Stev. 3. Izhaja vsak petek opoldne. Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa: via Raffineria 7/11 Izdaja: agr. inženir Jos 7^ us rja V Trstu, petek 9. marša 1923. Leto MAL! LIST TecSnek za novice in pouk. Stane: ena številka 20 stotink. Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire [Odg. urednik: Ivan Jiervatin Strašen dan bo dan plačila. Leta 1870. je prišlo med Francozom in Nemcem do vojne. Dasi sta bili obe državi po številu prebivalstva priližno enako močni, je Nemec Francoza do sv. olja pre. tepel. Francoz je pokleknil in prosil za mir. Nemec imi ga je dal; zato pa je mora! Francoz za odškodnino prepeljati v Berlin nekaj z zlatom natlačenih vagonov. Francoz se je zagrizel Pripravljal se je na «revanche» (beri revanš), to je na povračilo. Ta priprava je trajala do 1914., torej celih U let. Franco;-/} Nemca premagal in od 1918 naprej ga pesti in davi. Kaj zahteva Fran. coz od Nemca, to je poljudno izračunil in priobči! v zadnjem »Malem listu« posestnik Kante. Nemec je odgovoril, da tolikega piočils ne zmore; je pa pripravljen plačevati v obrokih. Francoz je odvrnil: «Ti zamoreš Plačati^ torej plačaj!« Ni gotovo, ali Nemec more plačati ali ne, eno pa je gotovo: Francozu ni toliko za plačilo, marveč mu je za nekaj drugo. 9a. On želi in hoče, da Nemca popolnoma ( Pomandra in ga uniči; on hoče Nemca tako pohabiti, da bo Nemec za vse večne case invalid in da se, tako nikdar več na noge ne postavi. Francoz se namreč Nemca boji. On računa takole: pred 50 leti, to je 1870, sva bila približno enaka, in vendai me je Nemec premagal. Danes je Nemcev bfizu dvakrat toliko kot nas in kaj bi bilo iz “as, ko bi kedaj Nemec na nas navalil? ®es je sicer, da sem v svetovni vojni jaz Premagal Nemca, toda za to zmago se mo. ram zahvaliti pomoči Amerike, Angleške, Italije? Japonske in pol sveta; gorja meni. ko bt se bila vojskovala samo jaz in Nav niec: danes bi na Francoskem Nemec gospodari’ Kar pa še ni, se še lahko zgodi Zato moram hiteti, dokler je Nemec še šibek; zdaj mu moram vse kosti prešteti^ da bo plazil kakor tisti, ki so mu noge odrezali. Tako modruje Francoz. Zdaj šele razu. niemo početje Francoza: zmerom bolj gjo„ koko prodira v nemške dežele; pri tem zbira bogate industrijske kraje: železo, Premog in tovarne so Francozu pri srcu. Pa to ni dovolj. Ni zadosti, pravi Fran. da bo Nemec revež in jaz bogat, treba Je poskrbeti, da bo naše število večjo. Ker Pa se število Francozov vsltd propadanja niorale v tem narodu čimdalje bolj krči Jn narod polagoma gine, se hoče Francoz okrepiti z drugimi deželami po svetu ki so bogate z zakladi in ljudmi. In nato dela na vse kriplje Kajpada ne gledajo te politike pra^r ra-di ne Amerika, ne Anglež, ne drisgi narodi z dobrim očesom. Vse se vznemirja zastran francoske poželjivosti po gospod-svn in ukazovanju. Vsi smo prepričani, da v Kvropi ne bo *n>ru, ako ne bo miru v Nemčiji; tudi ev- ! ropsko gospodarstvo se ne vzpostavi, ako i se Nemčija ne povzdigne. Francoz pa je i proti temu, da bi Nemec dihal, ker se boji nemške moči. In tako trpi ves svet vsled nestrpnosti Francoza, ki pa se ne bo uklonil, dokler ga ne zadene šiba. In ta ne bo manjkala. In ta šiba bo Nemčija. Narod, ki šteje 60 do 70 milijonov pripadnikov, se ne da stalno mrcvariti. Zdaj trpi prenaša, a s škripajočimi zob. mi. Nemec je trenutno na tleh. Toda ne bo vedno, niti dolgo Vzdignil se bo velikan in udaril z vso obnovljeno silo na Francoza in ga v prah zmlel. In dan plačila bo strašen. Zakaj tresla se bo Evropa in ves svet st' bo majal, zakaj vojna med Francozom in Nemcem se bržkone ne bo omejila na ta dva naroda, marveč potegne v bojni vrtinec vse države. (4 tl Nil H II IM JIAIC MiflBG ‘ Kr‘K°’ VS' v,adarii za voisk° se pripravljajo, £ Jakec In proti vsem, ki so za mir, zabavljajo ? , Med vojno oni niso čisto nič trpeli. ■ Drugače ne bi nove vojske si želeli. Spopad med tihotapci in stražo. En tihotapec skoz hrbet preboden. POSTOJNA. 7. marcu. Jutranja zarja je obsevala snežno vrhove gora nad Postojno, ko so se polagoma spuščali trije tihotapci po pobočju hriba Babo proti, mostu. Trije možje, 35 letni posestnik Josip Škerl jz Dolenjega Zemuna, Josip Kovačič iz Smerji pri Bistrici in še eden. čigar 'ime ni še znano, so gnali pot konj črez mejo. Ko so prišli že,skoro pod vznožje gore, so jih zagledali trije fk*anč.’vi stražniki, ka .so stali skriti v goščavi. Bilo je <» ur in pol. Spredaj je jahal na rjavcu neznani tihotapec,, aa njim sta Škerl in Kovačič gnala ostale štiri konje. Finančni stražniki so naenkrat vzrasti iz tal in tako so stali tihotapci pred bojem ----- trije proti trem, Ali naj se uda jo ? Konji bodo zgubljeni, mužo čaka ječa, sramota, huda kazen, Ali naj bežijo? Stražniki imajo strogo povelje, streljati na bežeče. Trda je njih služba, oni morajo vestno vršiti svojo dolžnost. Z bodalom in krivačo. Neznani tihotapec spodbode konja in šine z njim kot blisk med drevje. Tu razjaha, se vrže na tla in se zgubi v goščavo. Škerl in Kovačič pa popustita konje in se zaželi eta v beg. Stražniki planejo za njima in jima zusopljeni kličejo, naj se ustavita, ker bo za. nju boli,je tako. Tihotapcema je šinilo v glavo, da bi se mogla rešiti, če podkupila stražnike. Ustavila sta se in sta začela stražnikom ponujati precejšnje svole denarja. Ko sta tihotapca kazala stražnikom bankovce, je eden stražnikov položil Kovačiču roko na ramo in dejal: d V .imenu postave vas aretirani!» Kovačič se je prestrašil, udal se je in se je mirno pustil ukloniti. Škerla, pa je pograbil obup, bliskoma je potegnil iz žepa dolgo bodalo lin se je ž njim vrgel proti finančnemu stražniku (lucrieru. Ta je s puškinim kopitom treščil Škerla po rokah. Bodalo pade Škerlu iz roke, mož se spusti v beg proti griču. Stražnik pobere bodalo in jo udari za tihotapcem. Dvesto metrov je že pretekel tihotapec, ko se ustavi, potegne krivač (fovč) iz žepa .in se postavi v bran. Ko je stražnik Gueriri <1 otekel, je