AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY M© VIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 106. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MAY 5th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po raznih naselbinah Amerike Sam in brez radia je poletel mlad Japonec preko Pacifika v Ameriko KDO BO KONČNO DOSPEL V BELO HIŠO V Calumet, Michigan, je umrl; Tokio, 4. maja. Seiji Joshiva-dobro poznani rojak George Klo- ra, 27 let stari japonski zrako-bučar, rojen v Tancagori pri plovec, je poletel danes zjutraj Černomlju. V Calumetu je bival iz tega mesta na 6,238 milj dol-celih 45 let. Bil je zaposljen v go pot preko Aleuaskih otokov in rudniku Calumet-Heckla družbe. Alaske v San Francisco. Mladi Zapušča dva sina in sicer Franka aviator je znan na Japonskem v Detroitu in Josipa, ki se naha- kot "Japonski Lindbergh." Na-ja pri mornarici Zed. držav, ter haja se sam v zrakoplovu, in ti-dve hčerki, Mary v Milwaukee ! soče ljudi ga je z viharnim nav-in Ano v Chicagi. , duševanjem zrlo, ko se je dvignil Pridni rojaki v Milwaukee,1 v zrak. Joshivara, ako se mu Wisconsin, so očistili zemljišče, posreči priti v Ameriko, bo pri-ki je namenjeno za bodočo zgrad- nesel osebne pozdrave odličnih bo S. N. Doma. Nad dvajset rojakov je ves dan delalo in prostor posnažilo. In slovenski mesar Frank Selan je rojakom prinesel Japoncev predsedniku Hoover-ju. Prvi pristan za zrakoplovca je bil v mestu Numasaki, 368 milj ssverno od Tokia. Prihod- mesa, da so lahko se nasitili pri: nji polet ga bo ponesel 298 milj težkem delu, gospodinje so pa severno do Hokkaida, nakar po-preskrbele za krofe in potice. ; leti proti Kuril otokom" do Pe-V Milwaukee, Wisconsin, je trcpavlcska v Sibiriji do Bering umrl rojak Tony Plesec, doma iz morske ožine, proti Aleutskim Ratimirja pri sv. Frančišku na j otokom in do Sewarda, Alaska, štajerskem. Ranjki je bil samec. ■ Odtcd poleti proti Seattle, Wash-Nahajal se je v Ameriki od leta j ington, in do San Francisca. V 1902. Zapušča sestro Josephine ; zrakoplcvnih krogih se trdi, da in brata Valentine Plesec v bo pravi čudež, ako mladi japon-Clevelandu, pa tudi tri brate in ski zrakoplovec dovrši svoj polet eno sestro v stari domovini. V brez nesreče, ker je polet skraj-istcm mestu je v okrajni bolnici no težaven. preminul rojak Mike šoštarič.1 -----o-- V Ameriko je prišel v letu 1888. «gt;ri dekleta v kratkem Nad 33 let je delal v premogovih umorjena v Californiji rovih v Pennsylvania nakar je San Die,r0j ^ ^ maja _ bival zadnjih 10 let v Milwaukee., g^irje umori so se v tem mestu Star je bil 71 let in doma u Vi- pripetm skoro eden za drugim. vodme pri Metliki. Poteg ^opro- Danes je Mla umorjena 22-4et- ge zapušča dva sina, tri hčere m !na Hazd BradshaW) ki je bila vnu ov' . . edina pomoč v družini, ki ima 9 Samomor je stori rojak John mladoletnih otrok; dočim sta oče Žlabermk v Milwaukee, Wiscon-!in mati brez dda Njeno truplo| sin, star 60 let. Ranjkemu je pred tedni umrla soproga, in splošno se domneva, da se mu je radi žalosti omračil um. Doma je bil iz Prihove na štajerskem. V Milwaukee je tudi umrl te dni rojak John šklander, star 41 let, doma iz Brezovice pri šmarjeti. Zapušča ženo in tri otroke. V.Rock Springs, Wyoming, je umrla rojakinja Francka Jereb, in sicer za pljučnico. Zapušča pet sinov, katerih najstarejši je komaj 10 let, najmlajši pa 9 mesecev. Ranjka je bila doma iz št. Jošta nad Vrhniko. Stara je bila 45 let. V istem mestu je s„ nasii viie, v ,UH pre- IZVRSTNA PREDSTAVA V PRID BREZPOSELNIM ČLANOM SDZ biva neki M. E. Garrison, ki je hodil za mladim dekletom. Na truplu so ugotovili 17 ran, priza-retih z nožem. Pred enim tednom je bila umorjena 10-letna Virginia Brooks, potem so našli mladoletno obešeno in mlada Mrs. Dolly Bib-bens je bila zadavljena pred nekaj tedni v njenem stanovanju. Policija nima najmanjšega sledu, kdo bi bil morilec. Obsfreljena dekleta Ko je šla sinoči Mjss Louisa , , ,, . , . . „ , Gaudig, iz Johnstowna, Pa. po, . v , v . pred kratkim umrl rojak K rank Angel Rdje iz nekega avtomo- da vsaJ zacasno Pečajo ases Mevšk, star 60 let, doma iz Rovt' ^ ^ Migs Qaudig je----------»— »-—- Slovenska Dobrodelna Zveza šteje v naselbini Collinwood šest dobrih društev in sicer: društvo Kras, društvo Collinwoodske Louise Tueber slovenke- društvo Združene Slo-' venke, društvo Blejsko Jezero, društvo Modern Crusaders in društvo Eastern Star. Zavedajoč se težavnega položaja med članstvom Zveze, katerih štejejo ta naša društva nad 1,500, so sklenili, da priredijo nekaj izvanred-nega, da pomagajo brezposelnim članom in dobijo denarja dovolj, Tudi v teh slabih časih se Več ljudi odhaja iz Zedinje-lahko naredi denar, nih držav kot pa prl-kdor zna izkoriščati haja naseljencev Reno, Nevada, 4. maja. — V Washington, 4. maja. — Pr-tem mestu se danes prodajajo vič v zgodovini Zedinjenih držav razporoke za denar in vabi se se je pripetilo letos, da je odšlo direktno one, ki imajo premože- več ljudi iz Zedinjenih držav kot nje, da pridejo sem in hazardi- jih je pa prišlo. Zedinjene dr-rajc. Mestna vlada je znala iz- zave so bile od nekdaj zatočišče koristiti položaj in tudi vsa do-j vseh preganjanih, toda danes je ločila nove državne postave, gla- videti, da se republikanska vla-sem katere je razporoka v tej da brani sprejemati nove nase-državi tako lahka kot vi žvižga- ljence. Ameriški konzuli v tu-te, kadar se dobro počutite. Nad jezemstvu so dobili navodila, da 5000 zakonskih parov je dospe- nikakor ne izdajajo potnih dovo-lo v tc mesto iz vseh krajev Ze- Ijenj novim naseljencem. Gla-dinjenih držav, da dobijo razpo- sem drastične postave, narejene roko, katere sicer ne bi bili de- cd i epublikanskega kongresa v ležni, ako bi prosili za razporoko letu 1924, bi smelo priti v Zedi-v svojih lastnih državah. Ljud- njene države v februarju mese-je, ki iščejo razporoke v mestu cu nekaj nad 10,000 oseb, toda Reno, zapravijo tam silne vsote ; v resnici je samo 3,147 oseb do-denarja. Omenjenih 5000 pa- bile dovoljenje za prihod. V fe-rov, ki čakajo na razporoko, je bruarju mesecu lanskega leta je že doslej zapravilo nad $5,000,- prišlo sem nad 13,000 novih na-000. In s tem mesto bogati. Dru- seljencev, in v letu 1929 pa ce-gega vam ni treba, glasom dr- lo 17,000, in to samo v februar-žavne postave, kot da bivate 90 ju mesecu. V istem času so dedni v mestu, pa dobite razporo- portacije tujezemcev silno na-kc, pa če imate kak vzrok ali pa rastle. Od januarja do 1. maja ne. To je bilo pred nekaj mese- so deportirali letos vsak mesec ci. Medtem pa je naredila dr- približno 2500 tujezemcev, o lca-žava Arkansas isto postavo gle- terih trdijo, da so prišli sem ne-de bivanja v državi za dobo 90 postavnim potom. S pomočjo dni, in ker Nevada ni hotela, da 1 policije vprizarjajo naselniški bi država "Arkansas" razdrobi- uradniki prave pogone na goto-la razporočni business," je dr- ve tujezemce. Kot izjavlja de-žabna postavodaja določila, da lavski oddelek vlade v Washing-kdcrkcli biva le šest tednov v j tonu, nameravajo deportirati do Ncvadi, dobi lahko razporoko. fkenea leta najmanj 100,000 tu-Ker so se pa državni postavoda-' ;e;:emcev iz Amerike. Tako je jalci bali, da če