Idejna borba. Tudi v idejni načekii borbi igrajo predsodki svoio vlogo. V naših vrstah ie zavladala vznemirienost, ker stno prešli od »ljubega miru« in patriarhalične doinačnosti, ki ie vladala v našeim stanu, v razburljiv vrtinec ide.rne in načelne debate. predivseim glede smeri naše stanovske politike. Nekateri iimajo celo strah pred razdorom v naših vrstah in uničeniem organiizaciie: druge strašijo osebe. ki so se ipričete odašati, »destruktivni elementi«. ki nam ne dajo nravih garancij zalbodočnost naše organizacije. ki se niso ničesar pozltivnega pokazali s svojim delovaniom v preteklosti. in ki niso niti razvili svoiega programa, kai hočeio. Nekatere straši način. kako se ip ipostopalo in driree zopet strankarska zavest. proti kateri naj ie bil baie naDerjein ves pokret Ce ipa pogledamo vse te preidsodke pofoHžje, se razbliniio ¦ popolnoma Iti v notraniosti rnora odobravati vsakdo pravo pot, ki <?e io ie zavzelo, le ipriznati te neče ;i!z enega ali drugeea gorniib orecisodkov in raje čaka ... Patriarhalična damačnost in vomiščanje zaradi »Ijubega >miru« nas je v zadniem času nogrezalo kot stan vedno boli in boli v letargijo. Dober opazovalec je viMel. da ie boli in brii ipadala naša odporna sila med članstvom in rastta apatičnost. ni bilo več odipornosti iin se ni nifhče več osrlašal naiisi se nas ie Še takn pritiskalo k tlcm in se ip gazilo maša prava. Vse rešitve in dela na isti ie učitelistvo pričakovalo od vodiinili organizačnih oseb. ki oa tudi" brez zadostntj retzerve v ozadiu niso mogle vzdtžati boja —in od strank. Zato ie bila in ie patriarhalična domačnost in popuščainip radi »liubesra miru« nezdravo m kvarno, kadar gre za načelna organteaena aii gospodarska vprasanja in se mora ta popustlilvost. ki ie v kvar stvari sami, inmakniiti zdravl načelni debati >-n zidravi kritiki. Le to bo utrievalo našo notranjost in kreoilo doedince z zdravimi nazori. zdravo oriietitacifo. iim daialo zidravo odiponro silo in bo utrjevalo zdrave razitnere. Z ideino načelno borbo pa bo tudi rastla stanovska zavest. ki ie tako ipotre'bna okrepitve v našem statiu. Ni to razdor. m tn ubHanJp organizaciie. to le živlienie in notrania okrepitev naše oreanizaciie in našega stanu. ki bo s teim pridobil notraniio silo in tnoč. Zato se iddne bor^be ne smerno bati. Idejna borba ie le znak naše zrelosti. Z idejno načelno borbo bamo le 'zbistrili orientacMo olanstva ter q tem kirepili stanovsko zavest na podlaeii katere bo naša organizaciia doibivala svoio notranio silo in borbeno moč. da ne bo le na zunai s številom močna, temveč bo tudi v notraniosti močna. Neupravičen ie tudi strah t>red voedinimi osebami. ki se oglašaio in na podlagi česar skušajo nekateri iz osel)nega nasprotstva kovati načelni kapital. Tem vsem Dovemo. da bo bodočnost v večji tneri tehtala načela. irfeie. argumente in delo. ne na nsebe in ie že skraini čas. da pridemo tudi mi enkrat do tega. Vsi, ki prihaiaio v ospredje se zavedajo. da iprevzamejo s tem oidgo vormot pred članstvom. da bo njih nalo-ga v bodočnosti pozitivno delo za katero bodo morali polagati račun vsemu članstvu. Dasi ie debata o Deklaraciji šele na sredi oota, se morajo ravno ti zavedati. da bodo besed<> morale čimprei dobiti izraz dela. ter da ie napočil za nie že tudi čas za delo v dtihu Deklaracije. V tem pogledu posebei apostrofiramo tozadevine članlke tov Ribičiča in Medveščka, katerim bodo morali silediti s klici k delu tudi druigi. "red Dozitivnim delom in s oozitivnJm deiom bodo morali nadati tudi h nredsoflki do oseb. In tudi disciplina ne bo več predsodek. kajti naloga bodoče organizačne sile bo. da bo tudi nalagala odgo- vornost za vsa deianiia. ki jih ibode kdorkoli napravlial na 'lastno pest. nnn\ samlm in se bodo iavtio č:stili taki ooiavi. Ne moremo