zamahnil Škerl s krivačem po njegovem nosu in licu. Zadal jo stražniku hude rane, nož je prodrl do kosti, kri je oblila obraz. Tihotapčeva smrt. Stražnika je zgrabila omotica, črno mu je postalo, pred očmi. Ta čas je Škerl že zopet tekel, stražili h ga je začel zasledovati, drveč med grmovjem in drevjem v strahu, kaj bo. Že je stal le dva metra od Škerla in ga je lovil še več minut. Ko sta. prišla na majhno zelenečo ravnico, se utrujeni. Škerl ustavi. Med stražnikom in tihotapcem se vname boj na življenje in smrt. Škerl popade za puško in jo izvije stražniku iz rok nameri stražniku cev na prsi. in sproži. Puška im ni bila nabasana. Škerl je planil še 30 korakov navzdol po pobočju na drugo ravnico in tu sta se zopet spopadla. S krivačem je Škerl še porezal stražnika po čelu. mu preklal ustnice in v klopčiču sta se valjala po tleh. Stražnik se je spravil na kolena, tiščal Škerlja ;ki je ležal na obrazu, h tlom in mu zabodel bodalo v hrbet. Še nekaj minut je Škerl mahal s krivačo, proti obličju stražnika, potem je začet prositi vode. Kmalu potem je v hudih bolečinah izdahnil, oblit s krvjo. Tihotapska strast je ranjkega moža dobila v svoje kremplje in ga ni izpustila več. Doma je imel ženo in otroka na malem posestvu. Vendar njegovo veselje je‘ bila kupčija s konji. Prepeljaval jih je črez mejo, se mučil v nočeh in viharjih po samotnih goščavah, a to delo mu ui prineslo ne bogastva in ne sreče. Kar je raiijki Škerl prislužil, je spet romalo nazaj v obliki kazni v državne blagajne. Financi so ga bili že zaprli, konje zaplinjevali, do 50 tisoč lir je plačal že samih kazni. Vendar ni obupal, upanje, da bo obogatel, ga je gnalo čez mejo. Mesto bogastva je našel smrt. 2 ((MALT LTST» Pomaže novice Istrski deželni odbor je i ničil 3. marca važno sejo. Šlo jo za to, da so določi, kakor ukazuje novi deželni zakon, člane; deželnega upravnega svotia- Pred volitvijo je predsednik prebral pismo drja Vratovi ca, ki zastopa Slovane v tem dežel nom odboru. Pismo pravi med drugim: «Danes, ko smo vstopili v novo dobo in ko se naša skupna domovina začenja v novi obliki ušteli jati, je gotovo, da ho tudi Slovanom priznan en'sedež v deželnem upravnem svetu.» Nato je deželni odbor iz svoje srede določil gest ljudi »a -člane deželnega sveta. Med njimi ni nobenega Slovana. V Istri je sedaj, ko je h tej deželi pripadel tudi bistriški okraj, dobra polovica Slovanov. Julijsko krajino hočejo nekateri vplivni italijanski krogi h življenju obuditi Iz stare Primorsko so pred par meseci napravili kar tri prefekture: Prefekturo za Istro v Puli, prefekturo za Trst z notranjskim in k raški m zaledjem; furlanski prefekturi, ki"ima središče v Vidmu, pa so Goriško prilepili. Vse te tri prefekturo naj bi tvorilo zdaj «Julijsko krajino«. Seveda gre *e za ime, a od tega lepega imena ne bodo imeli haska n« furlanski kmetje in ne tržaški delavci. Podministra so izžvižgali vojni invalidi v Turinu. Ta podminister Devecchi je,namreč dejal, da je invalidom treba pošteno odščipiniti .podpore. Proti njemu so se dvignila vsa društva invalidov posebno vojni slepci so na podniini-stra liudi. Jeza nanj je tako velika, da je Devecchi mora! odstopiti in je bil prestavljen v podministerstvo za finance. IVIinisterstvo za osvobojene deželo, je vlada s 1. marcem odpravila. Vsa opravila tega ministerstva jo prevzel finančni minister. Ubogi oškodovanci, ki čakajo vojne odškodnine, bodo še bolj -čakali.... Potrjeni fantje naj gredo v občinah M.ilje-Očizla-KIancc na ■ županstvo 5. marca, h vojaškemu poveljstvu v Koper pa (i. marca. Iz Bokanov in Doline gredo tli! županstvom (i. marca, v Koper 7. marca. Iz Marezig in Pomjana h županstvom 9. marca, v Koper 10. marca. Fantje iz Buzeta gredo h županstvu 14. marca, v Koper 15. marca. Iz Podgrada se javijo fantje na občini dine 29. marca, na vojaškem poveljstvu v Vološki pa ‘SO.’ marca. Iz Materije in Jelšan sr javijo fantje 30. marca pri županstvih, 31. marca pa v Voloski. Ali bo kaj ali ne? Vlada je imenovala komisijo, ki naj prouči vprašanje pokojnin vdovam in si-dotam padlih vojakov in invalidnin. Do 31- marca mora komisija predložiti vladi načrt. Mari naj dotedaj vdove, siroto in invalidi od zraka žive? Vojaki doma. Mnogi kmetovalci iz Primorske so zaprosili, da bi dobili njih sinovi — vojaki dopust za spomladansko delo na polju. Prošnje so odveč, ker se taki dopusti sploh me dajejo. Posestniki konjev v Trstu morajo do 10. t. m- prijaviti svoje konje in mule v mestni klavnici via Stoppani št. 2., da jih pregleda zdravstvena komisija. Kdor ne uboga, bo plačal od 20-1000 lir globe. ‘ • Pušcljc za klobuk. Kantom, ki gredo v vojake ali ki še službujejo, naročite «Mali list«. Informirani smo namreč, da sta «Edinost» in «Straža« ponekod prepovedani. «Mali list» bo vsako soboto dobrodošli znanec našim fant oni. V Mavhinjah so izvolili občinski svetovalci za občinske odbornike gg. Milka Plazina in Angela Bradamante in za namestnika gg. Josipa Lo.giša in Ivana Pipan. Istrani, ki hodijo na Reko in lio-čejo poceni jesti, dobijo v ljudski kuhinji (Cucina popola-re) kosilo za 1-80 lir in večerjo za 1 liro. Sveti Marko umira. V' delavnici sv. Marka so ta leden odslovili zopet 45 delavcev. Tako jih ostane na. delu še 135! Kmalu bomo zapisali številko 0. Čez 12.000 oseb so avtomobili povozili v letu 1922 v Združenih državah v Ameriki. Lepa je ta iznajdba! Oj ta burja ! Minoli teden je burja razsajala po Trstu. Oponka Marija. Gerbec je šla ob morju in burja jo jo v morje odpihala. Rešili so jo in odvedli v bolnišnico za prvo pomoč. Naše fotografije. Prihodnjič prinesemo Pepota iz Kolu-drovice, kar pa ni bilo tako lahko. Pepo jo bil namreč ob nekom romanju obljubil, da so ne bo nikdar dal fotografirat- Vsaka prošnja je bila zaman. V nedeljo pa je bil v veseli družbi pri Fabčiču na Opčinah in ko je bil v živahnem pogovoru z nekim Bazovcom in jo ravno izustil besede «ne boš, Jaka, kašo pihal», ga jo fotograf «gori vzel.» Prihodnjič