skrajšajo postav-1 danes prvič v zgodovini Zedinje-| no debo bivanja v državi za raz-; nih držav postala resnica, da gre leg za razporoko, in da razporo-'več ljudi iz Zedinjenih držav kot čenči ne bodo dovolj zapravili,; jih pa prihaja sem, in če porni-so v državni postavodaji odgla- slimo pri tem tudi na dejstvo, da eovali, da je dovoljeno postavno je 'število rojstev nazadovalo, te- ---i hazardiranje v državi. Oblasti j daj pač ni pričakovati narašča- blag. Le redkokdaj imamo pri [dobitkov še ni bilo zlepa podar- pričakujejo od tega $10,000,000 j a prebivalstva v Zedinjenih dr-nastopu toliko naših domačih j jenih na društveni prireditvi, "i leto, ali več kot dovolj, da se žavah. umetnikov kot jih bomo imeli v! Obleke, živež, čevlji, denar, hiš- pokrijejo vsi državni stroški in nedeljo. Vsi se strinjajo v tem, da brezposelnim je treba pomagati, in mi pričakujemo, da bo prireditev združenih društev Slovenske Dobrodelne Zveze v očigled v resnici bogatega pro- ---------7 — ----' u j -------- 7 ---- _ > > v i ne potrebščine, vse se bo odda- j 'judi -ie vsakem času neum-1 Trgovci vsega sveta zbra- jalo zastonj. 75 oseb bo srečnih |llih dovolj, da hazardirajo. dovolj, da dobi, kar mogoče naj-J -0-- bolj potrebuje. Navadna šala, ki je po Ker se gre za blago stvar, bo vzročila smrt "Ameriška Domovina" te dni na-; grama prinesla najlepši uspeh I pisala še več o tej izredni prire- nad Logatcem. Dne 9. maja priredi v Chicagi Miss Jeanette Perdanova iz Clevelanda svoj koncert, za katerega vlada v Chicagi veliko zanimanje. V Palmyra, Wisconsin, je umrla Marija Bitenz, rojena v bila nevarno ranjena. Na enak način je bila obstreljena sinoči Miss Gcraldine Marko, 3769 W. 133rd St. * I Zadnja čast Prosi se članice društva Car-niola Hive št. 493, da se danes vasi Ternovec, fara Rečica, stara zvečer zbero na domu umrle čla-46 let. Zapušča moža in 10jnjce Agnes Gregorc, 903 E. otrok, starih od 11 do 25 let. 1209th St., da se ji izkaže zadnja V Claridge, Pennsylvania, je; čast. — Tajnica, umrla rojakinja Marija Likar,; doma iz Leskovca pri Poljanah. Stara je bila 55 let. Da je bila ranjka zelo priljubljena in po- Dr. Seliškar govori znana v mestu in okolici, priča dejstvo, da je sledilo pogrebu 97 avtomobilov. Prestavljena seja Danes zvečer, 5. maja, se vrši redna seja podružnice št. 14 S. ž. Z. v navadnih prostorih. Seje Nocoj zvečer ima. slovensko trgovsko društvo, The St. Clair Merchants Improvement Association svojo redno sejo, za katero vlada izvanredno zanimanje. Seja se vrši v prostorih S. N. Doma; točno ob 8:30 zvečer, Iv sobi številka 2. Jako važne zadeve so na programu seje in te podružnice se vršijo sedaj ždi se> da so absolutno vsi člani vsak prvi torek v mesecu. j društva gotovo navzoči. Kot Poljaki praznujejo glavni govornik na seji bo dr. Poljaki v Clevelandu so pre- j. m. Seliškar, predsednik North teklo nedeljo slovesno praznova-, American Trust Co., slovenske li 140-letnico, odkar je bila pro- banke, ki ima jako važno poro- mente za one člane in članice, ki so v resnici potrebni. Sklenili so vrli Collinwoodča-ni, da priredijo izvanredno zabavo, veselico in sestanek na dan 10. maja, to je, prihodnjo nedeljo. Prireditev se vrši v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Ves čisti dobiček te prireditve gre za plačilo ases-mentov v resnici potrebnim članom in članicam. In to bo prireditev izvanred-ne vrste. Program so naredili tako bogat, da ga zlepa ne dobimo takega. Samostojna "Zarja," pride z vsemi svojimi pevci. In istočasno nastopi tudi "Klubova Zarja," odsek št. 27 J. S. Z. To bo petje, da ga boste z največjim zanimanjem poslušali. za naše člane in članice Zveze. Da pa ne boste rekli, da ste zastonj prišli na prireditev in plačali samo vstopnino, so dru-' štva pripravila za vas 75 jako krasnih dobitkov. Oziroma so naši požrtvovalni slovenski trgovci, katerim tudi trda prede, kot vam, ki ste brez dela, po svojih najboljših močeh darovali, kar so mogli, da pomagajo brezposelnim. Kako boste dobili dobitek na tej prireditvi? Prav lahke. Z vsako vstopnico dobite dve priliki do dobitka. Toliko Radi dekleta Ko se je oglasil 23-letni Mike Matts, 2505 E. 35th St., včeraj pri vratih stanovanja družine Wm. Kirsch, ker bi rad govoril s hčerjo Kirscha, mu je oče dekleta povedal, da "punce ni doma," nakar je bil Matts tako ne-voljen, da je potegnil revolver ter streljal na očeta dekleta, s ni v Washingtonu : Washington, 4. maja. — Tr-igovske zbornice 47 različnih narodov sveta so zastopane danes tukaj na posebni konferenci. — Canon City, Colo., 4. maja. - Nad tisoč delegatov je navzočih. d it v i collinwoodskih društev Ocividno prav nedolžna sala je p03vetujejo se o vzrokih dana-Zveze. Vsaj naša dolžnost je,! povzročila smrt nekega tiskar-1 fo kako bi se da po svoje pripomoremo k us- skega učenca v tem mestu. Zva- dal pcložaj izboljšati. Predsed-pehu, a medtem pa glejte tudi bili so ga v neko prazno hišo, nik Hoover je imel na zb0rova-vi, da imate še 50c za-vstopnico kier bi se imel baje sestati z ne- nju večji govor> k prireditvi, da pridete vsi. Na- kim dekletom. Ko je fant stopil »i ranone „H; polnite dvorano. Nihče ne bo v hišo, so ga zgrabili dozdevni ^ ^dPone J| a°D1.1.U1U" imel dobička od te prireditve, kot starši dekleta, ki so se na videz _.matur" O« soanije eni, ki so najbolj potrebni. ! razhudili nad fantom, kar si je 4. maja. — Zastop-_o_ 1 slednji tako zelo vzel k srcu, da mk državnega pravdmka Pat Portugalski uporniki so se podali v vladi Lisbon, 3. maja. Uporniki v ga je zadela kap in je padel na Roche •>? danes P°vslal ultimatum mestu mrtev na tla. | poveljniku gangežev v Chicagi, ___; razvpitemu Al Capone-ju. Ca- Snn tna kosa !pcne Je l)otom svojih odvetnikov V pondeljek dopoldne je pre- izjavil, da pride k državnemu glavnem mestu otoka Madeira, i • - • - • m„ ; minula Agnes Gregorc, rojena Piavdniku, ako mu gaiantnajo Funchal, so se včeraj podali por tugalski vladi in odložili svoje orožje. En cel mesec so se borili z vladnimi četami in so končno sprevideli, da ne morejo nikamor naprej. Portugalska vlada bo milostno postopala z njimi. Obešenci Policija poroča, da se je tekom preteklega tedna v Clevelandu I Konte. Ranjka je bila stara 46 da ne b° aretiran. Toda držav-' let, doma iz vasi Hinje. Tu je bi-1ni P^vdnik je izjavil, da odbije vala 23 let. Bila je članica dru- to Pcnudbo in da bo dobil Capo-I štva Maccabees št. 493, Sloven-! nGJa vseen0 v roke- da se 1 ske ženske Zveze št. 14 ter 01-1 virJa vadi neke8'a umora "Mike tarnega društva sv. Kristine. Tu the PiPe>" katerega truplo sona-zapušča žalujočega soproga, dva šli z^orel° blizu njegovega sta-sina, Antona in Johna, štiri hče- novanja. re, Agnes, Mary, Ana in Frances, ter dve sestri Mrs. Mary Novi davki „ — — - ,---------------- ------------------------------Od Ford avtomobilov se je do- ,katerim se je družil tri leta. Ra-'obesilo 11 oseb, deloma radi bo- Majer in Mrs- Josephine Fink. sle- plačevai0 po $4-00 davka na Pa tudi priljubljeno društvo'njenega Krischa so v nevarnem' lezni, deloma radi omračenja du- P°8Teb ranJke se vrši v četrtek jotc_ dave}c od Forda pa glešena prva poljska ustava. Narodna obrana V sredo večer, ob 