se strinjati tuldi z oniimi, ki operraio z osebnitni in strankarskimt argu'menti ter z njimi »hauziratio« mea ucitelistvoTn na deželi ter ip hočeio na ta način izogfniti načelni debati ter iz načelnega vprašania napraviti osebno vprašanie. Oni rušijo stanovsko ©dinstvo. oni eoje ose'bno mržnjo, oni netiio stramkarsko ¦mržn.io in io prenaSaio v organizaciio. ker korenmijo popolnoma ideino v predvoini dob! ter. menijo. da morajo zaradi strankarskih ozirov rušiti v vsen pogledih tudj stanovsko pdinstvo. Ne pristaši deklaračne smeri, ti dlmgi so ruSilci statiovskega edinstva. ti rušifo edi-nstvo organizacije. zastruiDLiaJo oizračie ln prepr&čujeio iz.inirjenje duhov. ker streliaio izjza p!lota na one, ki staie s potnlim imenoni v ospred.iu novega pdkreta. Tudi s pisarienjem po deželi. da ie vse naperjeno proti osebi. ne bodo dolgo operirali in se ne izognili "načelne debate. To ie slabost. če se hoče ideijno borbo prenesti na osebno torišče. op se hoče starp raetode in zastarelo ideio rešiti ie z avtoriteto osebe. Pri idejni in načelnl borbi morajo v korist stvari stoipiti osebnosti v azadije. ker tudi uspeh1'. doseženi s takimi sred^stvi ne morejo biti trainl in bo idejna borba slaviila tem širšo zmaffo. ko pride dan snoznamia. In tega ne more ustaviti danes nihče več. Pride tudi čas, ko boino ovrgli te osebnp spletke. Tudi glede načina. kako se ip po^ stopalo. si upamo >doikazati in bomo cfokazali. da se iel postooalo pravilno. ker to ni težiko dokazati z ozirom na deiistvo. da se ie postopalo v vsei waksi dosedaj tako in da se ie ravno v tem slučaiiu \zrabilo poslovnik proti dosedanii praksi. Niti krilatica, da širimo neke vrste »stanovstvo« nas ne uplaši. Brez zd'ravega našega stanu ni zdnave šole in brez te np zdraveea naroda in ne zdrave države. S tem ie povedano vse. Ni naperjeno ne proti osebi Im ne proti stranki, kar stremi za izlboLjšanjem načel in načelne smeri. Moderna demokracija mora stremeti za tem. da bo dobivala vzpodlbudo za strakovne probleme in vprašanja od stanovskih in strokovniri organizac f. Zato moramo tp organizaciie postavit? na zdrava tla Če ipa čuti.io stranke to kot kak afront do niih. ie to le znak nezdravega razmeria. ki ie vladalo. V interesu stvan' moraio stranke pristati na neodvisnost strokovnih organizacn. 5e nečejo. da bo truela in odrvenevala stvar sama v dogmatizmu. Tako razmerie bo le v korist stramkam in narddu. katerem'u imaio služiti. Nerodnosti ' in fanatizmu nelkaterili oseb imamo roripisati. če se ie hotelo prikriti bistvo in se izogniti načetai in idešni debati tudi « ¦tem sredstvom ter spraviti vse na strankarsko in osdbno polie. S fanatiki se pa ne bomo prerekali. Naše delo ie čisto, naše delo je načelno. ni naper.ieno ne 'proti osebam in ne proti strankam. pač na. proti načelom, ki so kvarna našemu stanu in naši organizaciii in postaiaio s tem kvarna tuldi za šoLstvo in «; tem za narod in državo. Zdravo bi bilo le, da bi se v tei ideini boribi oglasili vsi oni. ki sedai le ipo gostilnari in s privatnimi pismi, z osebrami in strankarsklmi arffumenti nastopaio proti deklarični smeri. Nai navedejo stvarnp in načelne argumente. nai ipobiiaio načela z nasprotnimi za stanovsko stvar boli koristnimi naoeli in nai se z •nenačetomi areuTnenti ne izogibljejo načelne debate. Idejna borba. k\ .simo io dosedaii xm še vedtio vzdržali na stro^o tnačelni višini. bo le ukrepila notranfo&t naše oreanizacije in že danes ip vedno boli videti zdravo iedro te ideine debate v tem. da raste z nio stanovska zavest posebno med mlaišim učitelistvom ter dobiva podeželsko učitelistvo zavest. da prehaja idejrio vodstvo pa tud'i odgovornost za srner in delovanje organizaciie v niegove roke. S tem ipa naša organizacija ne bo izgubila — temveč pridoibila Ivan Dimnik.