V.b.b,
SLOVEflSKI
^m-M
\y-wr>:,
‘ -šfc.

Mi


Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometcrgasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 14. november 1958
Štev. 46 (862)
Minister za pouk dr. Drimmel:
Razmere na koroških šolah bo treba pregledati
Pravilno spoznanje
Način reševanja manfsinskega vprašanja v Avstriji je že vsa leta vzbujal veliko zanimanje tudi izven naše države. To zanimanje se je še bistveno stopnjevalo, ko je bila leta 1955 podpisana državna pogodba, ki s členom 7 nalaga Avstriji glede manjšin še posebne obveznosti. Kajti s tem trenutkom zaščita manjšin ni več ostala le notranja zadeva Avstrije same, marveč je dobila značaj mednarodnega problema, ker so vse države, ki so državno pogodbo podpisale oziroma ratificirale, s tem aktom dobile ne samo pravico marveč tudi dolžnost, da po potrebi intervenirajo v interesu izvajanja prevzetih meddržavnih pogodbenih določil.
Ena izmed držav, ki so pristopile k avstrijski državni pogodbi, je Jugoslavija, za katero meddržavne pogodbe pač niso le kos papirja, marveč jih jemlje resno in stremi za tem, da se tudi dosledno izvajajo po črki in duhu. Zato je popolnoma razumljivo, da spričo zadnjih dogodkov na Koroškem, ki so v očitnem nasprotju z določili člena 7, ni mogla molčati, ampak je nasprotno v smislu pravic in dolžnosti kot sopodpisnica opozorila avstrijsko vlado na dejstva, katera so v protislovju z obveznostmi, ki jih je Avstrija prevzela z državno pogodbo. Torej je storila samo svojo dolžnost ter se poslužila le svoje pravice in je zelo čudno, da so gotovi krogi pri nas na ta njen korak odgovorili z besnimi izpadi ter očitki, da se Jugoslavija vmešava v notranje zadeve Avstrije.
Divji gonji tistega dela tiska, ki je iz določenih namenov že vsa leta smatral za svojo prvenstveno nalogo, da s hujskanjem proti Jugoslaviji torpedira razvijanje in poglabljanje dobrososedskih ter prijateljskih odnosov nffa 'obema sosednima državama, še niti ne čudimo. Tudi značilno „naključje“, da je katoliška prosveta (Katholisches Bildungszverk) ravno ta čas izkoristila za protijugoslovansko hujskaško predavanje begunca Sučeviča ter v ta namen izbrala prav dvojezično ozemlje, nas ni toliko presenetilo. Pač pa se je treba čuditi, da so v tej zvezi zapadli v hujskaški ton tudi krogi, ki so doslej le nekoliko bolj pozitivno ocenjevali zbližanje med Avstrijo in Jugoslavijo.
Najbolj pa se je vsekakor treba čuditi dejstvu, da so celo uradni predstavniki in člani z<lade skušali prikazovati korak jugoslovanske vlade kot vmešavanje v notranje zadeve Avstrije. Zlasti od zunanjega ministra Figla bi lahko pričakovali, da se ne bo posluževal tako neresnih izgovorov in vlada na Dunaju si gotovo ne dela čast in ugled, če misli, da bo z navadnim negiranjem tehtnih argumentov države-sopodpisnice mednarodne pogodbe spravila iz sveta utemeljene očitke, ki so bili nanjo naslovljeni zaradi neizvajanja določil državne pogodbe, torej meddržavnega sporazuma.
Sicer nihče — tudi Jugoslavija ne! — ne zanika, da je šolstvo načelno notranje vprašanje vsake države. Pač pa je treba upoštevati, da je pri vprašanju šolstva na Koroškem stvar bistveno drugačna: šolsko vprašanje na Koroškem je urejeno z mednarodno pogodbo, s katero je Avstrija prevzela določene obveznosti, med katerimi je tudi obveznost, da bo zajamčila pravice in obstoj narodne manjšine ter prepovedala šovinistične organizacije, katerih delovanje je usmerjeno proti manjšini in njenim pravicam. Dogodki zadnjih tednov in mesecev pa so pokazali, da se Avstrija ni v potrebni meri zavedala teh obveznosti, marveč je mirno dopuščala očitno kršenje določil državne pogodbe.
Če to kršenje določil državne pogodbe upravičeno zaskrbuje tudi javnost in uradne kroge Jugoslavije, je samo razumljivo. Zato v Beogradu poudarjajo, da tako zadržanje ne more ostati brez posledic za jugoslovan-sko-avstrijske odnose. Saj so tudi avstrijski predstavniki ob vsakem ukrepu Italije proti avstrijski manjšini na Južnem Tirolskem opozarjali na nevarnosti poslabšanja odnosov med Avstrijo in Italijo, vendar^ nihče ni trdil, da se Avstrija zaradi tega vmešava v notranje zadeve Italije. Ali ni to potem dvojna morala, ki nikakor ne more služiti uspešnemu razvijanju odnosov med državami.
Nevzdržnosti svoje argumentacije so se, kakor izglcda, končno zavedali tudi v uradnih krogih na Dunaju. Izjave posameznih poslancev med proračunsko razpravo v parlamentu in posebno besede ministra Drimmla
Ko so med; proračunsko razpravo v parlamentu obravnavali vprašanje šolstva, je prišlo tudi do izmenjave misli glede manjšinskega šolstva na Koroškem. Pri tem se je tako V vrstah poslancev kakor tudi pri članih vlade pokazala sumljiva negotovost glede načelnega Vprašanja, V koliko vplivajo na; ta; problem tudi državnopoli-tični odnosno zunanjepolitični momenti. Nekateri poslanci in posebno minister za pouk dr. Drimmel niso mogli zamolčati dejstva, da je dosedanji način reševanja manjšinskega vprašanja spravil Avstrijo v zelo kočljiv zunanjepolitični položaj, ker je Jugoslavija že v dveh notah opozorila avstrijsko vlado na nevzdržne razmere na Koroškem, ki so v očitnem nasprotju z obveznostmi, ki jih je Avstrija prevzela z državno pogodbo.
Pri vsem varovanju avstrijskega stališča — je dejal minister Drimmel — pa ne smemo pozabiti, da je Avstrija edina dežela tostran železne zavese, v kateri živijo manjšine slovanskega porekla. Za Avstrijo, Evropo in ves svobodni svet je dobro, da se Avstrija z ozirom na te manjšine zadrža tako, da bo njeno zadržanje onstran železne zavese zažarelo kot svetilnik v temni noči. (Če je minister Drimmel že govoril a železni zavesi, potem pač ne bi smel prezreti dejstva, da biva močna slovanska odnosno jugoslovanska roahjšgm tud* v sosedni Italiji, katera se je že Vedno prištevala med »svobodne« države in so ji ta položaj priznavali tudi tisti, ki si samovoljno' lastijo pravico, deliti sVet na dva tabora.)
Mnogoi bolj zanimiva pa je Drimmlova izjava zato, ker je nedvoumno priznal, da igrajo pri manjšinskem vprašanju in konkretno pri vprašanju manjšinskega šolstva na Koroškem važno vlogo tudi zunanjepolitični videzi. V tej zvezi je vsekakor treba pozdraviti njegovo izjavo da »nikdar ne bo stal na strani ekstremistov, marveč se bo pri tem vprašanju pridružil vsem tistim silam, ki se bodo ne glede na poreklo trudili na Koroškem dcseči vzdušje miru in stvarnosti pri reševanju tega problema«. Zato pa je toliko manj razumljivo njegovo mnenje, da je bila na Koroškem že dosežena »faktična rešitev« in bo Za ministrstvo za pouk »morda potrebno«, da se v doglednem času prepriča o tem, kaj se dogaja na dvojezičnih šolah. Ne pričakujte od ministra za pouk — je dejal dr. Drimmel — da bo V kočljivem položaju posegel Vmes z vrtnimi škarjami ter z drastičnimi ukrepi motil tu in tam s trudom doseženi red.
Od pristojnega ministra bi Vsekakor pričakovali, da bo bolje poučen o dejanskem položaju na Koroškem, da ne bo stanje-, ki je bilo- doseženo' s protiustavnimi ukrepi ter Vsestranskim nasiljem, imenoval »faktično rešitev« in »s trudom dosežen red«. Pač pa pozdravljamo njegovo odločitev, da bo' ministrstvo za pouk pregledalo' razmere v koroškem šolstvu, ker smo prepričani, da bo ta pregled nedvoumno pokazal, da sedanje stanje ni »rešitev«, marveč sad pritiska in nasilja, ki je nevzdržna obremenitev za nadaljnji razvoj v deželi. Zlasti pa bo taka inšpekcija, če
bo izvedena res objektivno in pravično, ponovno potrdila naše mnenje, da je za koroške razmere najbolj primerna in edino pravična rešitev v obliki dvojezične šole, o kateri je po izjavi OVP-poslanca dr. Weissmanna tudi minister dr. Drimmel mnenja, da ne zmanjšuje učnega uspeha, kakor so nasprotno skušali dokazovati nacionalistični hujskači med akcija za odjavo od slovenskega pouka.
Vsekakor je minister Drimmel s svojo izjavo odločno zavrnil nacionalistične huj-
Pravo ozadje „ pravice staršev 41
Da nacionalističnim hujskačem' — posebno' V vrstah OVP — pri njihovi zahtevi po »pravici staršev« dejansko' ni šlo za demokratičnol reševanje šolskega Vprašanja na Koroškem, smo že ponovna ugotovili in opozarjali, da se za to' zahtevo skrivajo čisto drugačni nameni. Te naše ugotovitve je V polni meri potrdil tudi minister Drimmel, ko je zadnjo' nedeljo goVcril na zborovanju avstrijskega združenja katoliških staršev.
»Prav zdaj — je dobesedno' dejal minister Drimmel — je pravica, staršev do1-živela Veliko zmago in sicer v narodnostnem boju na Koroškem. To mora biti 'vzpodbuda za; katoliške starše...« Bolj jasno ne bi mogel razkriti pravo ozadje ter razgaliti vso zlaganost nacionalistične gonje proti dvojezični šoli, saj je nedvoumno' povedal, da pomeni »pravica staršev« V resnici na Koroškem »narodnostni boj«, V celi Avstriji pa; »boj za konfesionalne šole«.
Praznovanje 40-letnice republike
Je i)VP proti republiški ureditvi Avstrije?
40. letnico rojstVai avstrijske republike so to sredo slovesno praznovali poleg Dunaja tudi v nekaterih zveznih deželah — na Koroškem,, Solnograškem in Nižjem Avstrijskem — kjer so se deželni zbori sestali k slavnostnim sejam. Zvezni pre-zident dir. Scharf je ob prazniku govoril po televiziji in posebno naglasil potrebo po sodelovanju ter medsebojnem razumevanju, ker je že zgodovina republike pokazala, da se' je naša domovina uspešno razvijala lei takrat, kadar sta: vladali pripravljenost na sporazumevanje ter medsebojna dobra volja. V podobnem smislu sta govorila tudi predšdenik koroškega deželnega zbora Sereinigg v Celovcu ter vicekancler dir. Pittermann na; Dunaju.
Vendar so potekale letošnje proslave 40-letnice republike v zelo čudnemi ozračju: Vodstvo' OVP se je namreč odločilo, da sei praznovanja vzdrži. Tako jei po krivdi OVP odpadla, proslava v parlamentu
kažejo, da je prodrlo spoznanje, da reševanje manjšinskega problema le ni izključno notranja zadeva Avstrije, marveč je tesno povezano tudi z zunanjepolitičnimi vidiki, ker je manjšinski problem pač neločljivo povezan z državno pogodbo. To mnenje je zastopal tudi deželni glavar Wedenig v svojem govoru ob otvoritvi nove šole pri Božjem grobu, ko je dejal: Šolsko vprašanje na Koroškem je po državni pogodbi mednarodna zadeva. Ker je Avstrija pogodbo podpisala, zato je tudi dolžna, da jo izvede. Če se tega ne bomo držali, se bo nekdo pritožil in potem ne bodo sodniki Avstrijci, marveč vse tiste države, ki so pogodbo podpisale in ratificirale!
To spoznanje nas navdaja z upanjem, da se bo Avstrija končno le z večjim čutom odgovornosti — tudi pred svetovno javnostjo! — lotila reševanja manjšinskega problema ter v smislu pravičnosti in širokogrudnosti uresničila člen 7 državne pogodbe v celoti. Potem bo njen odnos do manjšin res lahko zažarel, kakor je dejal minister Drimmel, „kot svetilnik v temni noči".
in tudi v tistih zveznih deželah, kjer OVP ni uspelo preprečiti proslav, se njeni zastopniki niso udeležili praznovanja. S tem se je OVP pokazala, V skrajno sumljivi luči in se vsiljuje vprašanje: Ali je OVP proti republiški ureditvi Avstrije? To domnevo le še potrjuje njen izgovor, zakaj noče sodelovati pri proslavah. Kajti V štajerskem OVP-glasilu »Siid-Ost Ta-gespost« je nedvoumna povedano, da razbitje bivše avstro-cgrske monarhije ni bila posrečena poteza, in zato tudi ni vzroka, da bi ta dami posebej slavili. Treba je ugotoviti, da sol tol res čudni »patrioti« in »zvesti državljani« domovine — republike Avstrije!
Na nedeljskem občnem, zboru Slovenske prosvetne zveze za Tržaško, ki združuje 17 prosvetnih društev iz Trsta in okolice, je prišla do izraza odločna zahteva tržaških Slovencev, da mora Italija izvajati določila posebnega, statuta londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954 in določila italijanske ustave, ki govore o manjšinskih pravicah, katerih pa Italija doslej ne priznava. Predsednik SPZ prof. dr. A. Budal je v svojem govoru med drugim dejal: »SPZ se zaveda, da, je ljud-skoprosVetno delo temeljne važnosti za nadaljnji razVoj ljudske prosvete med tržaškimi Slovenci. .. Čeprav ozračje, v katerem živi slovenska skupnost zadnja leta, ni prav nič naklonjeno' utrjevanju narodne zavesti, bo vendar treba iskati poti za utrjevanje te zavesti.
Večkrat ugotavljamo, da so v italijanski ustavi in V določbah londonske spomenice teoretično- dani vsi pogoji za uspeh in raizVoj slovenske prosvete na tržaškem ozemlju, da pa se v praksi še zmeraj srečujejo pogoste vsakovrstne ovire, ki bi jih V resnici ne smelo biti. Da se to stanje izboljša in pa možnosti odpravi,
skače in ekstremiste, poleg tega pa izpodbil njihove argumente, ki se jih poslužujejo v gonji proti dvojezični šoli in proti slovenski manjšini ter njenim pravicam sploh. Zato pričakujemo, da, se pri inšpekciji položaja na dvojezičnih šolah ne bo opiral na' mnenje ražnih Ma.yerhoiferjev in Einspielerjev, marveč bo pregled izvedel po načelih objektivnosti in pravičnosti. Potem bo moral spoznati, da sedanja »re-šiteV« ni in ne more biti rešitev, kajti pravična rešitev in dosledna izvedba člena 7 ne more biti v kratenju še tistih borih pravic, ki jih je- manjšina že uživala, ampak samo v zagotovitvi popolne vsestranske enakopravnosti in v razmerah, ko bodo dani pogoji za razumevanje in spoštovanje ter mirno sožitje med obema narodoma v deželi.
to bi morala biti stalna skrb Vse tržaške slovenske skupnosti. V tem pripada naši manjšini važna naloga samcvzgoje:, da bo zavestno in vztrajna stopala po poti svojega človeškega dostojanstva v duhu mirnega sožitja z Večinskim narodom — sožitja; in življenja, ne propadanja in izumiranja; . ..«
Na svojem, občnem zboru so delegati z Vsega tržaškega ozemlja pretresali važne probleme društvenega življenja in; v živahnih debatah prišli do Važnih sklepov, ki bodo SloVencei na Tržaškem vodili do poživitve društvenega življenja in tako do okrepitve borbe za dokončno zmago pravične borbe; za najosnovnejše narodnostne pravice in svoboden razmah slovenske kulturne dejavnosti.