8. uri, se vrši v S. N. čitalnici na St. Clair Ave. seja Narodne obrane. — Predsednik. čilo za vse člane društva. Njegov govor bo jako zanimiv. Pridite gotovo vsi. Po seji se bo ser-viral prigrizek. Vas prav prijazno vabi — John M. Hochevar, tajnik. "Soča" nastopi s pevskimi točkami. Poleg tega pa poznani kvartet pevskega društva "Jadran," Pcdbcj-Dujmovič, Stanovnik in Novak. Nastopijo tudi solisti Mary Ivanuš, Louis Belle, Frank Plut in drugi. Kot že poročano, nastopiti tudi Josephine Lausche-Welf in Mary Udovich. Kaj hočete še več. Naši najboljši pevci in pevke iz vsega Clevelanda bodo zbrani pri tej prireditvi, katere namen je tako dobrodelen in stanju odpeljali v bolnico, dočim (ha ali radi brezposelnosti 3e je nepremišljeni fant izjavil na policiji, da se je tako razjezil, da bi postreljal vso družino, ako bi se tedaj nahajala doma. 25,000 romarjev Preteklo nedeljo se je zbralo na Providence Heights, v bližini Clevelanda, nad 25,000 romarjev, ki so prišli tja iz Cleveland-da in drugih delov države Ohio. Katoličani imajo tam božjo pot lurške Matere božje. zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na;. g j ?1Q j t ~ . . 903 E. 209th St. in na St. Paul's * v i a •• Zrakoplova . ...» , , . Zaposlena sodnija V državi Ohio se nahaja da- P°koPal^e> Pod vodstvom A. F. Zvezna sodnija v Clevelandu nes 588 zrakoplovcev, in v vseh Svetelc Lo. Bodi ranji ohranjen je imda y pondelj-ek 107 raznih Zedinjeni hdržavah pa 9819. Iz-1*1®? spomin. Naše iskreno so- sluč.ajev na vrsti> med njimi 63 med posameznih držav jih ima sorodnikom. slučajev kršitve prohibicije. "a j več California, 1628. Mladinska prireditev j Drage volitve V soboto, 9. maja, priredi Slo- Kot je izračunal državni volil-venska Mladinska šola S. N. Do-: ni odbor, so veljale volitve lan-bitev ameriškega državljanstva ma predstavo in ples v S. N. Do- sko leto v Clevelandu in okolici se vrši na sodniji v Clevelandu mu na St. Clair Ave. Prijazno i natančno $470.340. Zaslišanje za državljanstvo Prihodnje zaslišanje za prido- v petek, 15. maja. * Sedem bomb so zagnali gan-geži včeraj v Chicagi. pozivljemo cenjeno občinstvo, da: * Prvo svetovno razstavo na-v čim večjem številu poseti to merava prirediti kitajska repub- prireditev. lika. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NXWSPAPSR Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: £a Ameriko In Kanado na leto ....15.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pottl, pol leta IS.B0 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto 15.50; pol leta S3.00 Za Evropo celo leto >7.00, pol leta 13.50. Posamezna Številka S cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošli] at ve naslovite: Amerlika Domovina, <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0638. JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1000, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870. at the Post Office No. 106. Tue., May 5th, 1931. Slovenski radio program drobnega pisalo, za enkrat vam samo to naročim, da za 30. in 31. maja ne obljubite nikamor drugam, kot v našo belo Ljubljano. Takrat boste videli, da se bo ne-i ' kaj napravilo, da bo ostala naša Ljubljana za vedno — Ljubljana. Pozdrav vsem čitateljem! Rozi Zdešar, •-o- SKRB MATERE Ko dete v meni si se porodilo, mi skrb takoj v srce prišla velika kako naj tebe bi vzgojila, da dober bi obrodil sad. Ves up sem stavila na tebe, da skrb nekoč prevzameš mojo, ko meni v letih dolgih opešajo moči telesa. PRIREDITEV ZA BREZPOSELNE Ako nimate na svojem domu radio aparata, ne morete poslušati radio programa, ki prihaja danes iz raznih radio programa, ki prihaja danes iz raznih postaj po širni Ameriki. Pred petimi leti so bili radio aparati v slovenskih domovih Amerike še precej redki. Danes dobite radio aparate v skoro vsaki drugi hiši, najsibo to v Clevelandu ali v drugih slovenskih naselbinah Amerike. Kot vedno je tudi v tem slučaju Cleveland začel s prvim slovenskim radio programom. Slovenski radio program je bil direktna posledica dejstva, da so naše slovenske družine, /lasti, kjer imajo mladino,'zahtevale našo domačo pesem in glasbo, da jim prihaja po radio. Pred nekako petimi leti so se že oglasili na raznih postajah v Clevelandu naši Greben ci, Kalistri in Zebermani, ki so s svojimi instrumenti pošiljali sprva razne polke, koračnice in valčke po zraku v domove maloštevilnih onih, ki so tedaj imeli radio aparate. Za Clevelandom so pa prišle tudi druge naselbine, ki so še v večji meri, sorazmerno namreč, hrepeneli po slovenskem radio programu. Je stotine slovenskih naselbin v Ameriki, kjer nimajo slovenskega orkestra, kjer nimajo sloven skega pevskega društva. Rojaki so se v takih naselbinah zbirali na privatnih domovih ali pa na društvenih veselicah, kjer so zažingali svojo slovensko domačo pesmico. Kakšna sprememba, ko je pred dvema letoma zadonela prvič organizirana slovenska pesem in godba po radio iz Clevelanda potom radio postaje WJAY. Ameriška Domovina, slovenski dnevnik, je dal prvi idejo organiziranemu slovenskemu radio programu v Ameriki. Kdor je čital pisma, ki smo jih dobivali, ko smo pričeli z organiziranim slovenskim programom od začetka, kdor je čital, kaj so pisali rojaki, bratje Hrvati, pa tudi drugi Slovani glede slovenskega radio programa, je bil takoj prepričan, da smo s slovenskim radio programom zadovoljili tisoče naših ljudi, katerim je slovenska pesmica v oddaljenih naselbinah držav Pennsylvanije, West Virginia, Wisconsin, Indiana, Ohio. Illinois, Minnesota, in celo v Kanadi, prinesla prijetno presenečenje in zadovoljnost. Čudili so se, da ima ameriški zrak tudi prostora za slovensko pesmico, ki lahko poseže v sleherno slovensko kočo. Za Clevelandom so se oglasile tudi razne druge naselbine. Imeli smo tekom zadnjih 22 mesecev slovenske radio koncerte v Chicagi, v Waukeganu, La Salle, Milwaukee, Sheboygan, Johnstown in po drugih mestih. Kot se je poročalo svoječasno ,so rojaki povsod bili skrajno vzradoščeni, ko so slišali svojo slovensko pesmico in godbo po zraku. Toda radio programi kot taki stanejo ogromne svote denarja. Po drugih naselbinah, izven Clevelanda, imajo kratek program za pol ure, enkrat na mesec ali tako, Cleveland pa zahteva tedenski program, in program, ki nekaj zaleže, ki mora biti dobro organiziran, stalen in popolen. Tekom dveh let so slovenski trgovci s pomočjo društev in naroda v Clevelandu plačali skoro $10,000.00, samo malo manj, za 46 ur slovenskega radio programa. Radio postaje so drage, zahtevajo za cel mesec plačilo naprej, pa tudi pevcev, godbenikov in umetnikov v glasbi ne morete dobiti kar tako. Treba je direktorja, vežbanja, not in drugih stroškov. In "Ameriška Domovina" je vseskozi pri tem pomagala in vodila, da se je ljudem ustreglo. Stotine pisem smo dobili, v katerih se nas je naprosilo, da bi dobili bolj močno postajo za slovenske radio programe. Kar je nemogoče. WJAY radio postaja velja $150.00 na uro, prihodnja postaja WHK velja $600.00 na uro, in WTAM postaja pa $1,000.00 na uro. Komur je to znano, bo pač priznal, da smo storili vse, in še preveč, kar je bilo mo-v teh časih. Toda slovenski radio program se je tako priljubil, da sc bo moralo nekaj