prinesemo torej Pepota in pa njegov nastop s sežanskim komisarjem. Nove novce po dve liri začnejo kovati. Junija meseca bomo te srehrnjake imeli že v rokah. Načni strani bo srobrnjak nosil sliko kraljevo, na drugi strani pa snop palic s sekiro-Ljudje bodo kovane novce z veseljem sprejeli, kor umazani, zlepljeni, neprijetni dvolirski bankovci niso kaj točni. Proti Judom so se dvignili zadnje čase meščani na Dunaju. Bode jih v oči neizmerno bogastvo, ki so si pa bili judovski verižniki nabrali za časa vojno. Največji trgovci in tovarnarji na Dunaju so Judje, na čelu socialističnega delavstva so Judje, najbolj slavni zdravniki so Judje, mnogo profesorjev na visokih šolali je judovske vero. Je pač tako, ker Jud Judu pomaga. Dunajčanom je pri srcu kot je bilo lisici, ko se je prešerni jež širil v njeni sobi in jo rinil ven. Judje imajo tudi posebno stranko. Kako grdo sovražijo Dunajčani Žide, nam pove to, da so 5. t- m. tisoči dunajskih študentov napadi židovski shod ga razgnali in pretepli 17 Židov do .krvi. Kdo jih pogrunta? Fašiste imam reč. Ves te, kaj so te dni t Rimu naredili? Ustanovili so «čet,o za moralno obnašanje« in s to so. očistili vs« rimske knjigarne nemoralnih knjig. Vse tako knjige so zaplenili. Prepovedali so trgovcem stav-ljati v izložbo nemoralne sliko in razglednice. Popolnoma prav! Prepovedane knjige. Fašisti so prepovedali prodajo knjig pisateljev Casanove, Maria,nija in Pitigrillija, ki ne stoje moralno baš na višku. ■J5 strank nastopi pri državnih volitvah v .)ugosla- i viji. Volitve se bodo vršile 18. marca. No- ! bona država nima toliko strank. Uspeh radiotelegrafa. Dne 3. marca se jo v Kansas City v Ameriki vršil koncert- ki so ga s pomočjo radiotelegrafa poslušali v Londonu. To je ena izmed najsijajnejših) iznajdb na sveta. Rapalsko pogodbo izvršujejo. Italija je držala zaseden kos Dalmacije in Suša k pri Reki. Fašistovska vlada je pogodbo odobrila in Mussolini je dejal, da je treba pogodbe vestno izvršiti, • saj po- ■ godbo niso večne. Dne 3. marca je ita- : lijanska garnizija, broječa 340 mož, zapustila Sušak; dve uri kasneje jo ob izredno velikih slavnostih vkorakal jugoslovanski bataljon. Tudi Dalmacija, vkolikor je bila zasedena, se iz praznuj e, — V Opatiji pa so je sestala i tal i jamsko-j-ugoslo vansk® komisija, da reši sporna vprašanja okrog ;r Reke. Že v prvih sejali je došlo do nespo- j razuma. Mogoče da se vendarle mirno potečejo pogajanja. Čas bi bil! Dijaška Matica. Narod brez izobražencev je obsojen k * smrti- Zato vsak narod, ki stremi po na- i predku, podpira dijaštvo. Pri nas se je ustanovila «Dijaška Matica«, ki ima namen. podpirati talentirane, a revne dijake, ki ne bi mogli brez pomoči dovršiti študija. Ob žalostiniih) in veselih prilikah spominjajte se te kulturne in. narodne ustanove! V nemško poslaništvo v Rimu so udrli ponoči trije tatovi. Že so odprli blagajno, kjer so shranjeno važne diplo-matičme listino, ko so pritekli nemški u-radniki z revolverji v sobano. Po kratkem boju so se tatovi udali. En tat je bil ranjen, skočil je skoz okno in pobegnil; o-stala dva so prijali. Ti tatovi niso iskali denarja, ampak tajni!« dokumentov nemške; države. Nemci sumijo, da so francoski ministri najeli tatove Francozi pa se hudo .jezijo iti trdijo, da to ni res. Jetika pobere v naši državi vsako leto 55 tisoč ljudi. V strašni svetovni vojni je Italija izgubila črez 500 tisoč ljudi. Torej umrje za jetiko v desetih letih več ljudi, kot jih je naj večja vojna pobrala! To je strašna resnica, ki da misliti. Trst je mesto, v katerem je jetika močno razširjena, posebno med delavskimi družinami, ki imajo premalo hrane, solnca, zraku in počitka. Najemniki so v nevarnosti da jim gospodarji v Trstu brez usmiljenja zvišajo najemnino za stanovanja, če te gospodar prehudo, privije, napravi pritožbo. Kako napraviš pritožbo, ti pove Zveza najemnikov, (Lega degli Inquilini) v Trstu. Urad posluje ob delavtnikiihi od 3. do 6. popoldne. Prijatelji, naprej ! Od. vseh strani nam prihajajo pisma, s katerimi kmetje, trgovci, delavci, učitelji navdušeno pozdravljajo naš list. Prijatelji, zahvaljujemo se vam!... Kako veseli so naši ljudje lista, nam dokazuje ta slučaj: V Sv. Petru na Krasu so naročili naši prijatelji 30 izvodov prve številke, zdaj pa že gre 130 «Malih listov« v to napredno vias. Sirite povsod tako naš list, nabirajte zanj naročnikov. Cim več bo naročnikov, tem boljši bo list-Prijatelji, naprej! Dvakrat revež. Neki Notranjec je vzel doma zadnji bankovec za 1000 lir, ki ga je bil dobil od nekega mešetarja, ki je od. njega kupil »eno. šel je na pošto, da mu ga menjajo. Spoznali so takoj, da je bankovec ponarejen. Seveda so bankovec takoj zaplenili. Revež, ki ima doma kopico otrok in nič kaj jesti, je začel kakor otrok jokati. Usmiljenja vreden. Pazite torej ! S prvim januarjem 1924 se odpravi stari način plačevanja davkov; naše davkarije lSe odpravijo. Na njih mesto stopi italijanski način pobiranja davkov. To bomo še Večkrat razložili, za danes se hočemo ozreti samo na .poglavitne določbe laškega odloka. Sestavila se bodo davčna okrožja. Kakšna okrojžja? Poljubno. Pulski prefekt je ta torek sklical župane iz Pulščine, Votl-njanščine in Rovinjščine ter jih povabil, naj sto združijo v enoten komor d j za pohi-ranje. davkov. To davčno okrožje pojde v zakup tistemu, kii 'zahteva najmanjšo odškodnino. Država dovoli odškodnino do 6 od sto skupne svote vseh pobranih davkov. To je največ, •banj da, več ne. S temi odstotki mora zakupnik nositi vse stroške za izterjevanje davkov, za urad. za uradnike; samo tiskovine dobi brezplačno. Kdo sme konkurirali, da dobi pobiranje davkov v zakup? Vsakdo, razen državnih •h deželnih poslancev, državnih in deželnih nameščencev, duhovnikov, učiteljev, občinski h nameščencev, županov, občinski,h svetovalcev, niti. njih sorodniki do drugega kolena. Pač pa sme župan pobirati davke izven domače občine oz. davčnega okraja. Smejo