Občni zbor SPZ za Tržaško je sprejel ob s-Vojem zasedanju številne pozdravne brzojavke, med njimi tudi pozdrave Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo zveze, ki mu bosta tudi v bodoče načelovala kot predsednik prof. dr. A. Budal in koit tajnik Edvin Švab. SPZ je najmočnejša slovenska prosvetna organizacija na Tržaškem.
SPZ za Tržaško odločno zahteva izvajanje manjšinskih določil
Mnenje drugih:----------------------------j
Krivični odlok deželnega glavarja Wedeni-ga proti obveznemu učenju slovenščine in nemščine na mešanem ozemlju Koroške še vedno napolnjuje z globokim ogorčenjem vse Slovence in Jugoslovane, kjerkoli prebivajo. Posebno jih navdaja z jezo, ko berejo, kakšnih sredstev se nemški nacionalisti poslužujejo, da bi slovenske starše pripravili do tega, da izbrišejo svoje otroke iz slovenskega pouka. V Kapli na Dravi, Šentjanžu, Bistrici in drugod so državni nameščenci, med njimi orožniki, grozili Slovencem, da bodo izgnani iz Avstrije, kot se je godilo pod Hitlerjem, če ne podpišejo prošnje za izbris dece. Delavcem so pretili z odpustom iz služb. In tako se je zgodilo, da se je le 17 odstotkov staršev upalo obdržati svojo deco v dvojezičnih šolah . .. Zoper zatiranje koroških Slovencev je izročila na Dunaju protest tudi jugoslovanska vlada, ki je te dni protest obnovila. Za to ima pravico in dolžnost kot sopodpisnica mirovne pogodbe z Avstrijo.
»Novi list«, 6. 11. 1958, Trst
T rditev, da pomeni jugoslovanska nota avstrijski vladi vmešavanje v notranje zadeve, je popolnoma neumestna, ker tu ne gre za vmešavanje v notranje zadeve Avstrije, temveč za pravico in dolžnost Jugoslavije, ki je podpisala avstrijsko državno pogodbo in zato zahteva spoštovanje njenih določil. Poleg tega je Jugoslavija upravičeno zaskrbljena zaradi delovanja šovinističnih organizacij, katerih delovanje je usmerjeno tudi proti Jugoslaviji. Jugoslavija je vedno želela in izvajala politiko dobrih sosedskih odnosov z Avstrijo. Toda za vzdrževanje takih odnosov je poleg ostalih pogojev važno tudi razpoloženje ljudstva z obeh strani meje. To razpoloženje pa se je pokvarilo z nedavnimi ukrepi koroške deželne vlade.
»Politika«, 6. 11. 1958, Beograd
Schon vor fast einem Jahr hat das slo-ivenische Kulturministerium dem Kdrntner Landesschulrat in Klagenfurt eine Sammlung slozvenischer Biicher, insbesondere Werke von sloivenischen Klassikern, mit der Bitte iiber-mittelt, sie als Geschenk dem sloivenischen Gymnasium zu iibergeben. Die Biicher muss-ten ivieder nach Assling zuriick, da der Landesschulrat sich nicht zustdndig erkldrt. Er verivies die Spender an das Unterrichtsmini-sterium. Auch in Wien war vorerst niemana zustdndig. Aber nun sollen die Biicher, die ivieder nach Klagenfurt kamen, doch ihrem Bestimmungsziveck zugefiihrt iverden. Zuerst mussten sie natiirlich auf ihre Brauchbarkeit gepriift werden. Und diese Priifung ivurde dem — ivindischen Professor Dr. Einspieler ubertragen. Das ist mehr als eine Infamie, ivenn man dem Lehrkorper am sloivenischen Gymnasium, allen voran dem bekannt schivar-zen Direktor Tischler, ivegen ihres Bekennt-nisses z um sloivenischen V olkstum derart misstraut, dass man nicht sie, sondern einen Aussenstehenden mit der Priifung der Biicher betraut und sozusagen zum Zensor iiber das sloiveniscbe Gymnasium macht. Dazu noch einen, der es sich zur Lebensaufgabe gemacht hat, einen Kampf gegen die sloivenische Schu-le in Kdrnten zu fiihren.
»Vclkswille«, 7. 11. 1958, Celovec
Namesto, da bi šola dala otrokom osnovno vzgojo v materinščini, priznava sedanja ureditev slovenski jezik samo kot sredstvo za kar najhitrejšo priučitev nemščine in še to samo v ustnem občevanju. Pisane slovenske besede otrok ne sme dobiti pred oči. Prvi namen šole po tej ureditvi ni enakopravna vzgoja otrok obeh narodnosti v medsebojnem razumevanju, marveč kar najhitrejše ponemčevanje slovenskih učencev, katerih starši se germanizacijskemu pritisku ne morejo upirati. Čisto pravilno ugotavlja glasilo meščanske Ljudske stranke: „To je ureditev, kakršno poznamo že iz organizacije nekdanjih utrak-vističnih šol." To je utrakvistična ponemče-valnica v novi izdaji.
»Slovenski poročevalec«, 6. 11. 1958, Ljubljana
Wie man hort, gilt die neue Regelung ab 1. November 1958. Die Generalaniveisung fur den Lehrer lautet: „Es ist Vorsorge zu treffen, dass jedes deutsch und sloivenisch sprechende Kind das Lehrziel erreicht." Weiterhin scheint folgende Amveisung notivendig zu sein: „Dcr gesamte Untcrricht fur die abgemeldeten Schiller ivird von der ersten bis einschliesslich der dritten Schulstufe nur in der deutschen Spra-che erteilt, ivobei fur jene Schiller, die die deutsche Sprache nicht oder nur mangelhaft beherrschcn, die dem Kind eigene Mundart miindlich vermittelnd anzuivenden ist.“ Das ist eine Regelung, ivelche ivir schon aus der Organisation der seinerzeitigen utraquistischen Schule kennen.
»Volkszeitung«, 1. 11. 1958, Celovec
Poleg tega je avstrijski tisk široko razpravljal o albanskih in bolgarskih napadih proti Jugoslaviji, medtem ko je mnogo manj prostora porabil za jugoslovanske odgovore na te napade. Po vsem tem je vprašanje, ali ne bodo nestrinjanja in razlike v stališčih odrinila osnovne skupne koristi Avstrije in Jugoslavije,
Naša pesem — izraz naših čustev
Pevski zbori z Gur so prepevali Podjunčanom na koncertih v Železni Kapli in Dobrli vasi
Ko SO' združeni moški zbori iz Podjun e pod vodstvom pevovodje Foltija Hartmana pred nedavnim nastopili na uspelih koncertih ob Baškem in Vrbskem jezeru, je bila splošno izražena želja, da bi prire dili še več takih srečanj, pri katerih se goji in poglablja spoznavanje in prijatel jstvo med prebivalci vseh dolin južne Koroške. Tej želji je Slovenska prosvetna z veza ustregla že minulo nedeljo, ko je v Železni Kapli in Dobrli vasi priredila kon certe, na katerih so pod vodstvom Pavleta Kemjaka nastopili združeni moški in me šani zbori slovenskih prosvetnih društev iz Loge vasi, Bilčovsa, Kotmare vasi in R adiš.
Bil je pravi jesenski dan, kol so se dopoldne zbirali ljudje v modemi kinodvorani v Železni Kapli, kjer je v pozdrav gostom z Gur kapniški moški zbor pod vodstvom Vladimira Pmšnika zapel Prešernovo »Zdravljico«; šele popoldne', ko je bilo zbrano občinstvo v dvorani dobrla-vaškega Nairodiiega doma, katerega oder so krasili grbi SPD »Srce«, mesta Dobrla vas ter Koroške, so sončni žarki plaho prodrli skozi jesensko meglo. Na obeh prireditvah se je zbralo res lepo število poslušalcev, ki so prišli tudi iz oddaljenih krajev širne Podjune, da slišijo in uživajo ob prepevanju pevk (predstavile so se V slikovitih narodnih nošah) in pevcev z Gur. Za mnoge je bil to pravi praznik, saj veljamo koroški Slovenci za posebne ljubitelje petja in nam je naša pesem poleg materne govorice najVečji zaklad.
Zato je podpredsednik SPZ Janko Ogris
V	svojem nagovoru tudi največ govoril O pesmi, o tistem zakladu, katerega so čuvali in gojili že naši davni predniki, ki so ga nam izročili V zvesto varstvo, da, ga čuvamo in ohranimo ter posredujemo' dalje bodočim rodovom. Pesem je nekaj vzvišenega — je dejal — saj izraža najgloblja čustva, zato more moč petja razumeti le tisti, ki je dobrega in poštenega srca. Naša mila domača koroška pesem,
V	kateri naš človek izpoveduje Vse, kar čuti, je splošno priljubljena daleč po svetu. Ali ni potem zločin, če jo kdo zavrže, če zataji svojo govorico! Ali ni naša domača slovenska beseda vredna, da jo spoštujemo in ljubimo? Zato je grešno, če človek sam zataji svoj narod in zločin je, če to dela po volji drugih. Že naši predniki so se morali boriti za obstoj in ohranitev naroda, pesmi in besede in tudi nam, ta borba ni bilai prihranjena. Posebno današnja doba nam kaže, kam je privedlo sovraštvo med ljudmi in naredi. Bil je čas, ko so nam prepovedali govoriti v materni govorici, toda z istimi nameni delajo tudi danes, ko nam spet hočejo vzeti našo besedo in pesem, ko nam hočejo' vzeti možnost, da bi se materno govorico' učili tudi v šoli.
Govoreč oi gonji proti dvojezični šoli ter o odloku deželnega šolskega sveta je govornik med drugim dejal:
Vprašam Vas, koliko se jih je res po lastni Volji odjavilo od slovenskega po-(Nadaljevanje na 8. strani)
Nadaljnji dvig življenjske ravni v Jugoslaviji
Osnutek družbenega načrta za leto 1959 sprejet
Pretekli teden je Zvezni izvršni sVet v Beogradu sprejel predlog zveznega družbenega načrta za leto 1959. Predlog predvideva za leto 1959 dvig nacionalnega dohodka za 11,7 % oziroma 10,3 °/o na prebivalca. Dalje je predvideno, da se bo proizvodnja V kmetijstvu dvignila za 20,7 %>, V industriji za 11 °/o, v prometu za 6,5 % itd. Povprečno povečanje produktivnosti V industriji in rudarstvu naj bi znašala 6,5 %>. Vzporedno s tem pa je predviden za prihodnje leto dvig življenjskega standarda delavcev in uslužbencev. Osebna potrošnja se mora povečati skup-noi za 6,2 % oziroma 5 % po prebivalcu, kolikor se morajo tudi povečati plače.
Osnutek zveznega družbenega načrta predvideva tudi 110 milijard dinarjev za izgradnjo objektov družbenega standarda. Od tega odpade samo za stanovanjska gradnjo 66 milijard dinarjev, kar je za
12 odstotkov Več kakor letos. Znatne vloge so predvidene tudi za šolstva in zdravstvo-.
Predvideno je nadalje, da se bol skupni obseg izvoza povečal za 13,4 %>, uVoz pa bo v prihodnjem letu počasneje naraščal, da bi na ta način znizali deficit plačilne bilance.
Pri investicijah je predvideno dokončanje začetih in začetek nekaterih novih objektov, ki so potrebni zu uresničenje proizvodnih nalog petletnega načrta. V letu 1959 so predvidene skupne bruto družbene investicije v osnovne sklade v znesku 566 milijard dinarjev, od tega bo 120 milijard potrošenih za negospodarske investicije. Znatna! sredstva so predvidena, za nadaljuj i dvig gospodarsko nezadostno' razvitih področij V LR Makedoniji, LR Črni gori in v avtonomni kosovsko-metohijski oblasti.
Rekordni hektarski donos koruze v Jugoslaviji
Letos so jugoslovanski strokovnjaki z natančnimi računi in meritvami ugotovili naj Večji hektarski donos koruze. In sicer so ugotovili, da je na posestvo Besni Fok pri Beogradu koruza tako dobro uspela, da so je na; hektar površine pridelali kar
GOSPODARSKI DROBIŽ
Avstrijske pivovarne so V poslovnem letu 1957/58, to je od 1. septembra 1957 do 31. avgusta 1958, pro*-dale 5,016.658 hektolitrov piva, to je za 2,3 odstotka več kakor v prejšnjem poslovnem letu. Delež potrošnje piva v steklenicah je V primeri s prejšnjim letom spet narastek Razmerje med potrošnjo piva V sodčkih in steklenicah je 67 proti 33 °/o. Naraščajočo potrošnja piva, v steklenicah, ki je pred Vojno znašala le okoli 25 odstotkov, pripisujejo temu, da potrošniki vedno Več piva použijejo v svojih domačih gospodinjstvih namesto V gostilnah.
198,48 stota (19.848 kg zrnja). Ni znano, da bi kje na svetu kdajkoli dosegli večji pridelek. Po prvotnih cenitvah je znašal hektarski donos 180 stotov, končno' pa so ugotovili še precej višji pridelek.
Vse pogoje za izredni pridelek na tem zemljišču so pripravili strokovnjaki. Njivo so pognojili s 50 tonami gnoja in 2200 kilogrami gnojil. Ročno so posadili dve ameriški pozni sorti hibridne koruze. Odločili so se za gostoto po 66.000 do 70 000 rastlin na 1 ha. Koruzo so med rastjo štirikrat zalivali.
Strokovnjaki so izračunali, da pridelo'-vailni stroški za 1 kg koruzei znašajo samo 12,65 dinarja, torej niti en šiling, skupaj
250.000	dinarjev, medtem ko je ves pridelek vreden 600.000 dinarjev. V to vsoto ni všteta koruzna slama. Jugoslavija ima za prihodne leto' v načrtu, da zasadi
700.000	ha zemlje s hibridno koruzo. S tem bo ta koruza zavzela 27 odstotkov ko-ruzišč V državi. Računajo, da bo povprečni hektarski donos znašal 48 stotov, kar pomeni, da bo vsega, pridelka 3,300.000 ton.
ali bosta obe državi še obdržali prijateljske odnošaje.