narediti, da se ga stabilizira za bodočnost. Tozadevno se bomo lahko s pomočjo'društev in trgovcev pogovorili in dognali pota in sredstva, kako bi se ameriška Slovenija čim bolj dostojno in uspešno prednašala v našo slovensko in hrvatsko javnost, kot tudi v ameriško javnost. Vprašanje bodočnosti slovenskega radio programa je odprto vprašanje, katerega se bomo v kratkem lotili. Ni je zlepa druge agencije, drugega pota in sredstva, kot da obranimo naše trgovine, naše narodne .zavode, društva in slovensko zavest, s katero kličemo našo mladino k ponosu da so Slovenci in Slovenke kot je slovenski radio program, pravilno in izvajan, po rednem programu, pod uspesnim vodstvom. In če imate kaj navodil tozadevno, bo "Ameriška Domovina" dobre volje in z veseljem priobčila vaše nasvete in želje. Ljubezen v tebi je takoj skalila, ko v letih prvih si spoznalo, kaj mati tebi je, kako za te sem se trudila. Ko v šolo si pričel hoditi, se skrb je nova zopet je rodila: na poti v duhu sem te spremljevala, da zdrav se vrneš materi v naročje. Ko stopil si na pot življenja dobo, skrb eno zopet v srce matere položil: kam greš, kje hodiš, dete moje— to vedno misli v srcu matere sc bile. V prostosti tej si ti dozorel, ljubezni iskal si drugje za sebe: ljubezen matere ne zadostuje. Ob strani druge se sedaj raduje. A nič zato! A srce matere trpko presune, ko zabiš na ljubezen njeno, ko sad teptaš, ki skrbno sem ga negovala. Pa kje si zdaj ? Li vrneš se kedaj, da stisnem te v objemu, kot mati vse ti odpustim, saj ti otrok si moj. . . . Vida Kumse. -o- goče Iz bele Ljubljane.—Pri nas slavnost. In naši člani in članice se bo vršila' na 30. in 31. maja (Ljubljanskega kluba so povsod velika parada in krsti j a, ki bo imela velik pomen za našo belo Ljubljano. Torej bosta ta dva dneva res nekaj posebnega za našo belo Ljubljano, da se boste sami prepričali. Kakor vidim, se vse zelo zanima za to našo prijazno sprejeti in povsod dobe nekaj daril. Le tako naprej, cla se pokažemo, da se v resnici zanimamo za napredek naše nove bele Ljubljane. O tem se bo še kaj več in-po- ALI VESTE? Prve žepne ure so bile narejene v Nuerembergu, v Nemčiji, leta 1476. Vrane lahko lete v hitrosti 150 milj na uro. Najstarejša univerza v Zedi-njenih državah je Harvard, ki je bila ustanovljena leta 1638. Luč se premika s hitrostjo 187,000 milj na sekundo. Prva užigalica je bila narejena leta 1829. Prva moderna šivanka je bila narejena leta 1545. Največja puščava na svetu je Sahara; meri 2 milijona kvadratnih milj. Največji mož je bil John Hale. Meril je devet čevljev in šest palcev. Elektrika se premika s hitrostjo 288,000, milj na sekundo. Angleži so bili prvi, ki so začeli izdelovati milo, in sicer v 16. stoletju. Prva življenjska zavarovalnica je bila ustanovljena, v Londonu leta 1772. železne konjske podkvi so začeli izdelovati leta 481. -o-. PRAKTIČNI NASVETI Razne pomladne cvetlice ohraniš dlje časa sveže v vazah, ako rleneš na dno vaze nekoliko finega pc;->ka in vanj vtakneš stebelca cetlic. Lahko pa prideneš vodi malo kisa ali pa salmijaka. Tudi česta menjava vode in obrezovanje stebelc ohrani cvetlice dlje časa sveže. Mesečna redkvica Mnogi se pritožujejo, da jim mesečna redkvica slabo uspeva. Vsejati jo morajo bolj na redko in ko vzka-li, prepuliti, tako da bo imela posamezna sadika dovolj prostora. Zemlja pa ne sme biti sveže gnojena, temveč že v jeseni. Najlepšo redkvico pa vzgojiš, če jo vseješ skupaj s solato in to prav naredko. Solata daje, ko je godna za rabo ali sajenje, nekoliko sence redkvici. Ta se tedaj lepo razvija, ker ima vedno dovolj vlažno zemljo. Rjo spraviš iz jekla ali železa | s krpo, namočeno v petrolej. Seveda, če ni rja že preveč izjedla jeklenega ali železnega predmeta. ...... . ....... Kot je že bilo poročano v naših lokalnih listih pred nekaj časom, da se pripravljajo skupna društva Slovenske Dobrodelne Zveze na lepo prireditev, ki je namenjena za brezposelne člane. Prireditev se vrši 10. maja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. "Vsi odbori so pridno na delu, da bo ta prireditev, ki bo menda zadnja v tej sezoni v SDD, ena najbogatejših. Na tej prireditvi bodo sodelovale najboljše pevske moči: g. Belle, g. Plut, ga. Ivanush, ga. Lausche-Welf, gdč. Udovich, dr. Wm. Lausche in njegova celotna družba. Sodelovala bosta tudi oba pevska zbora "Zarja," to je klubova in nova "Zarja." Predstavila se bo živa slika, "Jadra-nov kvartet: Podboj, Duj.movič, Stanonik, Novak. Glavni govornik bo za SDZ g. Primož Kogoj, ki bo povedal gotovo nekaj vspodbudnih besed za Slovensko Dobrodelno Zvezo. Dalje natopi pevski zbor "Soča" in še nekaj drugih lepih točk bo na tej prireditvi. Torej' je razvidno iz tega, da bo program zelo bogat in bo vreden 50c, da se udeležite. Poleg tega pa dobite še brezplačno dva tiketa za 75 daril, ki se jih bo oddalo na tej prireditvi. Ti dobitki so posamezno vredni do $25. Nekdo bo dobil tudi cekin, katerega je podaril Jos. žele, naš poznani pogrebnik, ki se je še vedno izkazal, kadar je šlo za narodno stvar v obče. Program se prične točno ob 7:30 in ste prošeni, da ste točno na mestu. Obenem boste pa tudi sigurni, da dobite sedež, ker isti niso rezervirani. Torej kdor prej pride, bo gotov, da bo dobil sedež. Ne pozabite tudi, da to prireditev aranžira šest collinwood-skih društev in čisti preostanek od prireditve gre za brezposelne člane omenjenih društev. Nadalje ste.prošeni, da sežete po vstopnicah sedaj in tako tudi po žrebalnih listkih. Tako ste opravičeni do 75 dobitkov, ki so vredni do $500.00. Obenem ste tudi prošeni, da ste navzoči, ko se bo dvigalo te tikete takoj po programu. Dobitki bodo tudi tam in tako ga bo lahko vsak kar takoj domov nesel. Z vsako vstopnico ste opravičeni do dveh takih tike-tov, torej sezite po vstopnicah. Kdor hoče biti pa še bolj siguren, da bo dobil kak dobitek, naj pa še posebej kupi nekaj teh tike-tov. Dobite jih lahko pri vsakem članu omenjenih šestih društev. Vsi tisti pa, ki imate vstopnice v predprodaji, pa morda nimate teh žrebalnih tiketov, ste prošeni, da se takoj zglasite pri svojem društvenem tajniku, ki vam jih bo dal, kolikor jih potrebujete. Dalje pomnite: vsi tiketi, kakor tudi vstopnice naj se vrnejo do sobote 9. maja tajniku društva Blejsko jezero, 15605 Waterloo Rd. Tako tudi vse prodane srečke, da jih bomo tako imeli na rokah v nedeljo. Med tem pa pridno agitirajte, da bo udeležba čim večja in uspeh boljši. Svoječasno so bili objavljeni v časopisu vsi trgovci, ki so prispevali v predmetih za to prireditev. Med tem časom so se pa še nekateri drugi odzvali: Jerry Urbas, ki ima mesnico na 140. cesti in ki je tudi predsednik društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Torej je vreden priporočila, da ga podpiramo. Dalje Frank Ferrato, ki vodi poprav-ljalnico čevljev. Kdor bo zadel srečno številko, bo dobil iz starih čevljev nove. Ga priporočamo. Slovenski delavski dom bo tudi dal popust za to prireditev na dvorani in sicer $15.00. Naš glavni blagajnik SDZ Jernej Knaus bo daroval 10 galonov, pa nič kaj! Torej vsi, kateri ste člani posameznih odborov, pojdite na delo za to prireditev, da bo uspeh popolnejši. Agitirajte med člani za boljšo udeležbo