konkurirati seveda bančni Zavodi, bralnice, posamezniki itd. Zakupna doba. traja /0 let. Dolžnosti zakupnika. so : Zakupnik da državi kavcijo, ki znaša eno šestino davkov, ki so bili Zadnjikrat odmerjeni v dotičnem okrožju. Zakupnik je odgovoren vladi za vse. seveda tudi za ne iztirja ne davke. Kdo odmerja davka? Davke odmerja bilančna intendanca. Ona sporoči, kako visok davek je odmerila, vsem oblastvom, ki imajo pravico do davkov, na pr. obči baru, deželi, trgovski zbornici. Zakupnik Uamreč pobira vse davke .in vse doklade brez izjeme. Kdaj se davki plačujejo? Šestkrat na leto; ^saka dva meseca enkrat. Ravnotako plačuje zakupnik bilo pravo. Pravi se v poročilu, da je teran po 2.50 do 3.40 lir liter. Kaj pa pravite malo, če vam povem, da som jaz osebno prodal prav le dni (i Iti po 4 lire? Teran, ki stanc manj ko 4 lire, je brluzga, in no. zasluži ime terana. Opomba uredništva. Imate prav! Naš poročevalec ni irneil v mislih božje kapljice. ki se prideluje od Gorjanskega gori do Tomaja. Tudi ni mislil omili kmetovalcev, ki zbirajo grozd od grozda, odmetavajo jagode, ki niso najbolj zdrave, tor pridelujejo teran iz naj finejšega refoška. To stane res 4 lire i n več. Imel je pač v mislih vse vino, ki ga. rodi k raška zemlja od Val gori do Divače. To vino z menda i,n me istrsko, ne v.iipavsko, ampak kraško. Le tako je razumeti cone, Sicer smo rekli, da je istrsko vino po 2.50 - .‘1 lire, verno pa, da dobite v Istri vino tudi po 3-50. a to vino ni poprečno istrsko, ampak nekaj poseb-mega. Poreč. Sejia deželnega odbora, 3. marca. So vzeli nazmamje odstop dežni noga odbornika g. Pangerca. — Predsednik sen. Chor-sig poroča o sestanku v Honetkah, kjer so bili zastopniki deželnih hipotečnih zavodov iz Gorice, Poreča, Trenta in Verone. Veronski zastopnik Bartoli je dejal: Po-upeljavi italijanskega občinskega in deželnega zakona v novih deželah so morajo ukiniti vsi trije hipotečni zavodi iz novih pokrajin. Seveda smo mi vsi protestirali Odločil bo Rim. Sklene se pri seji resolucija, naj vlada dovoli, da še nadalje obstojajo zaslužni in velekoristni hipotečni zavodi v Gorici, Poreču in Trentu. Od Knežaka do Postojne. Janez: « Dosti blata«. Tome: «Premalo vode«. Janez: «Šc manj lir«. poklonil lin sedel k šoferju, kot dobro izučen šilu ga. Ko se je pol ure potem ustavil avtomobil pred norišnico, .je Lord Wašter izstopil, odprl vrata z isti m poklonom i h šel prod nadzornikom v zdravnikovo pisarno. Ob njunem vstopu je Bredn pozvonil trikrat z električnim zvoncem. To je pomenilo, da morejo trije pazniki takoj priteči. Šel jo nasproti nadzorniku in ga vprašal z vljudnim nasmeškom. — Srečen sem, da vas vidim, gospod nad zornik ! Posl užite se ! Policijski, nadzornik je sedel. Ril bii Vam hvaležen, če bi se hotel i piožuriti, gospod doktor. Danes imam še važno preiskavo, ki mii da mnogo dela. Boni brž končal in upam da boste zadovoljni z menoj, gospod nadzornik. — Zakaj gre ? Naslonjač v katerem jo sedel nadpazmik. je bil Bralnova iznajdba. Narejen je bil na tak način, da bi bilo mogoče zvezati v najkrajšem času najbolj hudega bolnika. Bek-ster je obračal hrbet stranskim vratom in ni opazil, da so prišli skoz njo trije pazniki, močmi kot. hrusti, Ni j,ih slišal, kor je bila po tleh raztegnjeni! mehka preproga 'in so Satanski človek. Povest iz amerikanskega življenja. Za „Mali !ist“ poslovenil Anton Primorec. III. Pomočnik. Drugo jutro je šel Lefer, preoblečen v slugo iin z bedastim izrazom, ki je lasten služinčadi gosposkih hiš, kupovat perilo za namišljenega bolinika. Nesel ga je v norišnico, kjer je plačal tudi ostalih 1000 šter-lingov. Ko ga je Brednov sluga zapazil, mu je sporoči'1, da. želi njegov gospod govoriti ž njim. - Imam malo časa - jo odvrnil ošabno Lord, Wašker. - Samo par minut —- je zagotovil sluga. Defer mu je sledil v Brednovo pisarno, kjer ga je že čakal zdravnik. Od kdaj ste v .službi profesorja Stenpe- ja? — Deseto leto. :— Mhm... i.n brskaj« po papirjih je pra-šal Hredn: Bogat ? Da. A opozoriti moram gospoda doktorja, da ni moja naloga dajati pojasnil o mojem gospodarju. - Ne govorile neumnosti: Pozdravite go- spoda profesorja in recite mu, da pričakujem njegoveg-a brata ob določeni uri. še nekaj: ali pazite vi na profesorjevega brata ? Da. jaz sam ga boi n pospremil sem. Zelo mi. zaupa in mi povsod sledi. 2e dobro. Pojdite. Lord VVašter .je šel. Okoli štirih popoldne, vedno preoblečen v slugo in vedno z istim resno bedasti m izrazom. se je Lord VVašter predstavil na policiji v S rol tl and Yardu in prosilk če bi smel govoriti s policijskim ravnateljem Bekslerjern, za katerega da ima pismo. Namišljeni sluga se je poklonil pred veličastvom velikega, policaja in moleč mu jBredno-novo pismo je rekel: — Dr. Bredn mi nalaga, naj sporočim njegove pozdrave gospodu nadzorniku. Ko je Bekster prebral je prašal: Ali čakate odgovora? Da gospod; nalog imam spremiti gospoda nadzornika. Al rajt! Gre tedaj za resno stvar. Grem takoj. Oblekel si je suknjič in je sledil lordu Wašter.ju. Ta je ustavil javni avtomobil, odprl vra-1 ta g. nadzorniku s cilindrom v roki, ho mu j Tomaj. Gospod urednik! Samo eno besedo: iz srca hvala za no- vi list. Jaz berem vsak dlan «Edinost», prav čakam jo, še kositi .ne morem če nisem prej kaj bral. Navzlic temu pa čutim potrebo po tedniku, ki aia kratko obreze novice vsega tedna in nam pove mnogo o domačem gospodarstvu. Še bolj so tega potrebni tisti, ki našega dnevnika ne berejo. V nedeljo se jo vršil v Trstu v dvorani trgovske zbornic© shod županov tržaške prefekture. Od Slovencev so bili zraven : '/-ii 'Lokev g. župan Muha in mesto tajnika Brankoviča namestnik Janko Fonda; za Senožeče g. župan Meden in tajnik Sturm Milko; za Šempolaj tajnik Vlahovič; za Naklo g. župan Gombač fin tajna k Rudolf Ih mčelj; za Dolino g. župan Zobec in tajnik Ivan Berdon; za. Št. Peter na Krasu g. župan Franc Sever; za. Ilrenovice g. župan J n tajnik Jorcog; za Košano g. župan za Bukovje g. župan