»Elefteria«, 9. 11. 1958, Atene, Grčija
Ko se je avstrijski poslanik Gruber, ki je bil tedaj zunanji minister, boril za avstrijsko mirovno pogodbo, je zahodnim zaveznikom v zvezi s koroško mejo stalno rinil pod nos šolsko uredbo iz leta 1945, ki naj »rahločut-nim“ zaveznikom dokaže, kako velikodušni so na Dunaju glede pravic koroških Slovencev. Voditelji avstrijske Ljudske stranke so
se tedaj prav tako ponašali s svojo »velikodušnostjo" in ,,pravičnostjo“ do koroških Slovencev in uradno zahtevali uveljavljenje dvojezičnega pouka. Tudi avstrijski socialisti so sc v tem smislu trkali na prsi. Vse to pa le do tedaj, dokler niso svojega cilja dosegli. Ko pa je bila zadeva rešena, so ponovno prišle na površje njih nacionalistične tendence, ki ne izhajajo le iz dobe Adolfa Hitlerja, ampak še iz dobe Franca Jožefa in še od prej.
»Primorski dnevnik«, 8. 11. 1958, Trst
IHHT
\^gf SVETU
Kairo. — Vladi Združene arabske republike in Sudana sta začeli uvodne razgovore o rešitvi obstoječih spornih vprašanj, V prvi Vrsti problema nilske vode, izgradnje Assuanskega jezu in primerne odškodnine Sudana ter vprašanja mej in trgovine. V tem smislu sta se v New Yorku začela pogovarjati zunanja ministra obeh držav.
New York. — Sovjetska vlada je pozvala Generalno skupščino' OZN, naj priporoči vsem članicam sklenitev sporazuma, po katerem bi bilo prepovedano uporabljati vesolje za izstreljevanje vojaških izstrelkov. Resolucija zahteva tudi ustanovitev organa OZN, ki bi zagotovil mednarodno sodelovanje pri proučevanju vesoljstva izven meja zemeljskega ozračja.
Pariz. — Predsednik začasna alžirske vlade Abas jei izjavil, da bo njegova vlada storila Vse, da bi olajšala razgovora s Francijo. Dejal je, da bo do teh razgovorov prej ali slej prišlo. Ni pa pričakovati, da bi FIN po štirih letih Vojne odstopila od sVoijih političnih ciljev. Abas je dejal, da bo alžirsko vprašanje rešeno šele po večmesečnih razgovorih in ne samo v pogojih prekinitve ognja.
Wctshington. — V pooblaščenih krogih se je zvedelo, da bo v prihodnjih nekaj mesecih mednarodna konferenca o Antarktiki. Po predlogu predsednika Eisenhowerja bi morali na konferenci doseči sporazum, po katerem naj bi Antarktiko ohranili za miroljubne znanstvene raziskave. Povabilo na konferenco so poslali Argentini, Avstraliji, Belgiji, Čilu, Franciji, Japonski, Novi Zelandiji, Južnoafriški uniji, Sovjetski zVe-zi in Veliki Britaniji.
Moskva* — Obrambni minister Sovjetske zveze MalinoVski je na proslavi 41-letnice oktobrske revolucije dejal, da bosta KP ZSSR in sovjetska vlada V prihodnje Vodili aktivno in dosledno' borbo za uresničenje trajnega miru v‘ svetu. Dodal je, da SZ ob Vojaških avanturah in izzivanjih imperialistov skrbi za nadaljnja krepitev obrambne moči države.
Tajpeh. — Poročajo, da je predsednik Eisenhower znova zagotovil Čangkaj-šku, da se ZDA ne bodo uklonile grožnjam pekinške Vlade glede rešitve vprašanja kitajskih obalnih otokov in For-moze. Dulles in Eisenhower sta namreč sklenila;, da ZDA ne bodo sodelovale
V	nobeni akciji, ki bi škodovala Čang-kajškovim nacionalistom. Obstreljevanje otokov Kvemoija in Matsuja se nadaljuje.
Bonn. — Sovjetski veleposlanik v Zahodni Nemčiji SmirnoV je izjavil, da bi sklenitev mirovnega sporazuma z obema nemškima državama pospešilo rese* vanje nemškega Vprašanja. Po njegovih besedah bi tak sporazum doprinesel k čimprejšnjem umiku tujih sil z njenega ozemlja, preprečil zunanje vmešavanje in odredil dvojni status Nemčije.
Madrid. — ZDA so dale Španiji posojilo V višini 138 milijonov 800.000 dolarjev v španski valuti. To vsOtoi bodo uporabili za razvoj industrije, kmetijstva in javnih del. Del tega zneska je obrok, ki ga je Španija izplačala za presežke ameriških kmetijskih pridelkov. Del posojila V Višini 24 milijonov diolarjeV bo Španija Vrnila v 40 letih, ostala pa v 30 letih.
Bonn. — Zahodnonemške investicije
V	inozemstvu znašajo! v tretjem tromesečju letos 187 milijonov mark. Investicije vlagajo največ v jeklarsko, elektro, farmacevtsko in kemično industrijo, predvsem v Evropi, pa, tudi v Kanadi in Braziliji.
Teheran, —• Perzija je zavrnila sovjetsko neto z dhe 31. oktobra, V kateri so perzijsko vlado obtožili zaradi sklenitve novega Vojaškega sporazuma z ZDA. Perzija im ZDA sta, demantirale; Vesti o sklenitvi kakega Vojaškega sporazuma. Perzija je V odgovoru na noto poudarila, da, ni prekršila pogodbe s SZ, ki je bila podpisana leta 1927 ali podpisala kakršen koli vojaški sporazum z neko Vojaško silo, naperjeno proti SZ. Poudarjeno je še, da se Perzija ne bo pridružila nobeni sili naperjeni proti ZSSR.

Italijansko šolstvo na Koprskem
zgovorno dokazuje, kako ljudska oblast v novi Jugoslaviji skrbi za narodne manjšine
Manjšinska zaščita; V novi Jugoslaviji ni samot prazna fraza pa tudi ne drobiž za poravnavo političnih računov, marveč je bistven del širokogrudne in resnične demokracije, ki jo uživajo vse narodnostne skupine. Ena izmed manjšin v Jugoslaviji je italijanska narodnostna skupina., ki živi v okraju Koper ob jugosloVansko-italijanski meji. Nemoten razvoj in obstoj italijanske manjšine je poleg tozadevnih določil ustave še izrecnot zajamčen s posebnim statutom Londonskega sporazuma* 1, ki vsebuje podrobna določila za zaščito italijanske manjšine v Jugoslaviji ter jugoslovanskih manjšjn v Italiji, na Tržaškem. Dočim Italija' doslej teh določil še ni jemala preveč resno, jih je Jugoslavija dosledno izvajala žei Vsa leta, odkar je bil sklenjen Londonski sporazum o razmejitvi medi obema državama.
Vsa ta leta uživajo pripadniki italijanske manjšine V praksi popolna enakopravnost na političnem, kulturnem in gospodarskem področju ter zavzemajo na svojem področju tudi vodilna mesta v organih ljudske oblasti in državne uprave'. Posebno pa prihaja širokogrudba manjšinska zaščita do izraza v šolstvu, ker se Jugoslavija dosledno ravna po določilih posebnega! statuta, s katerim so predpisani število in Vrste šol za italijansko narodnostno skupino-; to kljub temu, d!a' sol se pojavile razne resne težave zlasti zaradi tega, ker primanjkuje učencev. Ne glede na to, da se je V posameznih krajih število učencev tako zmanjšalo, da pravilnima ne bi moglo Več biti govora, o utemeljenosti nadaljnjega obstoja, ni bila, ukinjena nobena šola. Tako se je1 dogajalo — in se še dogaja — da pride na en razred
Starši!
Že zdaj mislite,
d!a je naj lepše.' in naj dragocenejše darilo za vašega otroka
ob Miklavžu in vseh drugih praznikih
dobra mladinska knjiga!
Poslužite se zatoi knjigarne »Naša knjiga«
italijanske šole ponekod le 1 učenec, n. pr. V Ankaranu, Strunjanu in Sečovljah, na 12 oddelkih obeh italijanskih gimnazij v Piranu in Kopru pa je bilo skupno le 107 učencev.
Razumljivo, da povzroča tako stanje težke materialne žrtve, ki jih pa ljudska oblast v polni meri doprinaša in tako z dejanji dokazuje, da ji je manjšinska zaščita srčna zadeva. Kako Visoki so izdatki za manjšinske šole, je razvidno že iz tega, da znašajo družbeni izdatki za 1 učenca italijanske osnovne šole povprečno dva in pol krat več kot izdatki za enega učenca slovenske Osnovne šole. Še1 večja je razlika pri učencih sredin j ih šol: v Kopru
stane 1 dijak italijanske gimnazije
123.000	dinarjev, v Piranu 83.000, dijak na slovenski gimnaziji V Kopru pa le 32.000 dinarjev.
Velike težave povzroča tudi pomanjkanje italijanskih učnih moči, čeprav vsako leto razpišejo posebne štipendije za učiteljski naraščaj italijanske narodnosti.
Gledle materialnega stanja sto italijanske šole V koprskem okraju mnogo bolje opremljene kot slovenske, kar Velja tako za knjige kakor tudi za druga učila. Učne knjige izdaja založba »Edit« V Reki, bistvena sredstva pa prispeva tudi okrajni ljudski odbor Koper.
Posebej je še treba, omeniti, da sta pri
Botanični vrt v Celovcu —
Dočim na prostoru, kjer se je prej širil celovški botanični vrt, že dobiva svoje moderno obličje nova, zgradba, deželne vlade, so V starem kamnolomu ob vznožju Križne gore na delu strokovnjaki, ki urejujejo notvi botanični vrt. Delo seveda še ni dokončano — saj botanični vrt nikdar ni dogctovljen, kakor je izjavil novinarjem ob obisku eden izmed izvedencev — Vendar je že zdaj opaziti, da bo nova naprava vsestransko prekosila stari botanični vrt, od katerega soi se nekateri le zelo- težko ločili.
Ogledi sedanjega stanja novega botaničnega vrta, ki ga je zadnji teden organiziral deželni muzej, za koroške novinarje, je bil ob izvajanjih priznanih strokovnjakov — Vodje botaničnega vrta dr. Bacha, arhitekta Miillerja ter profesorjev' dr. Aichingerja in dr. Turnowskyja — pravo doživetje. Ce upoštevamo, da trajajo dela pod Križnoi goro šele nekaj mesecev, potem moramo priznati: ustvarjenega je bilo res mnogo in je denar, ki so' ga imeli na razpolago (za letos je bilo v ta namen nakazanih 200.000 šilingov), dejansko dobro naložen.
Novi botanični vrt, ki bo oficielno odprt verjetno' junija 1959, bo zavzemal površino1 okoli 15.000 kvadratnih metrov in bo torej trikrat tako Velik kot stari v središču mesta. Zagotovljeno je bilo, da bc vseboval razne posebnosti iz vsega sveta, vendar to ne bo njegov glavni1 namen, marveč bo V prvi vrsti prikazoval vse vrste domačega rastlinstva. Pri urejevanju so' strokovnjaki ugotovili edinstveno' posebnost kraja;: na razmeroma omejenem prostoru so zabeležili najrazličnejše klimatske pogoje in lege podnebja, kar jim bo omogočilo, da; bodo na tem majhnem koščku lahko demonstrirali vse rast lmske značilnosti. Le tej ckolnosti je pripisati, da bo celovški botanični vrt v marsičem prekašal Vse svoje vrstnike v Avstriji in v mnogih pogledih celo v Evropi. Ena izmed posebnosti je vsekakor močvirje z vsemi vrstami močvirnih rastlin, ki
okrajnem svetu za šolstvo posebna; komisija. ter šolski inšpektorat za italijansko' šolstvo, kakor je italijanska narodnostna skupina! posebej zastopana tudi v občinskih šolskih svetih.
Že teh nekaj podatkov potrjuje, d!a gledajo jugoslovanske oblasti izredho skrbno na italijansko šolstvo na Koprskem ter tudi tako prispevajo k nadaljnjemu razvoju dobrososedskih odnosov med) Jugoslavijo in Italijo, zavedajoč se, da je n,a,-rodna manjšina, ki tudi v praksi uživa popolno enakopravnost in je zagotovljen njen narodni obstoj, zelo primeren most dobrega razumevanja in prijateljstva med dvema sosednima državama.
znamenitost posebne vrste
so ga umetno uredili s pomočjo modernih tehničnih pripomočkov; zaenkrat je ta del vrta tudi za strokovnjake še poskušnja, vendar so le-ti zelo optimistični in lahko-pričakujemo, da bo njihova lahko' bi rekli revolucionarna zamisel tudi uspela, potem bodo to pridobitev zavidali Celovcu in njegovemu botaničnemu vrtu mnogi stari in priznani vrtovi.
Da pa je celovški botanični vrt že zdaj deležen takorekoč svetovnega slovesa, najbolj dokazuje dejstvo, da goji izmenjavo' izkušenj, semen, ter rastlin z 82 botaničnimi vrtovi širom vsega sveta. Temu slovesu se bo v nekaj mesec;h zasluženo pridružil še sloves- posebnega okrasa za Križno goro kot izletniško točko Celovča-nov, hkrati pa bo lahko- služil kot edin-slvenc naravno učilo za vse- šole.
Nad eno milijardo knjig v enem letu v SZ
Leta 1957 je izšlo V Sovjetski zvezi 1.100,000.000 knjig v 86 jezikih. To se pravi, da je povprečno vsako minuto izšlo 7500 knjig. Najbolj brani avtorji V Sovjetski zvezi so: Francoza Victcr Hugo in Ju-les Verne ter Američani Jack London, 0'Henri, Thecdoir Dreiser in Mark Twain.
Gledališka olimpiada v Rimu
Ob olimpijskih igrah V Rimu leta 1960 bo V tem mestu tudi gledališka olimpda-da. Vsaka država bo lahko poslala; nanjo' samot po eno gledališko- družino, edino' Italijo bo razen te rep-rezentirala še skupina igralcev, ki bo zmagala V narodni italijanski gledališki tekmi leta 1959. Pogoj za udeležbo na olimpiadi je izvedba svetovne premiere igre kakšnega sodobnega živečega avtorja. Zlate, srebrne in bronaste medalje bodo dobile nei le zmagovite skupine temveč tudi avtorji.
Kako dolgo bomo še čakali?
:	Sestavni del avstrijske Državne po-
; godbe z dne 15. maja 1955, ki je dne ■ 30. junija 1955 tudi formalno začela ve-: ljati, je člen 7, kateri vsebuje določila o zaščiti slovenske in hrvatske maniši-: ne v Avstriji in se glasi:
§ 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravi-] ce pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi j avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in ti-| ska v svojem lastnem jeziku.
|	§ 2. Avstrijski državljani slovenske in
j hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiš-j čanskem in Štajerskem imajo pravico do j osnovnega pouka v slovenskem ali hrvat-| skem jeziku in do sorazmernega števila j lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šol-] ski učni načrti pregledani in bo ustanov-j ljen oddelek šolske nadzorne oblasti za sio-| venske in hrvatske šole.
|	§ 3. V upravnih in sodnih okrajih Koro-
\ ške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik do-| puščen kot uradni jezik dodatno k nem-} škemu. V takih okrajih bodo označbe in j napisi topografskega značaja prav tako v j slovenščini ali hrvaščini kakor v nem-j ščini.
j § 4. Avstrijski državljani slovenske in j hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiš-5 čanskem in Štajerskem so udeleženi v kul-! turnih, upravnih in sodnih ustanovah v | teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
j § 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na 5 to, da odvzamejo hrvatskemu ali sloven-| skemu prebivalstvu njegov značaj in pra-| vice kot manjšine, se mora prepovedati.