in pridno prodajajte vstopnice in srečke. Odbor. bratske organizacije: Slovenske Dobrodelne Zveze. Louis Opara, tajnik društva št. 8, SDZ. 15716 Holmes Ave. -o- BESEDA O KLOFUTAH SKUPNA DRUŠTVA SDZ V COLLINWOODU Gotovo bi se dalo pisati in pisati, kaj da delajo skupna društva Slovenske Dobrodelne Zveze v CollinwOodu in okolici. Slišalo se je že precej o tem bratskem delu, o delu usmiljenih src, ki so živahno na delu že več mesecev. Kdo so ta usmiljena srca, vam je že nekoliko znano, toda bom še nekoliko omenil o tem. V prvi vrsti naj omenim, da člani, oziroma pripravljalni odbor se trudi na vso moč. Ta odbor se trudi že več mesecev, da bo nekaj napravil, kar bo v korist onim, ki ne morejo plačevati društvenega asesmenta. In tukaj se ne bo nič izbiralo ali gledalo na stranke, ali da bi se koga preziralo in dajalo drugemu prednost. Gledalo se bo samo na to, da se pomaga onim članom in članicam, sobratom in sestram, ki ne morejo plačevati mesečni-ne. Kot bratje in sestre bomo delovali eden za drugega toliko časa, dokler nas ne ugrabi tista, ki tako razsaja po naših naselbinah in nam pobira naše sobra-te in sestre. Storili bomo vse, kar bo v naših močeh, da ohra- zvane kolektorje, katerih ni bilo sram pritiskati na kljuke in prositi pomoči za revne člane. Hodili so od trgovca do trgovca, da so nabrali okrog 80 daril, katere se bo razdelilo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v nedeljo 10. maja. Na ta dan se pričakuje v tem narodnem hramu nmogo občinstva, tudi onih, ki so bolj oddaljeni cd Clevelanda. Saj v takem slučaju razdalja ne pomeni veliko. Povedali so nam že, da pridejo iz Clevelanda, Newburga, iz bele Ljubljane in od drugod. Pričakovati je pa na ta dan posebno naše članstvo, da se udeleži. Upati, da bodo prodane še vse tiste vstopnice in srečke, ki so še na rokah. Tudi naš prejšnji tajnik nam pomaga in se trudi, da jih bo nekaj prodal. Ustavite se pri njem in ga vprašajte za vstopnice -ali srečke. Njega lahko dobite v njegovem stanovanju, ali pa v njegovi trgovini. Njegov naslov je: John Trček, 15508 Holmes Ave. Dalje ima tudi vaš sedanji društveni tajnik nekaj vstopnic Klofuta kot kazen je najbolj običajna v Rusiji, manj v Srednji Evropi, v Italiji je pa sploh ne poznajo. Svoječasno je bila zelo priljubljeno sredstvo vzgojiteljev. Danes vedno bolj izginja. Klofuto je treba zlasti pri otrocih smatrati kot otrokovemu zdravju zelo škodljivo vzgoj no sredstvo, če udarimo s silo na uho, se v zunanjem sluhovodu stisne zrak tako zelo, da nemalokrat bobnič poči. Udarjeni začuti pok v notranjosti ušesa. Taka poškodba je nevarna in zahteva vedno zdravniške oskrbe. če klofutamo otroke, storimo to često radi tega, ker nimamo sebe v oblasti. Pa tudi takrat klofutamo, ko premislimo. Kadar nimamo samega sebe v oblasti, je vedno pogrešeiio, v takem razpoloženju kaznovati in klofutati. V vzgojnem oziru nikoli ne dosežemo dobrih uspehov. če pa klofutamo s premislekom, smo zelo slabo premislili. Klofuta je sredstvo, ki ga je iz več ozirov zavreči. Predvsem telesna bolečina, ki nastopi radi klofute, ni v nobenem razmerju do globoko razdirajočega učinka, ki ga naredi na otroka to nasilno dejanje. V primeri z drugimi telesnimi kaznimi ima klofuta učinek na glavo. Radi tega nastopajo posledice, ki jih tisti, ki klofuta, niti rtoče niti ne pričakuje. Otrok se omami in zmede. Pozornost popusti in zbranost neha. Pritisk krvi v glavo se poveča. Otrok se razburi in prestraši. To so učinki za telo. Pri kaznovanju zelo radi pozabljamo na. eno važno stvar: da je otrok za svojo čast izredno občutljiv. Nedvomno je klofuta za otroka silno ponižujoča in posledica je, da se otrok obrača od kaznovalca. Klofuta, kakor izgleda neznatna, more tudi v poznejšem otrokovem življenju povzročiti veliko škode. Otrok se pred klofuto ne more braniti. Radi tega ima občutek, da je manj vreden, če se klofutanje ponavlja, se ta občutek veča in vtisne v dušo in ostane vse življenje. V primeri z otroci nimajo odrasli tako tankega čuta za čast. V življenju se marsikaj trpkega požre. Toda ravno klofuta je tudi pri odraslih znak ponižanja. Po večini se klofutanja obravnavajo pred sodišči, medtem ko se marsikaka druga žalitev ali telesna poškodba vendarle Amerikanec je šel v Anglijo na obisk in prijatelj mu je razkazoval London. "Poglej onile most," je rekel Anglež, "kako je velik." "Je že res velik," odvrne Američan, "toda takele mostove imamo v Ameriki čez vsak graben." Anglež je molčal; čez nekaj časa mu je pa pokazal veliko stavbo: "Kajne, velika hiša, kaj nimo naše člane in članice in njih' in srečk. Apelira- se na vas, da otroke. To je res plemenito in, po svoji moči pomagate revnim hvale vredno delo za vse naše članom s tem, da kupite vstopni-članstvo v okolici. , Co ali srečko. Kajti ne ve se, ko- Ni pa sam ta odbor, ki dela in! liko časa bo še trajala ta brez-deluje v tem oziru. Imamo še1 poselnost, zato mora vsak neko-veliko drugih, ki nam pomagajo, liko pomagati, kateremu je le ne glede na to, so li člani naše mogoče. organizacije ali ne. Tudi ti so Bodimo hvaležni tudi našim nam prišli na pomoč s tako po- trgovcem, ki so se tako radevo-žrtvcvalnostjo, da mi ni mogoče. l.ie odzvali v tem slučaju. Podpi-najti besed, da bi se jim zadost- rajmo jih in kupujmo pri njih. no zahvalil. In kdo so te osebe?'Dali so dobitke, zraven tega so To so naši slovenski trgovci, ki pa še kupili vstopnice. So nam priskočili na pomoč. Ko- O tem boste gotovo še kaj bra-liko je teh slovenskih trgovcev,jli vtem listu. Zaenkrat vam sa-vam ne morem .povedati, rečem mo kličem: sezite pridno po pa, da vsi, kolikor jih je v Col- vstopnicah in na svidenje v ne-linwoodu in okolici in še lepo deljo 10. maja v Slovenskem de-število iz Clevelanda. Ni ga bilo lavskem domu na Waterloo Rd., .trgovca,, da bi odgnal naše tako- kjer bo zbrano vse članstvo naše pozabi in odpusti. -o- KADAR DEŽUJE KAJ DRUGEGA KpT VODO Včasih se pripeti, da dežuje na zemljo blato, pesek, ali kaj drugega. Sedaj je dokazano o vzroku tega "dežja," toda v starih časih pa so pripisovali takim dogodi j a j cm razne vraže in ljudje so strahoma pričakovali raznih stvari: konec sveta ali kaj drugega. Sedaj je dokazano, da dvigne veter ali ciklon v puščavi na stotine ton peska in ga nese po več sto ali tisoč milj daleč, kjer potem pada na zemljo, v veliko začudenje ljudi. Zračni vrtinci vsrkavajo tak pesek v zrak in ga, ko vihar poneha, spuste zopet na zemljo. Včasih nastane nad ognjenikom tak zračni vrtinec, ki dvigne v zrak na tisoče ton pepela in ga nese v druge kraje, kjer ga zopet spusti na tla. Ljudje potem pravijo, da je deževalo na zemljo sam pepel. Prigodilo se je celo, da je deževalo na zemljo različni mrčes: žabe, miši, črve in drugo tako golazen in to celih sto milj od vode. To si razlagajo učenjaki tako, da so zračni vrtinci dvignili golazen v zrak in jo potem spustili nekje drugje na tla. praviš?" "Hm," se je namrdnil Američan, "to ni nič. Pri nas imamo takele hiše za vsakim vogalom." "Verjamem, da jih imate," se je nasmehnil Anglež, "to je namreč norišnica." A Neko društvo je priredilo plesno veselico, katero je pose-til tudi Janez Neroda, dolga in prekljasta oseba, kateremu so