Jernej Srebotnjak; za Šmihel g. župan Franc Smerdel. Sežano je wustqjpal komisar g. dr. Rumer Albert, Postojno g. Caretfi in tajnik Lovrečič, Nabrežino g. vitez Bose helij. Poročevalci so Povedali, da bo snujoča se županska zveza Nepolitična in da se bo pečata z gospodarskimi in upravnimi vprašanji, v koli kbr so v zvezi z občinsko upravo. Odobrili so pravila, nakar je bil izvoljen odbor. Predsednik je tržaški senator dr. Piitacco. .Podpredsednika sta monfalkonski župan Bonavia in postojnski komisar dr. Ronchi, tajnik advokat Illeni Henrik, blagajnik hiiiljski župan Onorato Gorlato; od Slovencev so v odboru šentpeterski župan Fr. Sever in senožeški župan Jos. Meden; zraven teh še nabrežinski in sežanski komisarja. Slovenci so želeli dobiti pravila in tiskovine slovenske, kar jim je bilo obljubljeno1. nosili gumijeve podplate in njih korak je bil tih kot dih. V tem trenotku je doktor namignil. In pred.no se je Bekster zavedel, so ga zgrabiie močne roke in ga trdno privezale na naslonjač. Kaj hočete? Ste znoreli ? je vpil in se nadčloveško mučil, da bi strgal vezi. — Grom in strela! Razvežite me. Jaz sem policijski nadzornik Bekster iz Scottland Varda! - Gotovo gotovo ! — je odvrnil s smehom zdravnik — vi ste nadzornik Bekster in nobeden ne dvomi o tem. Ravno zato boste morali ostati tu za zelo važno preiskavo. . — Strela! Nimate vzroka, da me zvežete ^vol besnega norca! To je moja stvar ! odnesite ga ! Pazniki so dvignili naslonjač z nadzorni-nom vred in do«li med tem ko je ^Bekster v pa J na vse grlo. V tem trenutku se je Bredin obrnil k Lordu Waterju, ki je stali ob izhodu in si bri-sa! z robcem gorke solze. Ne jokajte na tak način Moj..1: dobri... dobri... gospodar! Joj, joj, joj! Ubo... ubogi moj... gospo... dar.... — Kakorhjtro se pomiri, ga razvežejo: Z.našel se bo v prijetni sobi. Pozdravite go- Tonca in Polonca. Toma: Duebr dan, Paluenca, k’ takii šcti-ste, počakte, dejte, buemue šle včiep, sc buemue kej iiovele ! Polonca: Ja, .ja. šetf te, budra Tuenca, povejte kej ! 'lonca: Kaku je kej z Vašam mestirjem? Polonca: Grubo slabo, neč se ne vduebc. Je zenč mucka z r.iže. ke k reli ne zrase neč. Toma: A ja, a ja, pej še provjue šjore. de je preveč lušo naš kreh zen je h. Potoma: Ja. k’ čieste, zdej noj več tistih šjorjo, ki sue jele kreh ses samega žitnega cvejtja. Teje šjorje jej ne t.izga po I L 50 sns fežula. Toma: Sez žitnega cvejtja al ses fežula, ku čiedue. buelra Paluonea. Bašta de držim suj mešiiir. eajti so slabi. Mi žienšee sume grubo č.iuštve in zbrihtne, ke pečemo kreh. Mueži neč ne zaslužili©, dela noj. Cujte. buelra. Vaš brel Tone je vzov anue proz meštirja. Ma gran lole je hi v. Polonca: Jomote prov. zdej ne bo jemo nanka za k’šen kvrtinč vina in za tabak. Toma: (Ben zbugam, buelra Paluenca, šietmo. je kesno : Polonca: Pačakte še ati šiper. ste čula pravd. da za piisl sue jemcli guedce, tiste partrje, ki sue jemeie za sveti Lovrenc. Sue rekle stare partrce. da nejsue bi e grubo fajn tabet uškrmalane, de sue se za zadnji piist lejpše uškrmatale. Toma: A. še je tašna mižerija, pej ke. še pljesat su šle? Polonca: Ja, ja kej ne bucdo ble vesele te mlade, se su šle tudi te stare pljesat: ti stari mueži sue se uškrmataJS od gran veselja. ke nen dela Raneli noue cejstue. Še je rieko tabet. ke sue uol.ile, de uelmo zanj, de nen bue sturo prit tildi tramvaj u Ščiedno. luciletrikue in uedu. use kar buenio teli. Toma: Pej či si čula vse tu pravet? Poloma: Ka čieš nie buem znala, ke u tramvaji lise. čiijeme pravet. ke tramvaj je spoda profesorja in recite mu, da je njegov brat na varnem. Lefer se je poklonil s solznimi očmi in odšel, doma mu je prišel ('orli naproti. — Torej ? je prašal. — Bekster je v norišnici, popoln norec, ker hoče biti (Bekster ! Da ga ne bodo iskali, bom brzojavil v Scottland Yard, da jaz, nadzornik Bekster. odpotujem za štiri ali pet dni. Ubogi nadzornik je izkusil na lastni koži, kaj pomeni biti sam v oblasti mnogih. Zdaj je vedel, kaj so trpeli vsi oni, ki so jih na policiji zapirali v posebno celico in pretepali. da bi priznali. Ko so ga razvezali s stolice, so je vrgel na najbližjega paznika in ga pobil s pestjo na tla. Toda pol tucata paznikov ga je zagrabilo, zvezalo in vleklo v celico za besne norce, kljub temu da se je obupno.proti vil. Celice za besneže so bile brez oken in debelo zidovje ni pustilo, da bi ga prodrl krik. Z voskom namazana tla niso nudila nika-Ike opore bolnikom, le pazniki so z gumijevimi podplati lahko hodili po njih. V ono teh celic so nesli ubogega Beksterja, ga pretepali s pestmi, dokler ni prosil usmiljenja. — Al najt: —- je rekel nadpaznik; — zdaj ščiedenščie pikolo. Še našim muežem nanka nej treba džornala. Kuinej čakeiue, de kadii buenio prši© damov de buemuo kej pavele. 'lonca: D. ma ste tremenda, buelra Paluenca. zbugam, adrjo ! Tržaška slika. V Trstu stoj.i v ulici Pocarini hiša. v kateri ima trgovec Tremignoni precej veliko trgovino z jestvinami. V7 to trgovino so stopili s soboto zvečer štirje moški. Bilo je poldevetih. trgovec je sam stregel neki ženski, ki je kupovala sladkor. Štirje moški so molčali, dokler ni ona ženska zapustila trgovine. Trgovec je stopil h novodošlim in jih je prijazno prašal. s čim jim more postroji. Ta hip pa so mu pa tujci nastavili revolverje na prsi in eden je zaklical : nRoke kvišku !» Trgovec je skušal skočiti za prodajalno mizo, toda štirje roparji so ga takoj zgrabili in njih glavar mu je zasikn.il v uho: Zganite se mi in kroglja bo v glavi. Razumete? - «Še predobro«, je vzdihnil trgovec in se sesedel na tla. da bi se skril pod mizo. A že so ga roparji potegnili kvišku in glavar mu je po.