\ Na podlagi teh določil je bila do se-| daj ustanovljena edino le Državna real-| na gimnazija za Slovence v Celovcu,
j Vsa ostala določila so do danes osta-j la neuresničena! Koroški Slovenci vpra-| šujemo: Kako' dolgo bomo še čakali?
Slovenska filharmonija je na turneji po Italiji
Slovenska filharmonija je na povabilo milanske koncertne agencije ACOM odpotovala na osemnajstdhevho turnejo po Italiji, kjer boi izvajala dVa programa. V enem programu bodb izvajali Haydnovo »Stvarjenje« — in sicer v Milanu, Palermu, Cataniji in Veroni. V Bresci, Perugi, L'Aquili, Bariju, Tarantu, Palermu in dvakrat V Genovi pa, bodo nastopili s »Carlom Orffom,« Carmina Burana. Razen zbora in orkestra so se turneje udeležili tudi ljubljanski operni solisti Nada Vidmarjeva, Sonja Hočevarjeva, Janez Lipušček, Samo Smerkolj in Danilo Merlak. Dirigenta sta Samoi Hubad in Bogo Leskovic.
Dr. MIRT ZVVITTER	91
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
»Umik« Ladincev V odmaknjene in najrevnejše gorske- doline- in grape gotovo ni dokaz; za; danes po Nemcih opevano trditev o nekakšnem »zavezništvu in mirnem sožitju obeh narodov skozi vsa stoletja«. Kajti isto bajko pripovedujejo nemški zgodovinarji v večini tudi ob slikanju odnosov med! alpskimi Sloveni in priseljenimi Nemci V vžhodno-alpskih deželah. Vprašanje seveda ostane, zakaj bi ob »mirnem sožitju« v obeh slučajih prvotni, številnejši dbmačini skopneli nai tako majhne ostanke, kakor jih predstavljajo-danes Ladinci V Južni Tirolski in, koroški Slovenci? Saj sta sei baš ozemlja strnjene naselitve alpskih Romanov in karantanskih Slovenov stikala nekdaj ob izvirih DraVe in V dblini reke Rienz na ozemlju, današnje vzhodne Tirolske!
Presenetljivo jei vsekakor za Vsakega poznavalca nemških opisov zgodovine slovenske naselitve Koroške, da, nemški zgodovinarji Južne Tirolske nikakor nisb' enakega mnenja o »tisočletnem mirnem sožitju« med1 Slovenci od! njihove naselitve V alpskih deželah in Nemci, ki sioi predirali iz seVe-ra. V opisih naselitve Južne Tirolske namreč proti vsem koroškim recep-
tom izpričujejo tudi nemški zgodovinarji v šestem stoletju po Kr. r., torej ob prihodu Slovencev iz vzhoda in Bavarcev iz za-pada, strašno krvave borbe med Baju-Vari im Sloveni ob zgornjem teku Drave in v gornji dolini Rienz. Šele pol dolgotrajnih in krvoločnih Vojnih pohodih, ki so pokrajino popolnoma opustošili, je bil naval karantanskih Slovenov ustavljen. Zgodovinar pravi: »Deželo je biloi treba nanovo naseliti. Pričetek naselitve je bila ustanovitev samostana v Innichenu po Tassilu II. leta 770. Odslej so prišli v deželo BaijuVari in zmagovito napredovali z mečem in plugom. Preostali Vendi so bili pokristjanjeni in ponemčeni.«139) V podkrepitev sVolje teorije o »mirnem sožitju« med Nemci in Ladinci poroča Karl Felix Wo-lff, dia V ljudskem' izročilu ni zaslediti nobenega pripovedovanja O bojih medi Nemci in Ladinci, pač pa je on sam še leta 1908 osebno slišal pripovedlovah.je o krvavih bojih med Nemci in »Wind!i-
1.38) Pripomba: Primerjaj Albert Wall-nofer, Vom Brenner bis Salurn, Lana 1947, str. 161!
s-chen« na Višini Toblacha.140) Pri nas pa se trditve nemških zgodovinarjev glasijo baš nasprotno.
Vsekakor je mnogo več verjetnosti za južno-tirolsko resnico- o »mirnem, sožitju«, zanjo govorijo listine, njene- posledice za karantanske Slovence so> znane-. Zelo malo se nam zato zdi Verjetno1, da bi ob istem končnem rezultatu bila resnica o odnosih do Ladincev bistveno drugačna:. Predvsem, ker za kakšno- drugo resnico manjka vsak prijemi j iv in prepričevalen dokaz,. Podobnost usod je očitna.
Čeprav V Srednjem Veku ni treba: misliti, na zavestno zatiranje narodnosti zaradi nacionalne nadutosti, Vendar ne bi kazalo podcenjevati tedanjega političnega, gospodarskega,, kulturnega in družbenega ustroja;, ki je praktično le pomenil najširšo diskriminacijo ljudstva:, ki ni bilo udeleženo na, oblasti v Vseh raznih oblikah. V tedanji dobi je pomenila takšna; izključitev še mnogo večjo škodo-, ker je bilo vse kulturno, gospodarsko in socialno izživljanje in napredovanje v celoti povezano si politično odločilnimi sloji; saj Ve-
140) Pripomba: K. F. Wolff, Die La-diner in Tirol, Siidtirol in Wort und Bild,
1. let., 3. zv., str. 6: „Dagegen horte ich selbst-noch im Jahre 1908 eine Sage von blutigen Kampfen zwischen Deutscben und Windi-schen auf der Hohe von Toblacb."
lja celo, da brez plemiških dvorcev, samostanov in meščanskih središč kratko-rnalo ni bilo misliti na kakšen kulturni, gospodarski in socialni razvoj. Iz tega pa se je pozneje ravno razvila nacionalna zavest, o; kateri bi bilo težko trditi, kdaj je »nastala«. Kot izraz določenega kulturnega in družbenega razvoja ima brez dvoma, svoje korenine v stoletjih in dozoreva ob različnih p-ogojih V različnih dobah.
Ladinci stol bili očitno že pred; to- dobo V zgodnjem Srednjem veku kot celota izločeni iz odločilnih tokov kulturnega in političnega razvoja;. To dokazuje mod drugim, tudi njihov jezik, ki je ohranjen ostanek zapadno-romanske jezikovne skupine s-redii Alpi. Po svojem besedinem sestavu, po zvoku in zakonih govora je zelo podoben srednjeveški francoščini, zastali V tedanji razvojni stopnji in v tej obliki ohranjeni do današnjih dni. Brez možnosti široke uporabe in upoštevanja! kot jezik kulturnih in znanstvenih ustanov, je ostala lladinščina jezik priprostih gorjanskih kmetov, drvarjev in pastirjev, samonikel in različen po ločenih dolinah in grapah in njihovih samotnih zaselkih, brez izenačevalnega Vpliva skupnega pismenega in šolanega: jezika-. Nujno- so tako pto-stajale razlike med posameznimi jezikovnimi, skupinami in Vejami Vedno Večje in odločilnejše, dokler ni zavest skupnosti povsem, izginila.	(Nadaljevanje sledi)

Deželm glavar Wedemg ob otvoritvi nove šole pri Božjem grobu:
Vsi Korošci so enaki in imajo enake pravice
Pri Božjem grobu (na Humcu) v občini Blato pri Pliberku je bila minulo nedeljo lepa in pomembna slavnost. Svojemu pl e-meni temu namenu so izročili novo šolsko stavba, izvedeno po modemih gradbenih vidikih. Pravijo, da je šola ena najlepših
pesmijo, prav tako je šolska mladina s pesmijo, deklamacijami in z zbornimi govori v obeh jezikih zelo prisrčno popestrila prireditev ter dala poudarka tudi slovenski materini besedi. Z ganljivo hvaležnostjo so se spomnili tudi stare šole,
OlfriHL ijolcL fifl ^Božjim- grdim
V spodnjem delu dežele. Z noVo stavbo sta si priznani arhitekt Osvrald in gradbeni mojster Moser spet postavila spomenik svoje strokovne sposobnosti, nič manj pa so se uveljavili tudi drugi mojstri in delavci, ki so načrt izvedli.
Poleg številnih domačinov so bili na otvoritveni slavnosti navzoči častni gostje, med temi deželni glavar Wedenig, okrajni glavar dr. Wagner, deželni poslanec Wit, prošt Trabesinger, deželna šolska nadzornika Haselbach in Orasche ter okrajni šolski nadzornik Just.
Slovesnost je z nemškim in slovenskim nagovorom pričel domači župan Krof. Poleg zahvale Vsem, ki so k tako lepi zgradbi pripomogli, je naglasil, naj bi šola vzgajala mladinoi V naprednem duhu, da se bo znašla v sodobnem svetu, ki stremi tudi za mirnim sožitjem med Vsemi ljudmi.
PaVski zbor pod vodstvom prof. Mihei-liča ja nastopil s slovensko in nemško
skozi katere* razrede je šlo mnogo generacij humškega šolskega okoliša. Nato je prošt Trabesinger po vzgojno usmerjenem nagovoru izvedel blagoslovitvene obrede.
Za govorniški pult je stopil deželni glavar Wedenig. Navzoči so napeto pričakovali njegova izvajanja, posebno njegovo stališče k septembrskemu odloku deželnega. šolskega sveta. K temu vprašanju, ki je izzvalo toliko nemira in trenja V deželi, ni zavzel posebnega stališča, pač pa je ostro in nedvoumno obračunal z neodgovorno hujskaško gonjo narodnih šovinistov za odpravo slovenskega pouka iz šol. Odločno je odklonil šovinizem od Vseh strani. Nadalje je med drugim dejal, da je Koroška zanimiva zaradi raznolikosti obeh jezikov, kajti nesporno je, da živita V naši deželi dva naroda, nemški in slovenski, kar so končno spoznali tudi na Dunaju. Vsak narod ima svoje
vrednote in domišljija je, če pripadnik enega naroda misli, da je več kot drugi. Misija koroškega ljudstva je, da gradi most od človeka do človeka, od naroda do naroda, od dežele do dežele. Čas kriči k prijateljskemu skupnemu sožitju in nihče naj ne naseda ljudem, ki so že večkrat menjali svojo barvo ter nihče naj ne zaničuje Slovencev. Dejal je, da je vprašanje šole po državni pogodbi mednarodna zadeva. Državno pogodbo, podpisano od 70 držav, pa je treba izpolniti, če ne, se bo nekdo pritožil in sodniki ne bodo Avstrijci, temveč drugi. Dejal je, naj se zavedajo vsi, ki so si ohranili zdravo pamet, da so tudi koroški Slovenci Avstrijci. Sam osebno je mnenja, da je bila šolska odredba iz leta 1945 ustrezajoča in pametna.
Apeliral je na starše, naj se zavedajo svoje odgovornosti, kadar gre za važne odločitve. Šolski štrajki so nesposobno sredstvo za rešitev vprašanja in ne gre otroke pošiljati na politične barikade. Izjavil je, da si ne more predstavljati, da slovenski starši odjavijo otroke od pouka slovenščine ter naglasil, kakšno krivico jim delajo, ko vendar velja, kolikor jen (Nadaljevanje na 8. strani)
Loče ob Baškem jezeru
V četrtek preteklega tedna smo v Lo^ čah položili k zadnjemu počitku eno Miših narodnih korenin. Poi dolgi trdovratni bolezni je V ponedeljek, dne 3. novembra zatisnil svoje blage oči Janez Ulbing, pd. Jurič v Ločah, Z 62 leti starosti je prenehalo biti srce, katerega utrip* je bil posvečen ljubezni in skrbi za svojoi družino, napredku kmetije in blaginji vasi in občine ter prizadevanju za enakopravnost in mirno sožitje obeh narodov V deželi.
Rajni Janez Ulbing se je iz Podravelj priženil na Juričevo kmetijo V Loče. V lepi složnosti s svojo Marijo je Vso skrb posvetil kmetiji in družini. Vzgojila sta šest otrok. Poleg skrbi za svojo kmetijo in za blagor svoje družine pa je rajni Jurič vedno našel čas za potrebe svoje soseščine in bližnje okolice. Po naravi nadarjen človek je dal svojim sosedom obilo koristnih nasvetov, dolga leta je vodil hranilnico in posojilnico1, bil načelnik požarne brambe V Ločah in slovenski zastopnik V občini Bekštanj. Mimo tega pa se je tudi marljivo udejstvoval v Slovenski kmečki zvezi. Leta 1946 je bil njen soustanovitelj in blagajnik, pozneje pa predsednik njenega okrajnega odbora in podpredsednik pokrajinskega odbora. Kjer je
Slovenska prosvetna zveza naznanja
Kcncevti
V nedeljo, dne 16. novembra 1958

na BISTRICI V ROŽU ob 3. uri popoldne v gostilni Barenwirt Pojejo združeni moški zbori slovenskih prosvetnih društev »Edinost« v Pliberku, »Zarja« v Železni Kapli in »Danica« v Št. Vidu v Podjuni pod Vodstvom zborovodje Zdravka Hartmana.
V nedeljo, dne 23. novembra 1958
v SLOVENJEM PLAJBERKU ob 3. uri popoldne V gostilni Sereinig, na TRATI pri Borovljah ob 7. uri zvečer pri Cingelcu.
Koncertirajo združeni mešani in moški zbori slovenskih prosvetnih društev iz Kotmare vasi, Bilčovsa in Loge vasi pod Vodstvom centralnega zborovodje SPZ Pavla Kemjaka. Pevke nastopijo v slikovitih rožanskih narodnih nošah.
Zbori so nastopili letošnja jesen že v več krajih naše ožje domovine z Velikim uspehom. Tudi na koncertih v zgoraj navedenih krajih bol stana in mlado lahko deležno lepega in plemenitega glasbenega užitka, ki ga bodo nudili izvežbani pevski zbori.
Ljubimo in cenimo našo* slovensko pesem — zato se bomo vseh koncertov udeležili v obilnem številu. Srčno Vabljeni vsi!
SPZ
Škofiče
Za danes nekaj novic iz našega kraja, ki so pa na žalost zares žalostnega značaja,. V zadnjih tednih so nas namreč za Vedno zapustile osebe, ki smo jih radi imeli V svoji soseščini.
Dne 5. novembra smo spremili k zadnjemu počitku Ano* Jakopič, p. d. Ajto-novo mamo V Pinji vasi. Pokojna mati je več let trpela na naduhi, ki ji je končno podlegla. Ana Jakopič izhaja iz znane za-Vedhe Janeževe družine na Merišču. V domači hiši je že črpala ljubezen in spoštovanje do lastnega rodu in s svojo zvestobo izkazala tudi lepo hvaležnost svojim roditeljem. Mnoga leta je bila, požrtvovalna članica in sodelavka V našem slovenskem prosvetnem društvu »Edinost«.
Ob pogrebnih svečanostih so domači pevci zapeli pokojni materi na domu žalosti in ob odprtem grobu ganljive žalostin-ke. Blaga pokojnica zapušča dVe že poročeni hčeri in sina. Vsem sorodnikom naše srčno sožalje.
Istega dne popoldne smo spremili k trajnemu počitku tragično preminulega Antona P i ček a, p. d. Mlinarja v Holbičah. Pokojni je bil vesten in marljiv zidarski delavec ter je bil poVsold, kjer koli je bil zaposlen, vedno priljubljen in priznan delavec. Kakor dopoldne na pogrebu Ane Jakopič, je tudi popoldne Velika množica žalnih gostov izkazala Antonu Pičeku zadnjo čast in spoštovanje. Pokojnega bomo ohranili tudi V lepem in trajnem spominu.