njegove noge vedno delale napot-je. Ker je rad plesal, je poprosil gospodično Lilijano Macafu-rovo za ples. Komaj pa sta se parkrat obrnila po dvorani, je Janez že stopil Lilijani na njeno nežno nožico, da je milo zastokala (ne noga, ampak Lilij ana), grdo pogledala Janeza in mu zabrusila: "Vi motovilo, jaz svojih nog nisem ukradla." Janez pa, ki kljub svoji nerodnosti ni bil baš neumen, ji zabrusi nazaj: "Verjamem, da jih niste ukradli, ker če bi jih bili, bi si izbrali dvoje krajših in okret-nejših nog." A Zagovornik je zagovarjal žensko, ki je bila obtožena detomo-ra. Bil je dober zagovornik in je imel jezik namazan, da je kar sam tekel. Obrne se do porotnikov in jim reče: "Prosim, gospode porotnike, naj se ozirajo na dejstvo, da je detomorilka močno gluha. Kot taka pač ni mogla slišati glasu svoje vesti, ki jo je opominjala, naj ne stori zločina." A Feldvebel je poučeval novodo-šle novince: "Fantje, zapomnite si! Vojak prostak ne sme prodajati vojaške obleke. Ako bi pa kdo videl mene, feldvebla prodajati svojo suknjo, mi ne sme reči: 'Lump, kako si drzneš prodajati vojaški plašč!' ampak naj me nagovori takole: 'Gospod narednik, o č i v i d n o vam primanjkuje denarja. Dovolite, da sem tako predrzen in vam ponudim malenkost sto kron!' . . . tako mora storiti dober vojak. Zapomnite si moje besede in se ravnajte po njih!" A Janezu .Kljuki je umrla žena, s katero se je lasal dolgih trideset let. Bil je Janez prav za prav vesel, da ga je Bog rešil sitnice, a se je navidezno krem-žil in kazal, da je strašno obupan. In da bodo ljudje videli, kako zelo žaluje za Katro, je napisal listek in ga nabil na cerkvena vrata. Na listku je bilo zapisano: "Sinoči mi je umrla moja iskreno ljubljena Katra. Ker je bila tako krotka in ljubezniva, je gotovo odšla gorka v nebesa. — Janez Kljuka." Ljudje, ki so to brali, so delali razne opazke, ker so vedeli, kako je rajna Katra pestila svojega možička in nek hudomušnež je zapisal pod Janezovo oznanilo sledeče: "Dragi Janez! Sporočam Ti, da Katra do sedaj še ni dospela v nebesa. Ne vem, kje je in sem odposlal dva regimenta ange-ljev, da jo poiščejo. — Sv. Peter." A Kdo je vljuden? Vljuden je bil tisti mož, ki se je spodtaknil in padel doli po stopnicah; Ko se je pa pobral, je samega sebe prosil za opro-ščenje, ker je bil tako neroden. HAROLD T. WILKIN S: V STARIH EVROPSKIH MUČILNICAH Kadar delavci v raznih evropskih mestih podirajo stara poslopja, naletijo globoko v zemlji na prostore, kjer so v srednjem veku na zverinski način mučili razne hudodelce, pa tudi nedolžne ljudi, katere so obdolžili ča-rodejstva, ali kake druge stvari, človek bi mislil, da je skoro nemogoče, da je imel človek tako srce do svojega bližnjega in da so se sploh mogli izmisliti take "muke. V Kastili, v Španiji, so delavci pred kratkim podirali neki zid in se jim je pod temeljem odprla mala luknja. Razširili so luknjo in se spustili po vrveh v prostor, ki se je pokazal, da je bila to klet nekega starega poslopja, ki je stalo na dotičnem kraju. Svetili so si z električnimi žarnicami in nudil se jim je grozovit prizor: ob stenah je bilo z močnimi verigami priklenjenih več okostnjakov ljudi, katere so žive priklenili k steni in jih pustili tam od gladu umreti. V Nuerembergu še danes razkazujejo razno mučilno orodje, na primer vijak, s katerim so privili obsojencu prste na rokah, ali ovratnik, ki je imel na notranji strani nabite ostre žeblje. Tak ovratnik so deli obsojencu okoli vratu, da so se zadrli žeblji globoko v vrat. Kažejo tudi "španskega osla," to je jako ostra deska, na katero so posadili obsojenca, mu obesili na noge težke uteži, da ga je vleklo k tlom in ga je vsled tega ostra deska prerezala na dvoje. Za politične obsojence so imeli tako-zvano "železno devico," nekaka železna postava, ki je zgrabila jetnika z rokami in ga tesno objela, v tistem hipu pa se je "telo" odprlo in ostri noži so se prikazali, ki so reveža razrezali na drobne kosce. Na Nizozemskem vam pokažejo ječo, kjer se vidi od vode izjeden kamen, nad katerega so privezali obsojenca, nad njegovo glavo pa posodo z vodo. Iz te posode je kapala voda na glavo jetnika, kar je tako vplivalo na njegove živce, da je v par urah znorel. Take vrste mučenje je bilo zlasti udomačeno na Kitajskem. V Italiji je na holmcu ob Jadranskem morju gradič, kjer tujcu še danes radi pokažejo neke vrste "divan," katerega se je posluževal kruti graščak Lucio del-le Torre. Kadar se je hotel koga iznebiti, ga je povabil k sebi v grad, ga posadil na divan in pritisnil na vzmet. Divan se je v trenutku prekucnil in oseba, ki je sedela na njem, je padla v glo-bočino na navpično postavljene ostre nože. V Londonu imajo še danes shranjeno nekako giljotino, predhodnico znana francoske giljotine. Tukaj so obglavljali ljudi, ki so bili obtoženi, da so ukradli konja, vola ali ovco. In tista žival, ki je bila ukradena, je sama usmrtila tatu. Položili so obsojenca na. tnalo, nad glavo obsojenca je pa visela velika sekira, ki je, spuščena nizdol, odsekala obsojencu glavo. Sekiro je držal kvišku lesen klin, ki je imel na koncu dolgo vrv. Privezali so ukradeno živino za to vrv in jo nagnali z bičem, žival je skočila in potegnila za seboj klin, ki je držal sekiro. Sekira je priletela obsojencu na vrat in mu ga presekala. V bližini Canterbury pa kažejo stol, na katerega so imeli navado posaditi čarovnice in jih s stolom vred potapljati v vodo. Ravno tam imajo .še shranjen cel arzenal raznih brzd, ki so služile v to, da so obdolženim čarovnicam trgale jezike iz ust. -0- GOSTIJE STARIH RIMLJANOV Američani so znani kot narod, svoja lovišča, v katerih so redi- ki živi najbolj razkošno življenje na svetu, vendar pa so jih stari Rimljani v pogledu luksusa daleko prekašali. Posebno razkošne so bile gostije starih Rimljanov in za en sam banket so izdali toliko denarja, da bi ista vsota istovetila več tisočem ameriškim dolarjem. li fazane, flaminge, gvinejsko perutnino, pave, gosi in kljunače. Izbira jedil na teh banketih je bila kaj raznolična. Najprej so se servirale vsakovrstne morske ribe, polži, školjke in ostrige, zatem pa perutnina, fazani, pavi, kljunači, race itd., nato pre- Medtem, ko so se gostom, ki sojšičja, goveja in telečja pečenka, napol ležali okoli nizkih miz, servirala jedila, so jih krasne plesalke zabavale s svojimi plesi, ki so jih izvajale v obednici ob zvokih godbe. Vsi gostje so bili tekom obeda okrašeni s cvetjem in okrog čela so imeli ovite vence iz svežega cvetja. Tla dvorane so bila posuta z rožami, katere so služabniki od časa do časa škropili z dišečo vodo. Je- glava divjega mrjasca, različno sočivje in vsakovrstne slaščice. Rimljani so kupovali najdražja in naj izbrane j ša jedila za svoje gostije, zato so tudi zahtevali cd svojih kuharjev, da so morali biti slednji pravi mojstri v svoji kuharski umetnosti. Manjše ribe so bile ser vi rane v okusnih prozornih omakah, v katerih so izgledale, kakor bi bile žive. Med dila so servirali služabniki v sre- obedi in po jedi so pili zelo moč-brnih in zlatih posodah, katere na vina. so gostitelji mnogokrat podarili I Namizni prtiči ali servijete so svojim gostom po končanem obe- bile takrat še važnejše, kakor