šepetal : - «Napravite še en korak, zakličite še eno besedo in spravil vas bom po najkrajši poti v paradiž. Trgovec je na to prijazno obljubo zajecljal : — Napravite, kar vam ljubo, da le živ ostanem. Dvignil je obe roki v zrak in je z utripajočim srcem gledal, kaj bodo tuji gostje počeli. V vsej hiši je bilo tiho kot,v. grobu, K do vek,je daleč so stali karabinirji na kakem oglu vsi zamišljeni... Roparji so se mogli z največjo udobnostjo posvetiti delu. Trije so držali trgovca v kleščah, da mu ne omagajo roke, četrti pa je odprl predalček in pobral iz njega en tisočak. Nato so jo vsi štirje popihali. Pustili so trgovca samega .in tudi črez 2000 lir, ki so bile shranjene v drugem predalčku. nas poznaš. Drugič pazi, da nas ne vznemiriš, ker smo tu popolni gospodarji in imamo še druga sredstva, da potolažimo malopridneže kakoršen si ti! Nadzornik je spoznal, da z upiranjem le poslabša svoj položaj. Slekli so ga, oblekli v prisilni jopič in dva dni je ostal uničen v celici, kjer je bil le Žakelj, napolnjen s slamo, ki mu je služil za posteljo. Po dveh dneh sta ga obiskala Bredn lin njegov zdravnik. Nesite ga v njegovo sobo — je ukazal doktor. — Ge se vnovič upre, zaprite ga v klet. Opozarjani vas, da ste odgovorni za to dejanje — je rekel Bekster. — Jaz nisem norec, ampak pameten morda bolj kot Vi. Ponavljam, da. sem nadzornik Bekster iz Scottland Yarda. Bredn se je nasmehnil. — Vem, vem, polcijski nadzornik ste. Tu se nahajate v čestiti družbi: Angleški kralj prebiva v tej hiši in pa car vseh Rusov. Mimo teh še veliko visokih gospodov. Ne vem. čemu hi se ne počutili tudi vii dobro v tej družbi kot višji nadzornik. Upam, da boste zadovoljni in da postanemo dobri prijatelji. Po teh besedah je /Bredn z zdravnikom odšel in zaklenil vrata za seboj. (Dalje.) 6 n MALI LIST« GOS PODARSTVO Po čem je vino v Italiji. Moti se kdor misli, da je samo pri nas mrtva kupčija z, vinom. Tudi v Italiji 'ni nič boljše, mogoče še slabše. Evo: Alessandria (Piemont) črno vino 200-230 L po hi; Acquiil!a navadno vino: 180-240; Genova: Kupčija mrtva, izvoza nič, kupčuje se samo za domači konsum Cene nizke. V Benečiji mrtva kupčija, cene gredo navzdol. Sedaj so slede-če: Treviso: črno od 170-200. belo 160 do 220, belo dolinsko pa po 120 do 150 L. Vi cen za: navadno črno: 130 do 160. V Emiliji je trgovina popolnoma mrtva. Cenei navzdol. V Toskani mrtva kupčija, trguje se nekoliko z močnimi vini z najmanj 12 stopinj alkoholla. Dobro vino se plačuje do 300 L po hi, navadno 12 do 15 po stopinji. V Puliji in Siciliji ostaja mrtva trgovina, cene gredo dol.Opaža se povsod, da se iščejo v prvi vrsti močna vina. Obnovljeno mleko. V zadnjem času se je pojavilo -na tržaškem trgu inove vrste mleko in sicer »obnovljeno mileko» (latte reintegrato)- To mleko pride v Trst v obliki zgoščenega mleka, kateremu manjka skoraj vsa voda, kar se doseže potom izparcnjia. Temu zgoščenem mleku se v Trstu prilije mnogo vode in se prodaja pod imenom. »obnovljeno mleko«. Tvrdka, ki je to vpeljala, pravi, da se prilije samo toliko vode. kolikor se je izparilo. Kakšno je to mleko? Mogoče je, da ima isto hlranilino' vrednost, kot navadno mleko, dobro je mogoče za belo kavo, a ni nikdar dobro za otroke, mlade ljudi in starčke, ker ne more vsebovati v sebi onih sinovi, ki delajo mleko zdravilno, to so lecitin i (snov podobna beljakovini, ki upliva na rast človeka). Lecitinov «obnovljeno» mleko nima, in zato bi ga moraili zavrniti. «Obnovljeno« mleko bo delalo mnogo konkurence našemu domačemu in bo prisililo, da bo isto še bolj padlo v ceni. a vendar naš kmet ne sme opustiti mlekarstva, ker «obnovljeno« mleko bo gotovo zginilo, kot je prišlo. Tržačani bodo spoznali njcigovo (travo vrednost. Kmetje, ne ustrašite se, temveč po- svečujte še več pažnje živinoreji, ker ta je podlaga kmetijstvu. Mlekarskih zadrug je sedaj v Furlani ji (brez slovenske Goriške) 320. Po vojni ustanovljenih jih je 23, predvojne so skoraj že vse vspostavljen.e. V tem oziru so Furlani daleč pred nami. Posebno sedaj, ko je mleko po ceini in mogoče bo še bolj, moramo na to misliti, da bomo mleko izrabljali v maslo in sir. žitu, zaostalemu v razvoju pomagamo na ta način, da potrosimo na vsakih 100 kvadratnih metrov njive po pol kg razdrobljenega čilskega solitra. Poizkusite! Ne orati šele tedaj, ko moi-ate sejale. Zemlja mora biti prevetrena in zdrobljena,'kar dožemo na ta način, da jo preorjemo >n pustimo do setve v grudah. Kdor ni še vsega preoral, posebno za koruzo, naj preorje takoj. Kjer je le mogoče, naj se orje globoko, da zamorejo korenine tudi iz gi obe j šili plasti prejemati hrano. Krompir je pri nas zelo važen, ker tvori eno najvažnejših hranil ter se ga more zavživati v več oblikah: v oblici, pečenega, cvrtega itd- S čem naj mu gnojimo? Krompir zahteva zrel hlevski gnoj in ne svežega izpod živali. Kdor nima dovolj gnoja, naj gnoji z umetnimi gnojili in naj vzame na 100 kvadratnih metrov sledeča gnojila: 5 kg su-perfosfata, 3 kg 45% žveplenokisle kalijeve soli (kalijev sulfat) in 2 kg žveple-nokislega am oni jaka. To troje naj se zmeša in podorje nekaj dni prej, kot se krompir sadi. Kdor sadi v razgore, naj potrosi umetni goj na dno in zagrebe z malo zemlje, potem šele naj položi krompir in zopet zagrebe. > Cene v Trstu. Seno kravje 70-75 L po q, Seno konjsko 60-65; detelja 66-70; ita-lj. seno 74-80; itailj. detelja 84-88; otrobi na vreče 76-80; posevki 86-90; oves na vreče 88-90; jugosl- koruza 95; krompir 80-90, veliko povpraševanje po semenskem krompirju, posebno rdečem in belem amerikanskem; semena: lucerna 8-10 L. domača detelja 8-11 L, krmska pesa 6-7 L kg. enak 1 kg pese je enako 4 litrom. Cena mleku nespremenjena. Cene v Istri: Vino črno od 130-250, belo 110-300, najcenejše v Pazinu, naj dražjo v Liburniji (Opatija do Moščenic); oljkino olje 7-10 L po 1; seino 60-80 L po q; goveja živina 3-3.50 L po kg žive teže, teleta za 1-2 L dražja po kg žive teže. Divača 26. febr. Na sej m je bilo prignanih volov 230, krav 355, konj 210, pre-šičev za rejo 175 in druga drobnica. Cene. Volovi 300-390, krave 290-370. konji 1000-2500 prešiči 250-280 za par Kupčija z ozirom na pomanjkanje krme zelo živahna. Cene na Pivki : 1. marca- Bukova drva G-—7 lir, oreh 20—22, češnja 11—13, lipa 