Spomnimo pa se tudi Ludmile Stroj , ki smo jo že pred tedni spremili k zadnjem mu počitku. Pokojna je bila zvesta in delavna članica v našem slovenskem prosvetnem društvu. V svojih mladih letih je požrtvovalno sodelovala kot zelo sposobna igralka in vsi se radi spominjajo, ko nas je razveseljevala in bodrila na domačem odru. Zaradi sVoje zavednosti je morala od narodnih nestrpnežev in šovinistov prestati mnoga zapostavljanja in nevšečnosti. Pokojna Ludmilo Stroj bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. —
Kar zadeva odjave od pouka slovenščine na naši šoli, povemo danes samo toli-
ko, da so nam znane osebe, ki so se proti predpisom in protizakonito posebno potrudile, da so starši po njihovem vplivu podpisali odjave. Kjer jim podpis odjave ni uspel prvič, so se večkrat oglasili in skušali doseči svoj protislovenski namen. Več si pridržimo ter bomo ob priložnosti o tem ob pravem času in na pravem mestu še poročali.
Bilčovs
Mirno in brez velikega presenečenja smo tudi pri nas preživeli komedijo, kakršna se je odigravala po šolah južnega dela naše dežele. Nismo imeli namena, da tudi iz našega kraja o tem na široka poročamo širši javnosti, kajti že mnogo hujših viharjev je drvelo* preko naših mirnih domov. Preživeli smo jih in zadnja leta smo imeli celo vtis, da je prebivalstvo, ne glede na bolj ali manj narodna zavedno prepričanje, prišlo da spoznanja, da je mirno sožitje med narodi in različnimi gledanji mogoče le, če se ljudje razumejo med seboj in v skupnih naporih iščejo pot do blagostanja.
Lahko trdimo, da; se je pri nas le malokdo zgražal nad dvojezičnim poukom V šoli. Pri vseh je prevladovalo mnenje, čim Več jezikov pravilno pismeno in V besedi razumeš, tem lažje se ti bo godilo v življenju. Na svetu je pač več narodov in živima nai ozemlju, kjer se stikajo tri velike narodnostne skupine Evrope1: Slovani, Germalni in Romani.
Vsakdo bo potrdil, da je koristno, da se v šoli priučimo vsaj še enega izmed sosednih jezikav, to pravi vsak, ki je kadar koli prekoračil meije svoje domovine. V glavah gotovih nepoboljšljivih narodnih nestrpnežev na Koroškem pa še vedno blodi misel, da je edino pravilno, če bi se naši otroci učili samo nemškega jezika in pravijo, da slovensko narečje govorijo itak doma. Začeli s,O, kakor povsod drugod, tudi pri nas gonjo proti pouku materinščine v šoli. Ta Val je zajel tudi pri nas par vnetih priganjačev, d,a set hodili po hišah in prigovarjali staršem, da odpišejo svoje otroke od slovenskega pouka. Tudi koleke ali denar zanje so imeli na razpolago.
Če prigovarjanje ni uspelo, so pričeli
celo z grožnjami. Če bi ne bili starši pod tem vplivom in res prosto odločali, bi bil uspeh pri nas in marsikje drugod drugačen, kakor ga servira Salzburger Nach-richten od 31. 10. 1958, kjer piše: ...in v Bilčovsu, kjer se skoro v' vsaki hiši win-disch govori, je bilo celot 55 % odjav.
Vemo, da se je našlo nekaj staršev, ki so iz nerazsodnosti odjavili svoje otroke od slovenskega pouka,, visok odstotek odjav pa je bil dosežen le pod gotovim pritiskom. Oseba, ki ima v občini precej Visok položaj, je po Večkrat šla k nekemu posestniku, dokler ni izsilila od njega podpisa za odjavo. Vemo tudi, da so otroci jokaje oddali svoje odjave V šoli. Dopisnik omenjenega lista naj bi se o Vsem tem prepričal. Znano je tudi, da so za neko materjo tekali in ponujali denar za kolek in nazadnje je bil otrok le odjavljen. V tem primeru se niti ne ve, če je podpis tudi pristen. V Salzburger Nachrichten pišejo, da bi se moral pouk V smislu odjav pričeti 1. novembra. Naše šolsko vodstva ni moglo tega termina pričakati ter je pouk slovenščine za otroke, ki so se odjavili, takoj ukinilol.
Na ta način se ne dela za, mir V občini, ampak obratno. Lahko pravimo, in mnogi starši so že tega mnenja, da so svojim otrokom z odjavami škodovali za bodočnost. Marsikateri otroik bo v poznejšem življenju delal odgovorne svoje starše, da, jim niso privoščili pravilnega znanja materine besede, kar je podlaga za dobro priučitev drugega jezika, dejstvo, ki ga potrjujejo Vsi izkušeni pedagogi.
v javnosti nastopil, povsod se je postavil kot odločen mož in razsoden gospodar.
V njegovih najboljših letih, v letih najplodnejšega ustvarjanja pa mu je huda nezgoda, pričela razjedati zdravje. Dolga leta je bolehal, dokler mu ni bolezen 3. novembra v beljaški bolnici pretrgala nit življenja.
Udeležba Več sto ljudi pri njegovem pogrebu je bila najvidnejši izraz njegove priljubljenosti V bližnji in daljnji okolici. Ob odprtem grobu so se poleg domačega župnika Škofiča poslovili od rajnega Juriča požarna bramba s pevskim zborom in godbo, domači slovenski pevski zbor, V katerem je tudi sam dolga leta pel, ter zastopnik Slovenske kmečke zvezo. Z rajnim Juričem ni zgubila, le njegova družina skrbnega očeta, zgubili smo tudi mi značajnega moža in odločnega zagovornika koristi našega slovenskega podeželja. Naj mu bo domača zemlja lahka, družini pa izrekamo naše najgloblje sožalje.
iOBODEODill
Petek, 14. november: Sefarin Sobota, 15. november: Albert Nedelja, 16. november: Otmar Ponedeljek, 17. november: Gregorij Torek, 18. november: Odon Sreda, 19. november: Elizabeta Četrtek, 20. november: Feliks V.
Medved, kozel, volk in modri jazbec
Bistroumni jazbec je spregovoril drugič:
»Vsi trije s© znate smejati. Torej ste enaki!«
Nazadnje je jazbec vzel koničasto kost. Z njo je pičil medveda. Pricurljala je rdeča kri. Potem je zbodel še volka in kozla. Tudi njima je pritekla kri in bila je prav tako rdeča...
Pametni jazbec je spregovoril tretjič: »V vas vseh se pretaka rdeča kri...
Kaj pa zdaj? (Kavkaška
To se je zgodilo daleč nekje — V vasi, ki ji ne vem imena. O Vaščanih dlaleč naokrog gre glas, kako so se pameti tako1 napili in najedli, da jim je celo škodovalo. Županu te vasi je bilo ime: Modrež, županji pa Brihta.
Zgodilo se je, da je v županovi hiši zmanjkalo kruha. Županja Brihta je šla na delo, da zamesi testo. Vzela je nečke in jih postavila na klop. tostran lesenega stebra, ki jei podpiral streho. Na toi stran nečke, a na drugo stran stebra meh z moko', da bi jo imela pri rokah.
Nekaj za miklavžeranje
Volk sovraži kozla, ker ni volk, medved kozla, ker ni medved, voilk in medved pa se tudi po strani gledata, kajti medved ni volk in volk ni medVed.
Zgodilo pa se je: nekoč, da je imel medved' srečen dan, ker je videl, kako pridno se pasejo' čebele na mačicah. In glej, tudi volk je tisto jutro vstal z desno nogo. To pa je pomenilo, da bo ves. dan dobre volje. Tako s.i medved in volk nista pokazala zob, ko sta se srečala. Da,, bila sta celo tako velikodušna, da sta prizanesla kozlu, ko je boječe pristopical mimo.
Medved je: predlagal, da se na ta srečni dan mimo pogovore. Zvalil se je V mehko travo, odgnal debelo muho in zamomljal:
»Hm. Jaz sem medvedi. Mm. Medvedi smo najboljši in najbolj spoštovani rod na svetu. Mm. Priznajta torej zlepa, da mi morata biti pokoma. Hm, mm...«
Volk, ki si je zadovoljno, brusil zobe, je rekel:
»Uu. Volkov je največ na svetu. To Vama lahko, Vsak pove. Uu! Poklonita se mi torej in mi vdano služita. . . Uu!«
Plahi kozel, ki je previdno legel nekoliko stran od njiju, pa je zameketal:
»Mee. Kozli smo tudi živali. Mee... Medvedom in volkovom ne delamo krivice. Zato me odslej še vidva pustita pri miru. Samo to si iz srca želim. Nič več Mee...«
Niso se mogli pobotati,, kdo ima prav in kateri rod je zato na svetu, da drugemu služi. Niso se mogli pobotati in konec. Ker pa srečni dan še ni zatonil, so, se odpravili k modrijanu jazbecu. On naj razsodi.
Jazbec jih je posadil na tri štolre. Na vsakem štoru je ležal Velik, oster tm.
»Hm, a,u, au! Boli!« jei zabrundal medved in odškočil, ko se mu je tm zasadil v kožuh.
»Uu, av, av! Boli!« je zatulil tudi Volk.
»Mee, aV, a,v! Boli!« je zameketal kozel.
Modri jazbec je spregovoril prvič:
»Vsi trije ste enako občutili bolečino. Torej stei enaki!«
Nato je jazbec poklical svojega sina jazbečka. Ta se je pred njimi postavljal na glavo, skakal po eni nogi in se prekoi-piceval kot žoga. Medved, kozel in volk pa so se smejali na ves glas.
»Mm,ha,ha,ha ...!« je široko odpiral usta medVed.
»Uu,hi,hi,hi...!« se je zvijal od smeha, Volk.
»Me,he,he,he ...!« je pomeketaval kozel.
Še nekaj tednov in prišel bo Miklavž-s, svojim spremstvom. Otroci se tega dogodka še posebno' Veselijo. Veselje in radost jih navdaja, ko se spominjajo, kakoi bo Miklavž prišel z zvrhanim košem ali
oooooooooooooooooo STANA VINŠEK :
JHikUu^žm- g.o d
Ljubi sveti Nikolaj, kar te prosim, to mi daj: lepo, toplo' kamižolo, to, kar treba je za šolo, jabolka za nas otroke, mami Vrečo, bele moke, oče bi le rad tobaka — drugo pa lahko še čaka!
0000000000^00000000
polno' Vrečo samih daril in dobrot. Vse to veselje pa kali tiha bojazen pred parkelj-nom, kajti Vsak le pomisli tudi na to, da ni bil vedno tako priden, kakor bi pač moral biti, torej' ni bil ubogljiv doma in V šoli. Seveda, Miklavž za vse to Ve in ob prihodu V hišo tudi takoj spozna, kdo' je bil priden in kdo ne1, komu je treba dati malo več in komu kaj manj. Tega ali onega pa je treba priporočiti tudi piar-
Enaki ste. Nihče od vas ni nekaj Več. Zato pustite drug drugega živeti v miru!«
Takrat je kozel glasno povedal, da, ima izkušeni jazbec prav in da ga je treba poslušati. Medved in volk pa sta mu pritrdila le zaradi lepšega.
Tako se medved in volk še danes po strani gledata in oba še vedno sovražita kozla.
Leopold Suhodolčan
pravljica)
Mesila je testo in ga mesila!, a bolj ko ga je ugnetala, bolj se ji jel zdelo, mehkol. Treba je bilo še dodati moke. Zato je segla V meh, z eno roko po eni, a z drugo po drugi strani stebra in jo je zajela celo prgišče. A glej, ko je hotela moko stresti V testo, ni šlo in ni šlo. Steber ji je bil V napotje. Obračala se je: sem, obračala tja, šla okoli stebra, a ta je bil še vedno, med rokami. Moke pa ni hotela spustiti iz rok.
V svoji stiski je poklicala na pomoč moža. Prišel je župan Modrež, presodil,
kako je s stvarjo, a tudi on ni vedel pon magati. Poklical je ljudi na pomoč. Najprej so prihiteli otroci, ki so začeli jokati, potem so prihiteli tudi sosedje. A niti naj-starejše žene in možje niso uganili nič pametnega. Prestavili so nečke na drugo stran stebra in meh na to stran, a; tudi tako ni šlo. Nesrečna županja je še vedno držala prgišče moke, steber pa se ni premaknil.
Nazadnje je prišel star.Vojak, ki se je svoje dni bojeval s Turki in mu je siva brada segala do kolen. Če jim ta ne pomaga', so dejali, ni pomoči. Sivobradec je vpraševal, kaj, kako in zakaj, dolgo razmišljal, nazadnje pa se mu je posvetilo.
»Steber je treba odžagati,« je rekel.
Vaščani, in tudi sam župan Modrež, so se Vsi hkrati lopnili po čelu. Kako je mogoče, da se tudi oni niso tega spomnili! Tekli so po žago in — rsk, rsk — odžagali steber spodaj in zgoraj, da je odletel. Županja Brihta bi bila tedaj, lahko' stresla moko v testo, če bi bila utegnila. Pa je morala bežati, ker je streha brez stebra zacvrkutala in se podrla. Še dobro, da so jo vsi odnesli le s praskami in bunkami po glavah.
keljnu, da malo- zaropota z neubogljivcem. No, tako hudo pa spet ni.
V mnogih krajih je v navadi, da priredijo tudi skupno miklavževanje, ki je povezano z majhno kulturno prireditvijo, zaigrajo kakci primemo igrico, pri kateri sodelujejo otroci, ki pa radi deklamirajo kako pesem in se z njo obrnejo, na Miklavža, da jim kaj prinese. Take prireditve prirejajo tudi prosvetna društva, ki s tem pritegnejo k sodelovanju mladino in
Mihlavž
Mama, bom Miklavža prosil, da prinese konjička mi, vpregel bom ga V sanke svoje, potem pa, pojde hi j o hi.
Ja, če priden bodeš, Tonček, morda ti prinese ga, le pridnim da darila sVoja, hudobne parkelj le pozna.
Dobro se je držal Tonček, še razposajen ni več bil, ko je napočil god! Miklavžev, konjička res je fant dobil.
tudi starejše igralce, pevce in druge. To je lepa navada in bilo bi priporočljivo, da se V okviru takih Veselih dogodkov V letu priredi čim Več takih družabnih prireditev. Otroci, Vi pa' radi sodelujte in naučite se kake primerne pesmice! Ob tej priliki že sedaj objavljamo! dve pesmici, ki se jih naučite. Ena je sicer maloi daljša;, pa se je boste tudi naučili. Prihodnjič pa bomo objavili še katero. Torej, veselo na delo, in mnogo uspeha!
Tam pri postelji, tam v kotu, je lep,, je nov konjiček stal in zraven dolgo šibo' tudi,
Miklavž še Tončku je dodal.
Tonček, včasih si poreden, večkrat pač ubogaš ne, zato dobil sedaj si šibo-, da, da, Miklavž vse dobro Ve.
Mama, ti se hudo motiš, zame tale šiba; ni, ker moj konjiček nima biča, zato je šiba, hi hi hi!
J. Štular
- ...............::H=|j
Kje sle,
Lamutovi?
