6as, morda je že blizu, ko se bodo naši kmetje obrnili od Vas in 6e Vas oni zapustijo, kaj potem?! Vi še nas boste prosili, da bi Vas sprejeli v zadrugo, a mi Vas ne bomo hoteli ker ste nasprotniki vere, naroda in kmetij^kega napredka in blagostanja! Iz Ruš. (Gledališče v mariborskera »Narodnem domu.) Odkar je v mariborskem Narodnem domu jelo biti živo, sem imel že tudi priliko, videti gledališčni oder in občudovati igranje tamošnjih diletantov. Kakor so se ti-le kretali dovršeno, tako odgovarja tudi oder največjim zahtevam. Velik je, zraven tega pa tako bogato in tako krasno opremljen, da je za vse skrbljeno, naj se igra, kar se hoče. Kaj so pa6 naše borne deskice po kmetih v primeri s tem razkošjem! Oh, kako veselje mora biti, nastopiti na takem odru, a kakšno bi še le bilo, videti na njem domače igralce, premaknjene iz navadne bornosti v tako ponosne prostore! In porodila se mi je naslednja misel. Na Slov. Štajarskem, kar ga smemo šteti v obližje mariborsko, imamo par diletantskih društev, ki igrajo prav dobro in bi igrala še mnogo boljše, ako bi oprava ne bila tako skrajno skromna; tudi je ljudstvo doslej kazalo za gledališčne predstave veliko zanimanje; najljubši del zabave mu je. Boga hvalirao, da je tako, da Ijudstvo plemenito zabavo ljubi. Radi tega pa bi se mu naj z odra duševna hrana dajala prav pogosto in najboljše pripravljena. Izrekam torej prošnjo: ali bi slavni odbor mariborske Posojilnice ne hotel tudi drugim slovenskim gledališčnim društvom prepustiti oder? Kar se tiče na kmetih igralcev, bi ne delalo nikake težave, da bi na mariborskem odru se dalo nastopiti. Najprej se vadijo doma na svojem odru, dokler ne znajo, na dan predstave pa še naredijo na mariborskem odru dve vaji, jedno dopoldne, drugo popoldne; potem bi pa menda že smeli sre6o poskusiti. Tako diletantsko društvo bi tisti dan potegnilo pol fare za seboj v Narodni dom, pomnožilo pa bi se Stevilo gledalcev še izdatno po Mariborčanih in sosedih. Opisana navada bi diletantom dokaj povečala veselje do igranja, ter provzročila med drustvi tekmovan,e, ki bi glegališčni umetnosti gotovo ne bilo na kvar; mariborskemu dramatskemu društvu pa bi menda tudi ne bilo neprijetno, če bi se včasih moglo malo oddehniti. Vrhu tega pa bi bilo še to velikega pomena, da bi Narodni dom družil daljne in bližnje sinove in hčere, kmetske in gospodske, da bi narodu bil v resnici drag dom. Zreče. (Volitve v občinski odbor) so se vršile dne 17. novembra 1898. Ker so pa Nemci propadli, vsled tega \e pet nemških Slovencev ali pet slovenskih Nemcev vložilo pritožbo zoper volitev. Njihovi razlogi bili so po našem prepričanju ničevi. V Gradcu so pa pritoževalcem vendar-le šli na roko ter so volitev za vse tri razrede razveliavili zavoljo tega, ker je volitveni razglas bil baje predolgo časa nabit na črni tabli pri občinski pisarni. Nove volitve vršile so se dne 12. aprila 1899. Sedaj so Nemci na pomoč poklicali vse Pohorje pod Resnikom. V političnih zadevah nedolžni gospodarji so pri zajutreku v Vavknah sedli na limanice ter stopili vsled nevednosti v vrsto naših nasprotnikov. K enemu gospodarju so Nemci poslali nekega hlapca, ta ni hotel, ker ni smel iti iz hiše brez pričakovanega volilca. Toti sirotek je na volišču Nemcem skrbel za jezo, drugim pa je s svojim glasovanjem pripravil vesele trenotke razvedrila in smeha. Takšni stebri so podpora za nemštvo v Zrečah. Cvet gospodarjev pa se je držal krepko in bvalevredno. Nasledek je bil, da so Neraci propadli na vsej črti, t. j. samo v tretjem razredu, ker v drugem in v prvem razredu niso imeli upanja do «zinage» in torej tudi svojih «kandidatov» niso nastavljali. Ali nemirni duh noče mirovati. Znovič so se nekaten pritožili, češ, neka pooblastila so bila podpisana s svinCnikom. Na podlagi tega so orožniki ali žandarji morali preiskovati pri vdovah veljavnost podpisov. Vse se je našlo v redu, kakor to zahteva