so du. dandanes. Ker so namreč prišle Vsa jedila na teh banketih so vilice v rabo šele v 17. stoletju, bila izbrana, kajti stari Rimlja- je takrat vsa gospoda prijema-ni so bili pravcati gourmani, ki la jedila s prsti, zato je bilo po-so nadvse ljubili dober obed. trebno, da so si jih pogosto bri-Vsi bogatejši Rimljani so imeli šali ob prtiče. NOVA VRSTA REKLAME PEGAM IN LAMBERGAR POVEST Spisal Dr. Fr. Detela "Istina," je pritrdil oni; "a pokazalo se bode, da je to večja nesreča za njo nego za nas. Zakaj, gospoda, da povem resnico, jaz sem že odpravil poslanca do kralja češkega; in v enem tednu mora priti odgovor, ki bode povedal, kaj je božja volja. Ali menite, gospod prelat, da poseže Bog tudi tu vmes?" "To sam On ve," je pokaral opat. "A Vi, Vitovec, govorite predrzno, kakor se ne spodobi smrtnemu človeku." "Oprostite, gospod prelat," je popravljal oni. "Tudi jaz verujem v vsemogočnega Boga. A to me jezi, da pripisujejo ljudje njegovim naredbam vse neuspehe, katere so zakrivili sami. To se ne spodobi možem. Ampak, gospod opat, ako se mi ponesreči še ta načrt, porečem z Vami vred, da nismo na pravem potu in da se je treba obrniti. Dotja še počakaj mo!" Tedaj pa je vstopil sluga in izporočil, da je došel z važnimi pismi konjik, ki ga je bil poslal Vitovec do kralja Ladislava. "Ka j! Iz Prage da bi bil prišel? To ni možno," je strmel Vitovec in velel, da naj vstopi poslanec. Konjik je pripovedoval, da prihaja, iz Gradca, kjer je bil prenočil pri bratu Jošta Soteškega, kakor mu je bilo ukazano. Ko je bil že odjezdil drugega dne, ga do.jde jezdec, poslan od tega Vitovčevega prijatelja ter ga obrne, češ, da se mu pove važna novica. In povedalo se mu je, da .je umrl 20. dne meseca novembra v Pragi Ladislav, kralj češki in ogrski; tako da govori pismo češkega guber-natorja, Jurija Podebrada. "Ker je postala moja pot odveč," je sklenil vojak, "sem se vrnil in Vam vračam pisma ne-odpečatena in hkratu pisanje Vašega prijatelja iz Gradca." Vitovec je mignil vojaku, da naj ide, in z očmi preletel pismo. "Istina; Ladislav je umrl," je dejal s hripavim glasom in podal pismo prelatu. Vse .je bila pretresla ta novica, in nemo so se gledali nekaj časa. "Z Bogom se ne bodemo borili," de naposled Vitovec. "Treba se je pokoriti." m> •___>s> . Trgovec se mora dandanes po-služiti vsakovrstnih zvijač, da privabi kupce v trgovino. Neki trgovec v New Yorku je uvidel, da napisi, kot: "Razprodaja radi ognja," "Razprodaja radi selitve," "Bankrotna razprodaja," ne vlečejo več, pa je potuhtal nov način reklame. Pred svoja vrata je postavil uniformiranega človeka, ki se je postavil*pod napis: "Gremo iz trgovine" in ni pustil nobenega človeka blizu. Kmalu se je zbrala cela vrsta ljudi, ki so hoteli vedeti, kaj to pomeni. Nekatere je gnala radovednost, da so poskušali priti v trgovino. Uniformirana straža pred vrati spusti par ljudi v trgovino. Kmalu se vrnejo ti s polnim naročjem nakupljenih predmetov. Iz trgovine se nekdo oglasi, kot že prej domenjeno: "še štirje lahko pridejo za enkrat!" Kmalu je nastala pri vratih velika gneča, ki se je hotela okoristiti z redko priliko, da si nakupi poceni neke stvari. Vsak je namreč mislil, da morajo dajati blago skoro zastonj, ker ne puste v trgovino več kot štiri osebe naenkrat. Seve, ko je bil vsakdo tako "srečen," da je prišel na vrsto in se zrinil v trgovino, skoro ni mogel ven, da ne bi vsaj nekaj kupil. Torej, ker je trgovec branil vstop ljudem, je vse hotelo v trgovino, če bi .jim bil pa vrata na stežaj odprl, bi pa nikogar ne bilo. * V javnem puntu v Kairo, v Egiptu, so ubili včeraj policisti osem ljudi. * Pretekli teden se je nakopalo v Zedinjenih državah 6,258,'000 ton premaga. 12-letna, Vivian Graham je vnukinja novo izvoljenega ehicaškega župana Čer-maka, zu katerega izvolitev ne je navdušeno poganjala pri svojih sošolkah, katere je prosila, naj povedo svojim staršem, da volijo za Čermaka. Sedli so iznova k dolgemu posvetovanju. Potem pa se je poslovil od njih prelat, da obišče kneginjo in ji svetuje, da naj se vda v božjo voljo. XIV. Kot šolnčece čist Moj srčni je žar Ne bo me ga sram Pred tabo nikdar. S. Gregorčič. Krištof Lambergar je bil pustil Gregorju v Gornjem gradu toliko vojakov, kolikor se mu je zdelo potrebnih za brambo, dokler se ne konča boj za celjsko dedino. Sam pa se je bil vrnil domov v črnelo. Naravno, da je bil vesel, ko je bil tako lepo izpeljal nevarno podjetje. Veselila se je z njim vsa graščina, in povsod je slišala srečna mati hvalo .svojih dveh sinov. Smehljala se je "slavnemu junaku" tudi sestra; a prav od srca ji ni šel smeh., Ostala je tiha in zamišljena in vedno bolj želela vstopiti v samostan v Mekinje, dasi sta ji odgovarjala mati in brat, ki sta se sklicevala na mnenje žige samega. Izgubila je bila še zvesto tolažnico, teto Mino. Ko je namreč slišala ta, da je Gregor bolan, je ni držala nobena zima več v črnelem; morala je v Gornji grad, da streže svojemu ljubljencu; zarotila je Anico, da naj ostane stanovitna, in šla. "A zakaj se ti ne omožiš in ne vzameš mladega barona Ravbar-ja?" je govoril Anici brat, ko sta sedela pri oknu in gledala po snežni ravnini mengiški. "I Krištof," je dejala ona in se nasmehnila, "zakaj se pa ti ne oženiš?" "Jaz?" se je nasmejal tudi on. "Ali ne veš, Ana, kako pravi mamica, da je treba hčere kmalu pomožiti, sinovi pa lahko čakajo?" Medtem je prijezdil -hlapec na dvorišče, in Krištof je odprl okno in vprašal, če ima kaj pisma. "Imam, gospod," je odgovoril ta in peljal konja v hlev. "Hitro se je vrnil," je menil Krištof. "No, rad bi bil videl, kako vesel je bil brat žiga, ko je bral, kako sem mu priboril lepi Gornji grad, in kako debelo je potem pogledal, ko sem mu našteval stroške slavne vojne. Zakaj, umeješ, Anica? računil sem mu kakor ljubljeni brat, ki vedno potrebuje denarja, zvestemu bratu, ki živi v jako ugodnih razmerah." Hlapec je prinesel pismo, in brž ga je Krištof odpečatil. A branje mu ni šlo tako od rok kakor borjenje. "Od leta do leta piše žiga slabše," je godrnjal, ko je slovkal besede. "Oh, Anica, ti si spret-nejša, preberi mi te čirečare! Bodoči škof bi moral vendar lepše pisati." Anici se je spešilo bolje, in kmalu sta zvedela, kaj da piše brat žiga iz Velikovca: "Dragi brat! Na glas sem se smejal, ko sem bral tvoje poročilo, kako ste vzeli Gornji grad. Hvala ti za to junaštvo! Stroške ti kmalu povrnem, dasi se mi zdi, da si nekoliko previsoko cenil prestane težave in nevarnosti. Hvala Bogu, vse teče gladko. Iz Rima je došel povoljen odgovor in če Bog da, me boš že spremil prihodnje leto kot škofa v Ljubljano. Sedaj pa ti povem novico, ki te bo jako razveselila in obenem dokazala, da se še vedno gode čuda. Dva meseca sta prešla, odkar posedamo v Velikovcu. A to še ni omenjeno čudo. Kako neugodno so se bile poslednji čas obrnile stvari za cesarja, to veš. Vitovec je bil dobil zopet v pest dve štajerski posestvi, mnogo kranjskih in koroških. Njegovi konjeniki so nas nadlegovali na vsem potu, in da nas vendar niso vseh polovili, je tudi nekako čudo; a pravo še pride. Na spomlad nam je napovedal vojno kralj Ladislav, in da bi bila mera vzrhana, je vdrl zadnje dni goriški grof v koroško deželo. . . Tudi on