9 lir kvin.tal;jelovina po 70—70 za -m3 Cene mleku padajo. Na Pivki se plačuje po 80 stotink. Sodi se, da dela konkurenco mleko iz Furlanije. Dutovlje i. marca. Čeravno je bilo zelo slabo vreme in je vse naokrog pihala močna burja, je bil semenj zelo dobro obiskan Prignanih je bilo 250 glav goveje živine, 50 konj, 80 prešičev. Poleg domačih je bilo več tujih kupcev. Popraše-vanje po živini zelo veliko. Cene kravam so se nižale, živalim za rejo in delo pa višale. Cene: Goveja živina za mleko ii meso 300—360, delovna živina in za reje 380—400. Cene na Trentinskem. V Meranu 'na laškenf Tirolskem je bil sejem 17. februarja. Voli so šli po 3000—5200 lir par, molzne krave 1600—2300 lir. Teleta 5—6 lii kilo žive vage- konji 2000—3500 lir. Izvozna carina iz Jugoslavije za hrastove prage (švelerje) je tako določena, da so od štirih pragov trije pragovi prosti carine, četrti pa pripade državi. — Za za klane svinje se je zmanjšala izvozna carina iz Jugoslavije od 400 na 350 dinarjev pri kvintalu. Melioracije v Istri Emil G er osa v Kopru je izložil v trgovini s papirjem Lonnar načrt za melioracije bivših solin v Kopru. Kaj vse bi se dalo ondi pridelati! Da bi se le oblastva zavzela za odpravo teh starih solin. Ljubljanski velesejem se bo vršil 1.—10. septembra 1923. Kdor hoče razstaviti, naj se javi kmalu. Vino v Dalmaciji gre od 110 do 130 kro-n za vsako stopinjo. Živina v Zagrebu na sejmu 1. marca. : Voli žive vage na kilo od 7.50—13.75 dinarje bosanski voli 6.50—9.20. Krave domače 6—8.50, Svinje 17.50—25.50, t‘Meta 13—15.75. Cene železa v Trstu: drogovi (štange) 1.45-1.50 kg. na debelo. Po čem je lira ? Dne 8 marca si dobil v Trstu za: 100 franc, frankov 127.— L; 100 švicarskih frankov 392—- L; 100 nemških mark 0.10 L; 100 avstrijskih kron 0.03 L; 100 dinarjev 20.50 L; l dolar 21 L; I angleško šterlino 98.50 L. Gospodarski položaj srednjih in malih trgovcev v mestu. Imeli smo priliko govoriti z naprednim malim trgovcem jestvin v mestu. Povejte nam, tako smo ga vprašali, kaj o položaju malega trgovca: Odgovoril nam je blizu takole: ((Popolnoma pravilno je «Malj !i«t,» v prvi številki poudaril, da gre - izvzem-ši redke slučaje — danes vsem stanovom slabe}. Tudi trgovec se .nahaja v krizi. Vzrok vsemu zlu je splošno pomanjkanje. Kupovaloi nimajo denarja. Delavci v ,mestu služijo malo ali niič, zato tudi malo kupujejo. In če gre delavcu kilavo, tudii trgovcu ne cveto rožice. Kjer ni inkasa, tam je malo kredita. Tudi ni nobenega upanja, dokler traja sedanja brezposelnost.« Mi mislili mo, da to, kar velja za mesto, velja splošno tudi za deželo. Ljudje -se pni kupovanju omejujejo na najpotrebnejše in še to v veliki meri kupujejo na kredo. ■ * * .!_■ Kdor lista ni dobil, a ga želi dobiti, naj se naroči z dopisnico: Trs! Trteste talla P. Centra 37 Mesečni semnji v Št. Petru na Krasu za konje, govejo živino, prešite in drobnico, kakor tudi KRAMARSKI SEMNJI se vršijo od sedaj naprej dne 1Q. vsakega meseca. Ako je ta dan nedelja ali praznik, se vrši semenj naslednji dan. Dosedanji stari živinski semnji sedaj odpadejo. Prvi semenj se vrši v sobotp 10. marca. «MAL1 LIST» Po širokem Najstarejši človek Tia svetu živi v Carigradu. Ta Turek je dovršil teh dni 147 let. Kdo od nas dočaka to starost? Otrok sežgan. V neki vasi pri Mantovi je mati pustila (3 mesečno dete v zibalki nekaj časa brez 'nadzorstva. Ko se je vrnila, je hiI otrok sežgan in zibelka. Nesrečna mati je sko-i*o znorela. Požar je nastal bržkone po iskri iz kamina. Pazite 113 otroke. begata vas. To je Milna pri Splitu v Dalmaciji. La ni jp umrl v čilski državici v Ameriki Ivan Bonifačic, ki je zapustil rojstni vasi' vse premoženje, vredno 170 tisoč štenlin. Milna šteje 2000 prebivalcev. Ker znaša zapuščina 70 milijonov dinarjev ali 280 milijonov kron; torej pride na vsakega Prebivalca 140 tisoč kron. Časopisje Nemcev v Italiji. V italijanski kraljevini prebiva krog 200 tisoč Nemcev, ki so bili preje pod avstrijskim cesarjem. Ti južnotirolski Nemci inriujo sledeče <*e.ljal h velikemu angleškemu raziskovalcu Linigvingstonu. Tu je Kama prvič ugledal belega človeka. Ko je kraljevič Ivama imel 20 (let, je sprejel krščansko vero in z njim se je dala krstiti tudi žena. Kama ni nič več hotel videti očeta, ker je bil.ta pogan, ker je nnel več žen in ker je ljudi s copernijo sleparil. Ko je Kama postat kralj, je prisegel, da ne bo več pokusil ne vina, ne žganih pijač in. do smrti se je te obljube držal- Prepovedal je priseljenim belim (Evropejcem) izdelovati in prodajati pivo *n žganje. Ko ga niso ubogali, jiihi je dal izgnati iz države. Sosedno ljudstvo Ma-tabelov je napadlo državo Bamangva-tov, ker je iz te države hotelo dobiti sužnjev, Kamo pa je na čelu svojih črnih vojščakov vrgel Matabelce nazaj, prodrl v njih deželo in jo vso zasedel. Od takrat Jo postal slaven in zelo priljubljen. Leta 1895. je Kamo šel v London in se je poklonil angleški cesarici Viktoriji; prosil je za pokroviteljstvo angleške države in je dosegel, da je kraljica potrdila vse zakone; ki jih jo on izdal proti belim prise- ljencem, Lansko leto je vsa dežela Ba-mangvaitov slovesno proslavila petdesetletnico, odkar je bil kronan znameniti kralj. Kamo j,e ob tej priliki imet govor, v katerem je rotil svoje ljudstvo, naj ostane zvesto krščanski veri in angleški državi. Zamorski kralj je umrl težkega srca, kor je sin, ki mu sledi na prestolu, malo šibke pameti. 