Anton Ingolič
.____________________ IlilisH,,
, Delavčeva; roka pa počiva. Pridušita se je, dla ne bo delala, dbikler ne bo njeno delo poštena plačano. Ni se uprla samo mojstrom, paznikom in uradnikom, marveč celo orožnikom. Naj so' še tako grozili, naj so še tako suvali s puškami, razšli smo se, ampak v jamo, v separacijo in v delavnice ni šel nihče. Torej le ni gospoda tako vsemogočna, kot se mi je zdelo dotlej?
Zlahka sem se dvignil.
Mati je bila vesela mojega nenadnega prihoda.
»Te je le srečala pamet?«
Začudeno sem jo pogledal. Ko sem doumel njen srečni smehljaj, sem ji užaljen razložil, kaj se jei spodaj zgodilo.
»Vidiš, kako je spodaj z delom?« je takoj vrgla Vodo na svoj mlin. »Spodaj ni nič stalnega'v trdnega, zemlja pa mora biti vsako leto preorana, posejana in zasajena, delo se vsti od zgodnje pomladi v pozno jesen.. Na kmetih ni, da bi rekel: stavka. Če bi kmetje stavkali, bi pomrli ljudje od gladu. Knapi pa si zmerom kaj
izmislijo. Nisi kot oče, tebe bo srečala pamet. No, vzemi motiko in pojdiva na njivo!«
Vzel sem motika in šel z materjo, a ves čas sem pogledoval navzdol v revir, tudi z mislimi sem bil spodaj. Po kosilu nisem več zdržal.
V Podmenikovem gozdu sem srečal očeta.
»Kako je, oče?«
»Tako je, kakor je prav,« je odvrnil oče. Opazil sem da ni samo popito vino dajalo njegovim besedam poseben poudarek, pogledu pa čudho svetlobo, »Ni druge pomoči, udariti je treba. Ej, kako so sedemnajstega napravili v Rusiji! Sem jim že pravil, a nekateri ne Verjamejo. Bom jim še povedal.«
Obrnil sem se in stopal počasi ob očetu.
»Kdaj bomo začeli z delom?«
»Kdaj? Ko bodo sprejeli naše zahteve. Če jih bodo sprejeli danes, gremo na delo jutri, če čez dva tedna, bomo pač prijeli za krampe šele čez dva tedna.«
»Čez dva tedna?!«
»Tako smo sklenili, ne samo mi rdeči, tudi drugi ne bodo šli na delo. Samo trdna organizacija lahko kaj dosežel. Tudi v Razdrtem in v Hrastju niso šli v jamo.«
»Tudi v Razdrtem in v Hrastju stavkajo?« 1
Nisem še doumel smisla delavskega boja. Kako tudi? Bilo mi je1 petnajst let in
do tistega jutra sem imel 'šele; enajst šihtov.
»Dolgo je Vrelo, naposled: je le zavrelo',« je nadaljeval oče ognjevito. Pozorno sem ga poslušal. Zdaj, ko sem bil sam delavec, sem bolj kot prej tehtal vsako njegovo besedo1. Čutil sem sie mu tudi bližji. Na Moilanko in otroka, ki ga je imel z njo, nisem mislil, oziroma, čutil sem, da je Vse to — kot tudi prepiri z materjo — nepomembno v primeri s tem, kar se dogaja spodaj v Podlogu. To, o čemer zdaj govoriva, sem s,i dejal, je nekaj velikega, in o tem oče ne govori nič drugače kot Čepin. »Tudi V drugih krajih bodo rudarji stopili v stavko. V Sloveniji nas je deset tisoč. Fant, deset tisoč rudarjev, to je že prava vojska!« Jaz s:em med njimi morda najmlajši, toda ne bom jim delal sramote! »Vre tudi med drugimi delavci, o stavki govorijo železničarji in mornarji. Začelo' se je, začelo.«
Kaj naj bi se bilo začela, nisem vedel določno1, čutil pa sem, da nekaj Velikega, usodnega.
Vso pot sva se pogovarjala z očetom. Govoril je z menoj kot s tovarišem, z mlajšim delavcem. Čeprav je ležal rudnik kot na dlani Vsa, leta tam spodaj, čeprav je oče že tri leta hodil delat tja dol in je prinesel od tam marsikatero novico, čeprav sem to' in ono slišal tudi od rudarskih otrok spadaj v šoli, so se mi šele tega dne začele odpirati oči.
Toda ko sva se bližala domu, mi je bilo bolj kot kdaj prej nerazumljivo, zakaj oče, tako odločen in pogumen človek, bolj-ševik, kakor se je včasih imenoval sam, tako rad popiva in še vedno, kakor je trdila mati, zahaja k Molanki? Nisem razumel, kako more imeti poleg matere še drugo žensko1. Kaj bi dal, da bi se pobotal za vselej z materjo! Kakoi bi bilo lepo, če bi z njenim privoljenjem odhajala oba dol v rudnik, če bi se zvečer vsi skupaj pogovorili o tem, kar je bilo novega spodaj, in O tem, kar je bilo novega na Strmcu, če bi...
Doma me je neprijetno dimila, ker naju je mati sprejela neprijazno, mene je oštela, ker sem jo' pobrisal od dela, očetu pa dejala, da bo zdaj, ko so jame zaprte, najbrž Ves dan pretičal doli pri Molanki, toda če hoče jesti, si mora zavihati rokave. Ali mati res ne1 razume, da zdaj ne gre za to, kdaj bo okopana Podmeni-kova koruza in pospravljeno seno s Plev-nikove senožeti, da tudi ni najvažnejše, kaj je med očetom in Molanko? Bolela me je, da je materi prav malo mar, kako je spodaj v revirjih, vidi samo in edino Strmec, na njem pa le našo kočo in našo družino.
Stavka je trajala dalje, kakor si je mislil Čepin, ki je. bil eden izmed rudarskih voditeljev, in kakor so predvidevali gospodje: v ravnateljstvu. Tudi ni potekala mimo. To je bil zares boj, boj med nami
6 — Štev. 46 (862)		c	NAPREDNIH GOSPODARJEV	14. november 1958
				
				
2€c /e jesen v gozdu
Gozdi je najVemejši odraz letnih časov v naravi. Svojo podobo menja od meseca in tedna do slehernega dne in ure. Drugačen je podnevi in ponoči, drugačen zjutraj in zVe-čer, v soncu in dežju, snegu, mrazu in pripeki, drugačen V tišini, Viharju, neurju. Naj slikovitejšo ubranost kaže v jeseni. Ko zori ajda, zažarevajo V temnem, sitem zelenju gozdal rumene in rdeče lise. Na tihem že odpada prvo ovelo listje. Ko pa odmirajoče zelenje opali jo jesenske slane, plameni gozd v kratkih večernih zarjah v vseh mavričnih barvah in odtenkih. Glasni in živahni pomladni in poletni gozd se umirja. Zadnje selivke, kakor divje grlice, lastovke, škrjanci, pastirice, penice so odšle ihi odhajajo. Stalne drobne ptice se sklicujejo v trope. Neka nasičenost in utrujenost lega V gozd.
V oktobru in V začetku novembra so zreli in dozorevajo zadnji gozdni sadeži, plodovi, jagodičje in semenje. To je čas za nabiranje gozdnih plodov, kakor želoda, žira, domačega kostanja, šipka, jerebike za prehrano domačih živali, pa tudi človečka. Obirati hitimo storže, preden ne izpade seme. Jelovi storži so pa že razpadli in na Vrhnjih vejah stoje le še strženi, kakor svečice na božičnem drevesu. Pa tudi gozdne živali pridno pobirajo in jedo sadeže. Z želodom in žirom se mastijo jelenjad in srnjad ter polhi, ki vsi tolsti že iščejo polšine za zimsko spanje. Sladko jagodičje in medno divje sadje pa pobirajo tudi kune, lisice in jazbeci ter gozdna kuretina. Z želodom si pridno bašejo golšo šoje in gai nosijo na zaloga. Nanjo pa rade pozabljajo in tako pomagajo gozdarju pri sajenju. V Višinskih gozdnih obrod smreke naznanjajo jate kriVoklju-noV, ki ob glasnem ščeibetu s svojimi kri-
žastimi in ostrimi kljuni parajol luske in luščijo- seme.
Jesensko ubranost v gozdu mnogokrat moti živahno gozdno delo. Z jesenjo, ko les omrtvi, začno glavne sečnje lesa. Le
V	Višinskih gozdih so- te poleti, ker zaradi odročnosti krajev, kratkega dheva, trdih zim in mraza ni mogoče sekati pozimi. Pa tudi tam, kjer pridobivamo- v nižjih legah smrekovo- lubje za čreslo, sekamo V času muževnosti. V planinah v jeseni raz-žagujemo podrti les ter ga spravljamo k zimskim potem, hitimo s popravljanjem poti in drugih spravilhih nap-raV, da nas ne prehiti sneg. Prav tako zložimo ob poti čreslo-, da izkoristimo saninec, ki ga rada pokvari odjuga V muhastih zimah. V domačih gozdih napravljamo drva, da se do zime o-suše- in jih lažje- spravljamo. Dokler ne zmrzuje, izkoristimo čas s p-o-goZgovanjem, sajenjem in setvijo, zlasti
V	Vlažnih senčnih legah in nadoknadimo, kar smo- morda spomladi zamudili. Ko se je listje precej obletelo in postanejo gošče in obrše pregledne-, ne zamudimo dela pri redčenju, zlasti bukovja. Tudi čiščenja V mladju krepko nadaljujemo, tem bo-lj, ke-r za že olesenele- mladike in poganjke ni nevarnosti znatnih poškodb pd sekanju in izvlačenju.
Ko je v glavnem listje odpadlo, mora, kmet skrbeti tudi za steljo, če nima nadomestka zanjo v slami za nastilj inl hlevski gnoj. Gozdno steljo pridobivamo ali s košnjo gozdnega rastlinja, trave, praproti, resja ali z grabljenjem listja in mahu. Eno kakor drugo je- za, gozd in plodnost zemlje usodno-, zlasti če premočno steljarimoi. Po kakovosti tal in, gozda je umesten kolobar na štiri do šest let. Če hočemo rešiti pomladek pred koso, ga moramo zakoličiti, pri grabljenju pa, obVaru-
Celovec je dobil fovcnpno mleku
v jpvubu
Na zemljišču spodnjekoroške mlekarne v Celovcu je pred nedavnim pričela obratovati toVama mleka V prahu, ki so jo z združenimi močmi zgradile koroške mlekarne. Zaenkrat predelujejo v tej tovarni odvišno posneto mleko-, ki ga potem v obliki prahu kot krmila dobavljajo živinorejcem. Na uro tovarna lahko predela 2000 I posnetega mleka V prah, kar pri dvakratni izmeni omogoča dnevno predelavo 30.000 1 mleka v prah. Pri strojih in napravah te tovarne opravita Vse delo 2 osebi.
Posneto mleko je najnaravnejši ih hkrati najboljši beljakovinski koncentrat. Vsled transportnih težav in nevarnosti pokvarjen j a predVsem V poletnem času so se doslej kmetje branili kupovati od mlekarn posneto mleko za krmljenje mlade živine-. Tudi cena posnetega, mleka s 50 groši ni
jemo korenine in rodhdst zemlje s tem, da uporabljamo le lesene grablje in grabimo le vrhnjo, enoletno plast odpadlega listja,. Predvsem pograbimo listje iz dolin, kotlov in vrezov poti, kamor ga nanese Veter na debela in bi se taka naslaga kisala.
Med tem listnato- drevje vedho- bolj ogo-leva. Le na hrastu in gabru se zgrbljeno listje krepko ustavlja jesenskim burjam. Ta migot in šelest listja je kakor stok in drget umirajočega gozda,. Proti koncu novembra, listopada, je listnato drevje golo, mrtvo. Prav tako je macesen zgubil vse svoje orumenelo- iglovje, let zimzeleni iglavci črne v temnem zelenju. Pa tudi ti, zlasti bori so- zgubili mnogo- iglovja, ki se bo spomladi obnovilo.
Vedno bolj sei krči dan, vedno bolj se uveljavlja, mraz, da zmrzuje zemlja in postajajo pota trda:. Mraz zaustavlja gozdna delal, oživlja pa se vožnja lesa- In ko zapade sneg in zgladi poti, je- spravilo- v polnem teku.
Ako je pozna jesen ostala kopna in je glavno gozdno delo opravljeno-, pogledajo
posestniki po mejah, ker je tedaj gozd najbolj pregleden in je lahko najti in obnoviti mejne črte in mejne kamne in znake. Tega skrben in dober gospodar ne pozabi, kakor he pozabi no, koristne divje živali in divjad V zimskih stiskah. V sporazumu z lovcem poskrbi za krmišča in krmo, zlasti srnjadi in jelenjadi, lovec pa za ustrezno regulacijo staležai z odstrelom, S krmljenjem odvrnemo! škodo od gozda, zlasti mladja, ki bi jo sicer divjad zaradi pomanjkanja naredila. Dolžnost nais: Vseh je, da ohranimo- Vse živalstvo tudi zanamcem kot okras našega, življenjskega okolja. Pa tudi zaradi koristi mnogih živali.
V	tem oziru nam mora, biti prav posebno pri srcu zaščita koristnih ptic, ki so polna j Več pticei pevke in od teh V gozdu pretežna sinice, plezavci in žolne, ki gnezdijo V duplih. Teh je pa vedno manj, ker
V	gojenih gozdih ni Več Votlega in starega drevja. Zatoi moramo poleg krmljenja skrbeti za umetna: gnezdišča. Zimski čas in jesen sta za to, da jih pripravimo' in zgodaj spomladi razmestimo po drevju. To je posredha in za nas: najbolj učinkovita zaščita in Varstvo gozda. To- naj bo skrb in dolžnost slehernega kulturnega človeka, zlasti naše mladine.
Ing. M. Šušteršič
cŠircfeciistnc obljube, Aeuuvju pez nič
bila vabljiva,. Zato so na ta način mlekarne spravile la 20 do 25 % posnetega mleka V promet in so- — spet V poletnem času — imele viške, s katerimi niso Vedele-kam,.
Odslej naprej pa, bodo mlekarne- odvišno posneto mleko pošiljale V Celovec V predelavo in od tam dobivale nazaj mlečni prah, ki ga bodo kmetovalcem dobavljale za krmljenje in vzrejo- mladih telet in pujskov. Tovarna zagotavlja, da cena posnetega mleka V prahu ne bo dražja od 6 šil. za kg, kar odgaVarja ceni za: 12 1 tekočega posnetega mleka. Ker je trpežnost mleka: v prahu razmeroma dolga in keT bo odpadel dnevni prevoz posnetega mleka od zbiralnice na dom, se bo krmljenje in vzreja mlade živine s posnetim mlekom nedVomno bolj izplačala, kakor se je do-Slej.
Z odlokom od 15. 10. 1958 je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo omejilo-o-bseg po-sojil in subvencij za pokritje lesenih streh z epe-ko, etemitom itd., za žične ograje:, za nabavo ali zboljšanje ognjišč in peči, za impregnacijo lesenih delov ih za nakup- šote za, nastilj, ki jih je razpisalo v juniju t. 1. (glej Slov. Vestnik od 11. 7. 1958). Po tem odloku je v te namene za leto 1958 za Koroško predviden komaj znesek 73.600 šil., medtem ko: je bilo že doslej vloženih prošenj za skupno 7 milijonov šilingov.