postava. Svojih Nemci niso tožili, kako da so k nekej vdovi poslali lanteka z naročilom, naj vdova podpiše. Nezvedena sirota je vstregla, postala je Nemka, a menda še danes ne ve, kdo vse da se je pod njenim podpisom podpisal za pričo, kakor to določuje postava, ki pravi, da pooblastiteljiea in dve priči morajo podpisati ob enem. Na slovenskih pošteno pridobljenih pooblastilih so Nemci hoteli najti dlako, glede svojega pooblastila pa so bili kar tiho. Razlogi v pritožbi bili su tuiej zopet za nič. Ali v Gradcu so gospodje modrejši. Zasledili so, da se je volitven razpis baje za tri dni prehitro vzelo s črne table na občinskej hiši! Koliko da je na tem resnice ali pomote, tega slovenski volilci ne morejo vedeti. Volitve so pač ovržene! Sedaj so volitve občinskega zastopa razpisane za 25. dan januvarija. A v razpisu ni naznanjena ura, ob kateri se bo vršila volitev iz posameznih razredov. Kdo je tej pomanjkljivosti kriv? Saj gospod župan gotovo nima namena, da bi nagajal in kljuboval. In prorokuje se, da bo ta razpis nov razlog za razveljavljenje prihodnjih volitev za občinsko zastopnistvo. Možje, gospodarji, davkoplačevalci! Dne 25. januvarja pridite v občinsko pisarnico glasovat vsi, nobeden naj se ne skriva za peč! Zmaga mora biti naša! S svojim glasovanjem pokažimo, da se z vsemi močmi oklepamo gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Z Mnrskega polja. Novo leto je napovedovalo svoj nastop. Sneg, ki je padel za to zimo, je bil pokrit z ledeno skorjo, katera se je udirala od dežja, nanj padajočega. Po poliu so bile vsled tega setve v nevarnosti segniti, ker radi ledene skorje ni mogel pristopiti zrak. Ob koncu starega in začetku novega leta pa je topli jug raztopil sneg, in je v malo dneh bila po potokih zdatna povodenj, katera je tu in tam tudi preplavljala polja. Zamrznela reka Mura z debelim ledom se je pa ob nastopu vode iz pritokov začela vzdigovati in ledene plošče so se kupičile v kupe hribčekom enake in zajezavale tok vode in pretile z nevarnostmi. Lastniki mlinov kakor tudi drugi so zavžili dokaj straha. Mlini, ki niso bili iz Mure iznošeni v soboto pred starim letom, so se morali pospraviti v nedeljo na starega leta dan. Kjer se to ni storilo, šla je voda notri. Novo leto nam je na Murskem polju prineslo Se drugo nesrečo. Kakor prejšnje leto na več kraiih, tako je izbruhnil tudi letos dne 2. prosinca ogenj v Zgornjem Krapju na najbolj nevarnem prostoru. Brezdvomno je tukaj hudobna roka vmes. Ogenj je bil nastavljen na južni strani in kdor pozna vas Krapje, ugane takoj, da bi imel upepeliti celo vas, ki ima hiše in druga poslopja postavljena tikoma. Pa Ijubi Bog je čuval s svojo roko nad nami in zaSčitnik sv. Florjan, v kojega stavijo gasilci veliko zaupanje. Domače cvensko gasilno društvo je bilo hipoma na pogorišču s svojimi štirimi oddelki, vsak oddelek s svojo brizgalnico. Istotako so prihitela na pomoč še gasilna društva Lukavci, Vržej, Noršinci, Križevci, Ključarovci in Ljutomer. Tem se je pridružilo lepo število drugih pridnih delavcev in delavk. V varnost so prišli trije orožniki, posebno pa ljudsvo je bilo oveseljeno, da je prišel na pogorišče tudi c. kr. glavar iz Liutomera. Ker je pihal močan jug, je ogenj strašno razsajal ter nesel goreče utrinke po celi vasi, a ljubi Bog in delavni ljudje so storili, da so le trem posestnikom zgoreli škednji s krrao ter vozne in druge oprave. Dobri Bog povrni stotero vsem veliki trud. H koncu še bodi omenjeno, v čast našim gasilcem, da so pri požaru na Cvenu 18. nov. 1. 1. presekali goreč, s slamo krit hlev, ki je bil natlačeno poln s krmo in sicer presekali tako, da je hleva le zgorela tretjina. Zveza gasilnih društev za ljutomerski okraj je pri občnem zboru v Stročji vesi dne 26. novembra lanskega leta odlikovala vodjo plezavcev J. Slaviča ter plezavca A. Trojnarja in Antona Krambergerja, gasilca noršenskega gasilnega društva. Gasilec.