750 frankov za eno minuto ! V vel.ikem Parizu živi mož. po imenu Za-harov. večkratni milijonar, ki podpira velike časopise in vleče od tega mastne do bičke. Živi, vedno sam zase in nikoli ne stopa v javnost. Pred kratkim ga je prosil nek francoski časnikar pismenim potom za po-vgovor (intervju). A milijonar hoteč ga oplašiti, mu je odgovoril na kratko, da velja njegova vsaka minuta 250 frankov. - Sprejmem vašo ceno • je odgovoril časnikar. In naslednji dan ga je Zaharov sprejel. Kaj hočete ? — ga je vprašal milijonar. N,ič ! Prašal sem Vas za razgovor dveh minut po 250 frankov vsako. To znese 500 frankov.Tu jih ifnale. I n potem ? — In potem nič : Toda zakaj ste želeli, pogovor ? Ker sem stavili 2500 frankov, da se mi bo posrečilo govoriti z Vami. Dal sem Vam jih 500 in zaslužim pri tem 2000 frankov, to se pravni 750 frankov na minuto več od Vas ! I11 premeteni časnikar je smeje odšel. Ljubezenska pisma po 5 dolarjev Študentke univerze v Alabami zbirajo denar y dobrodelne namene. Kaj ti storijo? Pošljejo študentom na univerzi v Kolumbiji okrožnico, v kateri ponujajo ljubezenska pisma po 5 dolarjev serijo. Dotično mesto v okrožnici, se glasi : «Ali niso med vama fantje, ki ne vedo kako slatlko je, če človek tedensko prejme ljubezensko pismo? Če so, ali bi jim ne bilo všeč prejemati em-/krat na teden od zdaj pa do 30. junja 1923, pošteno .ljubezensko pismo, pisano od južnega dekleta? Tu doli. na univerzi v Alabami. ki deluje za dobrodelnost, so nekatere izmed nas pripravljene pisati .in prodajati Ljubezenska pisma severnim tovarišen — po 5 dolarjev serijo. Oglasite se takoj, pošljite po nakaznici denar, ker sicer bomo kmalu vse oddane.» Okrožnica pripominja, da bo ena deklica pisala zmiroiu istemu fantu in zato bodo pisma «res iskrena in s pristnimi čuvstvi napolnj©na». Severni fantje se bodo tako »priučili južne ljubezni, ki jie najslajša na svetu«. Kaj bi rekle naše mame in — naši fantje, če bi naša dekleta tako pisala in prodajala pisma po pet lir eno? Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllll Dragotin Kerševani Via Stretta 4, pritličje GORICA Oblastveno koncesijonirani posredovalni urad. Posreduje pri nakupovanju in prodaji zemljišč, stavbišč, vsakovrstnih denarnih posojil, izvršuje razna trgovska posredovanja i. t. d. i. t. d. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Največja Zaloga Pohištva na Goriškem Anton Breščak Gorica, Via Carducci 14. - Via C. Favetti 3. SOLIDNA KOMPLETNA SPALNA SOBA ZA LIR 1000 V zalogi ima v veliki izberi železne postelje z žimnicami vred po zelo nizki ceni — Prvovrstno blago — sloveča tvrdka — poštene cene. BLAZINE (volnene, žimnate in iz morske trave) od L. 60 dalje. CENE BREZ KONKURENCE. Via ^affineria 7 oddaja vsled preselitve v novo skladišče po najugodnejših cenah: kose, šape, vile, sekire, žveplalnike, škropilnice, slamoreznice, pluge in drugo kmetijsko orodje ter prodaja po najnižjih semena od detelj, trav, krmske pese, špinače, redkve, čebulčka itd. kakor tudi razna umetna gnojila in sprejema naročila na galico in žveplo. Dobre knjige Velika zaloga podob Henrik Tolfoletto TRST, Via Rossini št. 26 Nabožne knjige - slike - cvetje - sveče -Slovenske spominske podobe na prvo obhajilo. Družinske podobe-molitveniki itd. Potrebščine za cerkve - velika zaloga cerkvenih oblačil in paramentov. J|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|(L [ D. Kopsano I | Zdiavolk SMialist za kolne Možni j Sprejema od 12-1 in za gospe od 5-6 §f g Via S. Lazzaro 17 prvo nadstropje g I tik cerkve sv. Antona novega ^iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiF TRDI OREHI Besedna uganka."[ Naša pošta Prejeli smo zanimive- članke iz Brkinov in s Krasa o vodovodu. Prihodnjič. — Iz Lokve smo prejeli prazno kuverto. Gotovo kak naročnik. Kdor pošilja naročnino, naj si prej ogleda ce.ne na. glavi «Maloga lista«. Pisem ne sprejmemo, če je premalo znamk in hi morali plačati poštno kazen. Imam jaz noge pa iz masla, ne ar cm; pomijam jedila — a snom rte jem; ho drugi sede -jaz reva stojim; čez me govore in jaz molčim. Se li znana že Rešitev Tisk. S. Spazzal v Trstu. ;dim.? iln 20 mnren. 1. Maslo. «Mali list«, Strti orehi. Anton, liter, leska, Istra Trst. — Pravilnih rešitev je došlo 63, izžreban je bil Pavel Simončič u JI. Bistrice 30, ki dobi 15 lir. 2. Rešitev vizitke n Peter Baron« — Ke pentabor. Rešitev je došlo 51. Izžreban je bil Izan Pečar (za tamošnjo -zadrugo), ki bo prejemal brezplačno lisi eno leto. Prireditve v tem tednu. Šolsko društvo pri Sv. Ivanu priredi v nedeljo 11. marca v Narodnem domu tro-dejanko «Stari grchi». Rojan. V. nedeljo, 11. marci ja priredč igralke Dekliške družbe iz Rojainia v starem župnišču v Dolini oh 3. popoldne krasno Sardenkovo žaloigro «Mater do-lorosa.» Gostje dobrodošli! ADRIA-CEVLJE izdelek Čevljarske zadruge»Mirnu im dobiš v prodajalnah: Trst. Via Rettsri I - Ooriia.Cono Verdi3Z Trdni,elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah. Zadružna zveza vpisana zadruga z omejeno zavezo v GORICI, Corso Gius. Verdi št. 32, I nadstr. »uraduje ob delavnikih od 8. do 12. Zveza zastopa in varuje koristi pridruženih zadrug, izvršuje nad njimi po zakonu revizijo, daje nasvete in navodila pri ustanavljanju novih zadrug, skrbi za denarno izravnavo, to je sprejema od zadrug vloge in jim daje posojila, posreduje po možnosti pri nakupovanju blaga (umetnih gnojil, modre galice, žvepla i. t. d.) in pri prodaji pridelkov, uporablja vsa postavna sredstva v pospeševanje zadružništva in v povzdigo kmetijstva in domače obrti. □Etn Knjigarna in papirnica J. ŠTOKA-TRST “T Via Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. — Lastna knjigoveznica. — Založba Vedeža,Kleinmayerjeveital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige. m um 11111 (xmxirjrrzrriixxiuii IVAN KERŽE : ■i ™ ■ ima v lastni zalogi najraznovrstnejše S m • m ■ kuhinjske in druge hišne potrebščine 5 jz aluminija, steklovine, lesa in ■ Z emajlirane prsti. [ TRST-Piazza San Giovanni 11 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Uvozna in izvozna tvrdka Oebiasio&Domenis Skladišča: TRST, Via Corone* 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelane, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice *1 po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora iiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|inii Ur Zobozdravniški ambulatorij EGIDIJ SCHIFFLIN zobotehnik TRST - Via Settefontane št. 6, I - TRST sprejema od 9-13 in od 15-19