Če obe številki primerjamoi med seboj, potem moramo reči, da na kmetijskem ministrstvu z denarjem ne znajo delati v prid kmetijstva. Za »dobroto:« par deset tisoč šilingov, ki je bo- deležnih kvečjemu par deset kmetov, so mobilizirali obsežen upravni aparat in naložili brez dvoma več deset tis-oč formularjev, ka,r boi povzročilo najmanj tolika upravnih stroškov, kakor bo znašal znesek subvencij. Ali ima
naša država res preveč denarja, da lahko par uradnikov z njim tako neodgovorno razmetava?
Po državnih dolgovih, ki gredo leitos že v več milijard šilingov, gotovo ne. Kmečki ljudje potrebujejo druge pomoči, ne pa praznih in zaprašenih formularjev ter proračunov, izvlečkov iz zemljiške knjige, gradbenih načrtov, za katere so mc-rali po nepotrebnem izdajati denar.
$Vcvi krediti za kmetijstvo ?
Minister za: kmetijstvo ih gozdarstvo Thcma je: nai zadnjem zasedanju konference preizidentoV kmetijskih zbornic poročal, da sd za kmetijstvo in gozdarstvo- za prihodnjih 10 let zagotovljeni krediti v letnem znesku 300 milijonov šilingov. Ti krediti, katerih obrestna, mera: bo znižana za 5 «/«, bodo podeljeni za nujne investicije.
Gobica namesto krtače
Gobica iz moltop-rena (spenjena plastična masa) je podobna gobici iz spenjene gume, le- da ima lepši lesk, je mnogo bolj trpežna in jo v gospodinjstvu uporabljamo- zai različna dela.
S suho gobico lepo odstranimo prah z volnenih pletenin, sukna, žameta, klobučevine, semiša, svile itd. Zato je zelo praktična za potovanje, zlasti ker je lažja od krtače in mehka:, tako da, jo lahko spravimo V torbico.
Mokro gobico iz moltoprena s pridom
uporabljamo za čiščenje madežev na oblekah in plaščih in za osvežitev barv na oblazinjenem pohištvu in preprogah.
Ker hitro vpija vlago, jo uporabljamo tudi za sušenje premočenih oblek, plaščev itd.
Vrela voda in rahli lugi ne škodijo mol-toprenu, zato: s tako gobico lahko pomivamo tudi posodo, kopalne kadi, obložen ne s keramičnimi ploščicami in podobno. Ker je odporna tudi proti kuhinjskemu kisu, jei pripravna za osVeževanje barvanih tkanin.
rudarji, menda, lahko tako rečem, in med Družbo.
»Rekel sem,« je govoril Čepin čez dober teden na rudarskem zborovanju, »ne bo šlo zlahka, toda popustiti ne smemo. Samo Vztrajnost, enotnost in odločnost nam lahko prinesejo zmago. Povprečno izkoplje rudar na šiht sedem stotov premoga, pri tem ima Družba čistega več kot sto dinarjev. Na- dan torej izgubi pri vsakem rudarju stotak. Izračunajte, koliko je to v enem tedhu, koliko v dVe-h! Tudi na ravnateljstvu znajo računati. Sodrugi, vztrajajte, preprečujte stavkokazom, da bi šli na delo, kdor le more, naj se- priključi nabiralcem prispevkov za stavkajoče-. Treba! jei pridobiti predvsem kmete, ob njihovi podpori bomo zdržali tudi mesec dni.«
Nekateri pa so menili, da bo čedalje teže, podpore, ki so jih dobivali, so- bile nizke, že prej so bedno živeli, kar se je stavka začela, je bilo še slabše, trgovci niso dajali Več na kredo, tudi gostilničarji ne, konzum so- zaprli. Orožniki so bili bolj in bo-lj nasilni, niti treh ljudi niso smeli videti skupaj, nekaterim v koloniji s« začeli groziti, da jih bodo izselili, če ne pridejo na delo, zaprli so, stavkovni odbor, začeli so zapirati tudi rudarske zaupnike in grozili so1, da, bodo pripeljali rudarje-stavkokaze s HrVatske,
»Hudič je, hudič,« je zaklel starejši rudari iz njegovega glasu in oči sem bral, da bi se še ta dan vrnil na delo.
»Seveda je hudič, a še večji hudič bo, če ne zdržimo dol končal« je spodbujal Čepin. »Če gremo zdaj na: delo, mezd ne bodo zvišali, odp-ustili pa bodo, kogar se jim boi zdelo.«
»Jaz zdržim tudi mesec dhi brez jame, a kako naj otroci zdrže brez kruha? To mi povej, Čepin!«
Čepin je razložil, da pobirajo po Vsej Sloveniji za nas, da pa naj vsakdo, ki le more, odide na: kmete in si tam začasno najde zaslužek.
»Ne pozabite, da je bila prva stavka v naših revirjih že pred več kot tridesetimi leti. Začela se je prav V takem času. Regiment vojske je prišel, rudarji so se razbežali po gozdovih, delat pa, niso šli. Žan-darji im Vojaki so jih lovili, a nič ni po'-magala. Štiri tedne so držali. Precej so dosegli, dosegli bi bili še več, če ne bi bili Verjeli obljubam,. Sodrugi, nas ne bo nihče speljal na led!«
»Ne bo nas!«
»Zahtevamo svo-je!«
»Hudiči!«
Pa so res prišli hudiči v uniformah in z bajoneti na puškah.
»Kdo Vam je dal dovoljenje- za, zborovanje?«
»Narazen!«
»Na delo ali pa domov!«
Puškina kopita s-o udarjala, po rudarskih plečih, marsikdo je prinesel domov sinje podplutbe, Vsi pa stisnjene pesti.
Vsaj enkrat na dan sem pogledal dol v Podlog. Moral sem videti, kaj se je- spodaj dogajalo. Ko sem se vračal, sem imel V očeh nasršene orožnike, ki so stražili rudarske- naprave in postopali po koloniji, a tudi zaskrbljene obraze rudarskih žena in lačne poglede rudarskih otrok. Mi na Strmcu nismo zaradi stavke stradali.
»Luka,« je mati večkrat vprašala, »od česa- bi zdaj živeli, če bi bil ti samo- rudar? Povej, od česa!«
Sledil je nauk, ki sVa ga z očetom znala že na pamet. Čeprav je- bilo mnogo bridke resnice V materinih besedah, nisem mislil na to, da bi pustil de-loi V rudniku. Nasprotno, bolj kakor prej sem se čutil povezanega z njim.
Ko sem neko popoldne sp-et šel dol v Podlog iru se smukal predi separacijo ter oprezoval za orožniki, me je pritegnila kričanje, ki se je razlegalo sem od šahta. Odhitel sem tja. Zagledal sem gručo žensk in otrok.
»Kdo vas je klical? Pojdite, od koder ste prišli! Izdajalci!«
Kričale niso samo ženske, tudi otroci.
»Fuj, sramota! Ali hočete, da, umremo od gladu?«
šele ko sem prišel bliže, sem zagledal moške, ki so prihajali vsi potni in umazani si šihta. Na p-rvi pogled se je videlo, da niso rudarji, da p-a so delali V jami.
»Kdo je to-?« sem vprašal bosopetega, dečka.
»Mojstri, pazniki in uradniki, vmes pa stavkokazi!«
»Kdo?«
»Stavkokazi! Snoči so jih pripeljali s Hrvaškega.«
»In?«
Zares sem bil še zelenec.
»Kaj, in? Če jim pustimo delati, lahko stavkamo tudi pol leta in ne bomo- ničesar dosegli,« me je poučila ženska, ki je- slišala moje vprašanje. In spet je stegnila vrat. »Izdajalci! Požeruhi! Trebuhi!«
Ze je sfrčal kamen proti zavaljenemu moškemu, ki gotovo ni bil rudar, bil pa je V rudarski obleki. Potem še eden. Ozrl sem se okoli sebe. Fantje mojih let so pobirali kamenje-, a ženske so jih podžigale.
»Po njih! Izbij mu oko-! Kaj bo- z njim, slepec?«
»Zamaši mu gobec, požeruhu!«
V metanju kamenja sem bil spretnejši kot kateri koli od mojih sošolcev, pri vsaki stavi sem o-dnesel zmago. Slednjič mi je ta spretnost le prav prišla. Trikrat, štirikrat sem zadel v tarčo. To je podžgalo še ostale. Kamenje se je kar sipalo na stavkokaze.
Zal so nas razgnali orožniki. Naenkrat so pridrveli z vseh strani. Vedeli smo, da se z njimi ni šaliti, zato smo se pognali proti koloniji in se poskrili po vrtovih med hišami.
(Nadaljevanje sledi)

Burna LfidM^mijkcL zgodba
Za Sergia Giocoila so* se dekleta kar tepla, V florentinskem tržnem okraju San Ambrogio je veljal za Velikega mačka, za katerim je tekalo mnogo' muck.
Postavni Sergio Giocoloi je imel zmeraj majhnega spremljevalca. Bil je njegov najboljši prijatelj Antonio Salbato. Prijazen fant, toda grd. Zlasti kadar je stal Antonio poleg krepkega, postavnega Sergia, Se nihče ni zmenil zanj.
Neki dan je zmag vajeni Sergio poklical skromnega Antonia. »Danes moraš vskočiti namesto mene«, mu je naročil, kakor je bila že njegova navada. »Carmela in Silvia me čakata nia stadionu. Floren-tina igra proti Bologni. Sektor C, 5, vrsta, sedež 11 in 12. Vstopnico št. 13 ti prinese naš kurir Peppino. Ali se lahko zanesem nate? Dekleti boš moral potolažiti. Imam namreč sestanek z lepo Mirando. Toda glej, da ne črhneš o tem niti besedice, razumeš?
In Antonio, zmeraj zvesti Antonio, je odgovoril, da se lahko Sergio nanj popolnoma zanese.
Carmela in Silvia sta, bili hudo razočarani, ko je prišel Antonio namesto' željno pričakovanega Sergia. Nogometna tekma nikakor ni tekla tako, kakor so gledalci pričakovali. Tudi ko so se Vračali, se Antonio, Carmela in Silvia niso počutili tako, kakor bi človek mislil spričo njihove mladosti.
Carmela je sovražila Silvio, Silvia pa Carmelo. Druga drugo sta hoteli dražiti, Antonio pa je bil jabolko razdora. Toda ne kislo! Nasprotno! Antonio* je poistal iznenada sladko, Vabljivo jabolko razdora,. Obe sta si hoteli priskrbeti zadoščenje, da ju je pustil Sergio na cedilu in jima poslal Antonia kot nadomestilo. Tako je prišlo ob medsebojnem zbadanju do, razburljive licitacije. Čujmo, kako se je to odigralo*:
Carmela,: »Kako dobro je pravzaprav, da Sergio* ni prišel. Z njim se človek zaplete samo, V pogovor. Nasprotno pa je naš Antonio imeniten fant. Kako* trezen in zmeren znai biti!«
Antonio se je zdrznil. Čutil se je zelo počaščenega.
In že se je oglasila Silvia: » ... ne samo to! Antonio je pravi kavalir! Fant s srčno omiko.«
Carmela pa je nadaljevala: »In njegova taktnost. V njegovi družbi se človek res počuti dobro!«
Silvia, ki je zelo* cenila izbrane izraze, je menila: »To napravi njegov srčni topli dih!«
Tedaj pa se je ponižno oglasil Antonio, ki mu je hvala polagoma že lezla V glaVo*
in ki je sam Osupnil spričo tolikšnega p*0-guma: »Čujta, ve brhki dekleti, ali ne bi hoteli naposled govoriti o kom drugem?«
»Še na misel mi ne pride,« je odgovorila presenetljivo odločno Carmela in ošinila Antonia s plamtečim pogledom iz svojih žarečih temnomodrih oči. Zares, s plamtečim. To ni več mogla, biti igra. Bil je pravi ljubavni ogenj. Tako* je ugotovila Silvia v navalu ljubosumnosti in od jeze ji je kri zalila obraz. Kako nesramna je znala biti ta na, moške nora Carmela! In pri tem je bil ta Antonioi danes Ves drugačen kot sicer. »Kako mu danes žari plemenito začrtani obraz V alabastmem siju!« je pomislila na svoj pretiran način in dejala: »Kako sva zmeraj precenjevala tega Sergia!«
Carmela: »Ini kako* sva mogli tako podcenjevati Vas, Antonio!«
Tako, se je nadaljevalo. Dekleti sta kar tekmovali med seboj V laskavih namigovanjih in Antonio je užival tisto noč spričo svoje treznosti.
V njem, se je zdramil moški ponos. —
Ko je napočila ura slovesa — Carmela in Silvia sta stanovali skupaj v isti hiši — je na pragu poljubil Silvio in Carmelo tako samo po sebi razumljivo, kakor ne bi bil mogel tega storiti niti Sergio. In kako sta se pustili poljubiti! In kako sta tekmici tudi zdaj tekmovali v laskavih besedah, ko da bi bili na javni dražbi.
Antonia je to doživetje popolnoma zbegalo. Bil je do ušes zaljubljen in sicer V obe hkrati. Drugi dani je prišel z dvema enako lepima šopkoma. Enega je izročil Carmeli, drugega pa Silviji. Bo* že dognal, katera ga bolj ljubi. Do odločitve pa ni prišlo; obe sta enako navdušeno in enako srečni segli po šopku, v katerem sta videli prikrito snubitev. AntonioVa zbeganost se je še povečala. Mar ni bil na najboljši poti, da bi postal bigamist?
Nepotrebne skrbi! Antonio se je namreč oženil s tretjo: z lepo Mirando1, z, edina, ki jo je Sergio resnično ljubil. Zvedela je, da sta se Carmela in Silvia na prvi pogled zaljubili v Antonia — in tako se je tudi ona zatelebala vanj. Sergio je besnel — toda' njegova zvezda je zahajala. Antonio pa je iznenada postal v tržnem okraju San Ambrogio veliki maček, okrog katerega se je smukalo mnogo muck.
Apropos, muck! Še bolje bomo razumeli toi silno vihravo ljubavno zgodbo, če se spomnimo bajke O' mucki in korenčku. Daj mački ostrgan korenček pa se ga niti dotaknila ne bo. Spusti pa mucke na korenčke in videl boš, kako' se bodo steple zanje.
Piero Persenello
v
PAUL W E I L :	CjStjlSC SV©tHk
Šang Haj Cin, sloviti državnik neke daljne dežele na Daljnem vzhodu, je nekega dne prevzel ministrstvo za javno, razsvetljavo. Zbral je okrog sebe vseh sedem svojih ministrskih pomočnikov za javno razsvetljavo' in jih vprašal:
»Kaj pravzaprav delate vi Vsi?«
»Služimo ljudstvu,« je odgovoril eden od ministrskih pomočnikov, medtem ko so se vsi enaindvajsetkrat globoko1 priklon nili. »Razen tega je naša piravzvišena naloga, da prenašamo najprej asnej še ukaze vašega visokega blagorodja vsakemu od sedmih ministerialnih svetnikov za jaVno razsvetljavo, ki so podložni vsakemu od nas. Prav tako sprejemamo poročila: od nižjih instanc, ki so nam podložne, jih nato pregledujemo, predelujemo in tako presejane in obdelane najponižneje predložimo vašemu visokemu blagorodju.«
Šang Haj Čin je stopil z lastnimi nogami do vseh devetinštiridesetih ministerialnih svetnikov za javno razsvetljavo in zvedel od njih, da je podložnih Vsakemu od njih zopet po sedem inženirjev za javno razsvetljavo. Vsakemu od teh inženirjev je bilo podložnih zopet po sedem tehnikov za javno razsvetljavo, vsakemu teh tehnikov zopet sedem prižigalcev javne razsvetljave in tako dalje, dokler ni prav spodaj že v kleti ogromnega ministrstva,, prišel do konca in je tam dal poklicati enega od. čistilcev svetilk javne razsvetljave.