hoče dedovati po celjskem grofu in nadeja se, da mu prepusti cesar v toliki stiski vsaj delež. Marsikateremu zvestih cesarjevih svetovalcev je padel že tudi tak svet v glavo, vsem pa že, da bi vsaj ostavili Koroško in poiskali varnega zavetja v Gradcu, ker tukaj zagazimo lahko v kratkem med tri sovražnike. A cesar se ne gane. On ne odstopi od svoje pravice, naj se zdi to drugim koristno ali nekoristno. Mi povprašujemo plaho, kaj da počenja sovražnik, ali je še odprta pot do Gradca; on pa mirno opravlja svoj posel, preverjen, da ga Bog reši iz vseh nevarnosti. Zaman se mu prerokovali najbistroumnejši možje, da bo zajet, kakor hitro skopni sneg; in že sem ti hotel pisati, da se pripravite Kranjci na nov, hujši boj spomladi proti trem sovražnikom. In kaj se zgodi! Predvčerajšnjim je prišlo pismo iz Prage, da je umrl nagle smrti kralj Ladislav. In včeraj —. Solnce je zahajalo, ko naznanijo čuvaji z gradu, da se bliža od štajerske strani mnogo-brojen sovražnik. Velik strah je prevzel takoj vse naše hrabre junake, vso častito duhovščino in vse pošteno meščanstvo. Vitovec! Vitovec! je- šlo od ust do ust. Proroki so bili vsi pokoncu. (Dalje prihodnjič). DNEVNE VESTI Bivši tajnik odide te dni v zapor E1 Paso, Texas, 4. maja. — Albert B. Fall, bivši tajnik za notranje zadeve v kabinetu predsednika Hardinga, ki je oslepa-ril vlado v prid petrolejnim interesom za mnoge milijone, se je izjavil, da odide raje v zapor, kot da bi se pritožil na višjo sod-nijo. Fall je bil obsojen na leto dni zapora in v plačilu globe $100,000. Tihotapec ustreljen od zveznih agentov El Paso, Tex., 4. maja. Spopad med tihotapci in zveznimi agenti tik ob meji med Zedinje-nimi državami in Mehiko, je povzročil uboj znanega tihotapca, 19-letnega Viljema Rodriguez. Slednji je nameraval s svojimi tihotapci zanesti več žganja na ameriška tla, ko ga je zadela krogla zveznih agentov. Rodriguez je bil na mestu mrtev. Je rešil 150 ljudem življenje in je umrl Philadelphia, 4. maja. — Tu je umrl Howard Kennedy, 47 let star, veteran iz svetovne vojne, ki je tekom 18 let rešil 150 osebam življenje, ko je dal svojo kri pri raznih operacijah. Zdravniki pravijo, da je njegova da-željivost tozadevno postala zanj usodepolna. Tudi za leseno nogo se dobi odškodnina San Francisco, 4. maja. Jonh Driscoll, šofer, je padel s truka, katerega je vozil, in si zlomil svojo leseno nogo. Zavarovalna družba ni hotela plačati $383.00 za zlomljeno leseno nogo, dokler ni danes najvišja sodnija odločila, da mora družba plačati. Noga je noga, je rekla sodnija. Se je zgrudil mrtev, ko je rekel Amen Webb City, Oklahoma, 4. maja. — Rev. John H. Clarke, 71 let star, se je mrtev zgrudil v tukajšnji metodistovski cerkvi včeraj v trenutku, ko je opravil molitev in je zgovoril besedico Amen. Pepel iz ognjenika za-temnil nebo Seattle, Wash. 4. maja. — Pepel iz nekega nepoznanega ognjenika je danes zatemnil oblake nad mestom Kananak, Alas- ka. Izbruh je bil tako silen, da so umolknili vsi radio aparati. In drugič si bosta izbrala drugo mesto Roscoe, Texas, 4. maja. — 17-letni J. E. Williams in 19-letni Roscoe Butler sta bila danes na mestu ubita od tovornega vlaka. Sinoči sta se podala k počitku na progi železnice v obližju tega mesta. * V Chicagi je bil ustreljen policist Ruthy po nekem bežečem bančnem roparju. * Republika Mehika namerava izgnati iz države 7000 Ameri-kancev. MALI OGLASI Garaža pripravna za popravljanje avtomobilov ali barvanje se odda. Velikost 60x38, nahaja se na St. Clair Ave. blizu 61. ceste, zadaj. Vpraša se na 6129 St. Clair Ave. (Tue. Fri. x) Pozor! Pozor, pevci in pevke pevskega zbora Jadran! V torek se vrši redna mesečna seja. Prosim, da pridete gotovo vsi, ker imamo važne zadeve za rešiti. — Tajnica. Mlad fant prost šole, bi rad dobil delo, naj-sibo že kar hoče. 6313 St. Clair Ave. (106) THE OLD HOME TOWN tieirMoifd I S I'.ii.nl Offli. Stanley Naprodaj je trgovina s kožuhovino. Samo oprema velja $1500. Se proda na leto nad $15.000 vrednosti. Cena podjetju je.samo $1,500. Vpra-šajt epri Charles N. Novotniy, 6702 Detroit Ave. Delo dobi starejša ženska za hišna opravila. Mala družina. Mora znati kuhati. Oglasi naj se na 1184 Norwood Rd. (109) Naprodaj je trgovina z mešanim blagom v slovenski naselbini v Collin-•\voodu. Pozve se na 789 Alham-bra Rd. Se zamenja tudi za hišo. (106) Pozor, društvo Žužemberk! Zelo važna seja društva žužemberk se vrši dne 6. maja ob pol osmih zvečer. Predsednik vas pozivlje, da se udeležite te seje, ker se gre za vaše ideje in za vašo korist. Pridite na to sejo, da boste vedeli, kako se člane vpešteva. Bodite sami navzoči pri seji, ker se par članov skuša norčevati. Samo dva sta, ki imata vso moč nad nami. Torej pridite gotovo vsi na sejo, da naredimo temu enkrat konec. Vas vabi — predsednik. Naprodaj je trgovina — candy store, zraven višje šole. Se zamenja tudi za hišo. Pozve se na 1446 E. 57th St. (108), SLOVENSKA BKIVNICA Frank A. Gredence 6124 ST. CLAIR AVE. (prej J. Ropar) MESO! MESO! Vedno velika zaloga svežega in suhega mesa. Prijazna postrežba in zmerne ceno. MARTIN FRANK St. CJair-106th St. Market GLcnviU6 5991 :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi I DOBER PREMOG! Točna postrežba! The f 1 ill Coal Co. 12(57 MAROUETTE R1> Stari Cimpormanovi prostori • UKi.il.lson r»*!>8 L. JALOVEC STAVBENIK 19404 Mohican Ave. KEnmore 1837-J vojno mero prekašajoča sila, da je Boguslav s prirojeno bistrost-io po nekoliko dnevih uganil, da ga preganja kak ner.tešljiv osebni sovražnik. Lahko je bil izvedel ime Babiniča, saj ga je ponavljala vsa okolica, toda to ime mu je bilo tuje. Zato bi bil prav rad spoznal to osebo in na poti mu je za časa preganjanja pripravljal na stotine ovir. Pa vse zaman! Babinič se je znal umakniti zasedam in je udaril tam, kjer so ga najmanj pričakovali. Naposled sta se obe vojski znašli v okolici Sokolke. Boguslav je res našel tam pomoč pod poveljem v. Kyritza, kateri poprej ni vedel, kje se nahaja knez, in je šel v Janov. Tu se je imela odločiti usoda Boguslavovega podjetja. Kmitci je skrbno zaprl vsa pota, ki so vodila iz Janova k So-kolki, Koričinu, Kužnici in Suho-voli. Gozde, goščave in pašnike v okolici so zasedli Tatarji. List ni mogel skozi, noben voz z živežem ni mogel preiti — zato se je tudi Boguslavu mudilo do bitke, dokler ne pojejo njegovi vojaki zadnjega koščka suharja. Toda kot prebrisan in vseh spletk zmožni človek je sklenil najprej poizkusiti s pogajanji. Ni še vedel, da ga prekaša gospod Sapieha v tem poslu po pameti in prebrisanosti. Prišel je torej v Sokolko v Boguslavovem imenu gospod Sakovič, podko-mornik in starosta ošmianski, njegov dvorjan in osebni prijatelj. Prinesel je s seboj liste in pooblastilo za sklenitev miru. Ta gospod Sakovič, premožen mož, ki je dosegel pozneje sena-tcrsko čast, ker je postal smolen-ski vojvoda in namestnik zakladnika velike kneževine, je bil takrat eden izmed najbolj slovečih vitezov na Litvi, a slovel je i po junaštvu i po lepoti. Bil je srednje rasti, lase na glavi in obrvi je imel črne kakor vranje krilo, oči pa bledomodre, ki so zrle s čudovito in neizrekljivo drznostjo, tako da je govoril Boguslav o njem, da udarja z očmi kakor s čaku