»In kdo je podrejen tebi?« ga1 je vprašal Šang Haj Čin.
»Nihče, najpresvetlejši gospod,« je od-
govoril čistilec svetilk javne razsvetljave, »kajti jaz sem popolnoma, navaden čistilec svetilk.«
»No*, to je lepo, sin moj,« ga je od srca, pohvalil minister, »kajti tako si ti eden od najmočnejših in najvažnejših, kajti od thkšnih, kot si ti, je odvisna Vsa država. Koliko svetilk očistiš vsak dan?«
»Nobene, o na j svetlejši gospod!«
»Nobene?!« ja zavpil nanj minister Šang Halj Čin. »Čemu si pa potem sploh plačan?«
»Tega tudi jaz sam ne vem,« je odgovoril prestrašena čistilec svetilk, »toda odkar smo pred desetimi leti upeljali električno razsvetljavo — ni nobenih svetilk več, da bi jih čistil...«
ža dcfepc vcfje i
MILO ZA DRAGO
Profesor: Vi nimate pojma o starih Rimljanih!
Dijak: No... saj tudi stari Rimljani niso imeli pojma o nas,
NI KVALITETE
—	Poslušajte, natakar, kakšna kvaliteta pa je to?
—	Oprostite, to ni kvaliteta. Naročili ste vendar pečenko!
ZANESLJIV NAČIN
—	Na vrtu nikakoT ne moTem razločiti plevela od druge zelenjave, ki mi ravno poganja. Kako ga pa vi razlikujete?
—	Nič lažjega kot to: vse populite iz zemlje in tisto, kar bo spet, zraslo, bo' plevel.
»ZLOČINI OBTOŽUJEJO:
Konstantin Simonov:
Taborišče uničenja
(Nadaljevanje)
DVa lublinska inženjerja, ki sta pri gradbi taborišča delala kanalizacijo, kot najeta civilna strokovnjaka:	Rus Pe-
ter Mihajlovič Denisov in Poljak Klavdij Jel inski, sta mi med mnogim drugim pripovedovala to, da sta bila koncem aprila ali začetkom maja 1943 v taborišču na skladišču gradbenih materialov in sta tam našla nekega lublinskega Juda, ki sta ga poznala še iz mirnih časov. Jetnik je prenašal V skladišču deske. Stopil je k njima, pokazal na: nekega betežnega starca, ki je tudi nosil deske, in je rekel:
— Ali veste, kdo je ta starec? To je Leon Blum.
Videč, da ni V bližini nobenega esesoV-ca, sta stopila oba inženjerja bližje. Vršil se je sledeči pogovor:
— Vi ste Leon Blum? — je vprašal Denisov.
— Da, jaz sem Leon Blum,
|	—• Ministrski predsednik Francoske?
I — Da, ministrski predsednik Francoske. B — Kako ste prišli vi sem?
E — Prišel sem, s poslednjo partijo francoskih jetnikov.
— Zakaj se niste poskusili rešiti tam doma? Kaj se res niste megli? — je vprašal Denisov.
— Ne vem, morda bi se bil mogel, — je odgovoril Leon Blum — toda sklenil sem, da delim usodo svojega ljudstva — in solze so mu stopile v oči.
Tedaj je prišlo nekoliko esesovcev. Blum je z nekim drugim hitro dVignil na ramo dvopalčno desko in jo odnesel. Koi je storil nekaj korakov, se je spotaknil in je padel. Nekdo med jetniki, ki so stali poleg njega, mu je pomagal na noge. On je zopet vstal, zadel na ramo desko in odšel.
Ko sta pozneje! prišla Denisov in Jelin-ski zopet na to skladišče, sta tam našla samo onega Juda. Leona Bluma ni bilo Več ondi, najbrž so ga odpeljali v kako drugo taborišče, gotovega nista mogla zvedeti o, njem,
To je samo en drobec iz življenja tega taborišča smrti, — drobec, katerega z Vsemi podrobnostmi potrjujeta obe priči, ki sta sedaj V Lublinu. A koliko' strašnih odkritij, tičočih se usode najrazličnejših ljudi iz najrazličnejših kotičkov Evrope, bo še prišlo na dan, kol bodo pregledani Vsi materiali in zaslišane vse priče?!
II
Če greste po Helmski cesti, zagledate na desni, komaj kakih 300 metrov od ceste, obrise celega: mesta: na stotine nizkih, sivih streh, ki stoje V pravilnih vrstah, med njimi je žica. To je Veliko mesto*, v katerem lahko živi na deset tisoče ljudi. Krenete s ceste in pridete skozi vrata za bodečo žicoi. Vrste prav snažnih barak, s točno izdelanimi lesenimi ograjami, z naslonjači in klopmi, zbitimi iz brezovih palic. To so barake esesoVske straže in načelništva. Tu je tudi »Soldatenheim« — posebej zgrajena mala baraka, kjer se je nahajala javna hiša za stražo; tja so jemali ženske izključno izmed jetnic in jih pogubljali, kakor hitro je katera zanosila.
Dalje se vrstijo kamere, kjer se je de-sinficirala obleka, ki so jo slekli z jetnikov. V stropu so vdelane cevi, po katerih se je spuščalo razkužeValno sredstvo. Potem. so se cevi zamazale, vrata hermetično zaprla in vršilo se je razkuževanje. In to je bilo prav res tako: stene barak zbite iz desk, Vrata neokovana z železom:, — vse je bilo zgrajeno premalo trdno, da bi se tam moglo vršiti kaj drugega, kakor razkuževanje obleke,
TOdia oderemo sledeča Vrata in vstopimo v drugo razkužeValno kamero*, ki je zgrajena po čisto drugačnih načelih. To je kvadraten prostor, približno šest metrov dolg in širok in malo več kot dva metra Visok. Stene, strop in pod — vse je iz samega sivega betona. Niti spomina ni o kakšnih palicah za obešanje oblek, kakor smo jih videli v prejšnjem prostoru. Vse je golo' in prazno. Ena sama velika jeklena vrata hermetično zapirajo vhod V prostor. Zapirajo se od zunaj z močnimi jeklenimi zapahi. V stenah te beton-
ske grobnice soi tri odprtine: V dVe odprtini vodijo od zunaj noter cevi, tretja odprtina je okence, Majhno kvadratičnoi okence, zavarovano z gosto debela jeklena mreža, vdelano* odznotraj v beton. Debelo steklo je vdelano z zunanje strani stene tako, da ga skozi mrežo ni mogoče doseči.
Kam Vodi to okence? Da odgovorimo na to vprašanje, odkrijmo dver in pojdimo iz kamere na prosto*. Poleg te kamere je prizidana druga majhna betonska kamera, V katero raVno gleda to okence. Tukaj je napeljana električna luč z izti-kalom. Od tu se vidi vsa notranjost kamere. Tukaj, na tleh stoji nekoliko okroglih, hermetično zaprtih pločevinskih škatel, na katerih je napisano* »Zyklon« in dalje z majhnimi črkami — »za posebno uporabo v vzhodnih pokrajinah«. Vsebino teh škatel so stresali po ceveh V ono sosedno kamero, kadar se je napolnila z ljudmi.
Ljudje so bili goli, postavili so jih na tesno drugega k drugemu tako, da niso zavzemali mnogo prostora. Na 40 kvadratnih metrov so natlačili več ko 250 ljudi. Natlačili so jih tja notri, zaprli za njimi jeklena vrata, zamazali robove z glino, da je biloi bolj hermetično zamašeno' in posebno osebje, ki si je nadelo plinske maske, je po ceveh nasulo tja »ciklon« iz okroglih škatel. To so majhni, modri, na videz nedožni kristali, ki začnejo takoj, kakor hitro se spojijo* s kisikom, izpuščati strupe, kateri takoj učinkujejo na Vse centre človeškega telesa. Po ceveh se je trosil »cikloni«. Esesovec, ki je nadziral zadušitev, je obračal iztikaloi, kamera se je razsvetljevala, in on je iz svoje opazovalnice skozi okence nadziral zadu-šeVanje, ki je, po izpovedbi raznih prič, trajalo od dveh do deset minut. Skozi okence je mogel varno videti vse strašne obraze umirajočih in postopni učinek plina. Okence je napravljeno* ravno na višini človeškega obraza. In koi so ljudje umirali, nadzorniku ni bilo treba gledati navzdol: umirajoč niso' padali, kamere so tako natlačili, da so tudi mrtveci še vedno* stali pokoncu.
Naj omenim: »ciklon« je resnično snov, ki se* uporablja za razkuževanje. Z njim so resnično razkuževali V sosednjih kamerah obleko. Vse je spodobno, vse točno, vse ustreza stvarnosti. Gre samo za to, kolikšno dozo »ciklona« se nasuje V kamero*.
Pojdimo* nekoliko sto korakov dalje. Prazen prostor. Sodeč po nekaterih znakih, je morala biti pTej tu kakšna zgradba. Da, tukaj je bil dlo lanske jeseni krematorij. V jeseni je bil dograjen drugi, spopolnjeni, ki si ga bomo še ogledali, tega p*a so podrli. Zgrajen je bil primitivno, trupel je sežgal premalo* — mnogo manj, kot jih je delala dobro premišljena, izpopolnjena plinska kamera. Ta krematorij je bil kar velika baraka z betonskim podom, kjer sta bila na temeljih iz opeke postavljena dva velikanska železna kotla, položena podolgem. Sežiganje v njih je šlo prepočasi. Popolne spremenitve trupel v pepel sicer tukaj niso* čakali, toda že samo razsutje trupla v dogorele kosti je trajala najmanj dve uri. Istočasno so stavili v obe gorišči 14 trupel. Potemtakem krematorij ni mogel sežgati Več kot poldrug sto ljudi na dan, dočim je plinska kamera dajala celo pri enem samem, kakor tukaj pravijo, »gaziranju« po 300 trupel na dan. Zato je bilo treba pred dograditvijo novega krematorija, ob dnevih Velikih pogub, precejšen del trupel voziti na kamijonih na polje, nahajajoče se za taboriščem, in jih tam zakopavati.
Ograja obstoji iz dVeh Vrst štiri metrskih stebrov z žico, ki je zgoraj preganjana v obliki kapa. Med obema* vrstama stebrov je dVa metra prostora, v katerem gre po diagonali od vrha ene vrste stebrov do znožja druge vrste poševna tretja vrsta žice. Ta vrsta je napeta na izolatorjih in je bila elektrizirana; po njej je šel tok smrtnega napona, ki je izključeval vsako* možnost bega.
Stran 8.
Celovec, petek, 14. november 1958	Štev. 46 (862)
Naša pesem — izraz naših čustev
(Nadaljevanje z 2. strani) uka. Vemo, da je prišlo do tega rezultata le s pomočjo vsestranskega pritiska, zato tudi ne more biti govora o svobodni odločitvi in volji staršev. Za tako povpraševanje je treba najprej zagotoviti popolno enakopravnost. Ko bomo živeli koroški Slovenci res enakopravni med enakopravnimi, ko se nikomur ne bo treba bati groženj in škode, če se bo priznal za Slovenca in bo enakopraven tudi naš jezik tako v šoli kakor tudi V uradih in pred sodišči, šelei potem bo mogoče izvesti povpraševanje o narodnostni pripadnosti. Dokler pa nam te enakopravnosti ne zagotovijo tudi v praksi, tako dolgo je vse skupaj navadna lumparija, ki je nikoli ne moremo in tudi ne bomo priznali. Izrecno poudarjamo, da smo za mimo sožitje; nikogar ne sovražimo zaradi druge narodnosti in drugega jezika in nikomur ne kratimo njegovih pravic, zato pa zahtevamo, da se tudi nam priznajo pravice in enakopravnost. Nimamo nič proti jeziku naših sosedov, nasprotno, stremimo za tem, da bi si ga čim bolj priučili, pač pa pričakujemo, da se bo tudi nemško govoreči sosed, s katerim živimo na skupni zemlji, učil našega jezika, ker le tako se bomo med seboj razumeli in spoštovali. Temu namenu v prvi vrsti služi dvojezična šola, zato zahtevamo in pričakujemo ohranitev ter dosledno izvajanje te za naše razmere edino pravične ureditve!
Kakor so navzoči Večkrat z dolgotrajnim odobravanjem prekinjali govornika (le službujoči orožnik v Železni Kapli se očitno ni strinjal z njegovimi izvajanji!), tako-so potem navdiišeno spremljali tudi posamezne točke pevskega sporeda. OdVeč je, da bi podrobno spregovorili o petju in pevcih, saj so nastopi združenih zborov pod! Vodstvom temperamentnega pevo1-Vodje Kemjaka postali za naše ljudstvo širom južne Koroške in tudi prekoi njenih meja že pravo doživetje; da so morali mnoge pesmi tudi ponoviti, le še bolj po-trjuje njihov sloves in splošno priljubljei-nost.
Z obeh prireditev so poslali uradu
zveznega kanclerja oziroma ministrstvu za pouk posebna pisma, V katerih izražajo udeleženci svojo zaskrbljenost nad1 dogodki, ki jih je izzvala hujskaška gonja nacionalističnih organizacij pod Vodstvom »Kamtner Heimatdiensta«. V pismih protestirajo proti odloku deželnega šolskega sveta z dne 22. 9., ki pomeni kapitulacijo pred nepomirljivimi hujskači in kot tak ne more prispevati k pravični rešitvi manjšinskega vprašanja. Zato zahtevajo, da ministrstvo za pouk ta protiustavni odlok razveljavi, ker le ohranitev dvojezičnega šolstva lahko zagotovi medsebojno razumevanje obeh deželnih narodov in s tem mimo sožitje na Koroškem.
Vsi Korošci so enaki in imajo enake pravice
(Nadaljevanje s 4. strani) zikov znaš, toliko Več kultur lahko poznaš. Pri vseh ljudstvih velja materna beseda kot dragocena dobrina. Zato je dejal, naj se starši ne dajo vplivati od »hurra« in »heil« hujskačev in naj ne klo-nijo pritisku močnejšega. Izrecno je dejal, da bo vsakega, ki dokazano izvaja pritisk, kar je pri gospodarsko močnejšemu nad šibkejšim mogoče, strogo poklical na odgovor, sočloveku jei treba pomagati, ne pa ga, tlačiti. Vsi Korošci ne glede na jezik so enaki in imajo enake življenjske pravice. Nato je sVoje misli na kratko' ponovil V slovenščini. Navzoči so izvajanja deželnega glavarja Večkrat prekinili z živahnim odobravanjem in še pozneje mnogo razpravljali o njegovem govoru.
Ob koncu je deželni glavar izročil ključe nove šole županu, ta pa nadučitelju Vautiju. Nadučitelj se je prav tako zahvalil vsem, ki so pripomogli do noVe šole V Veselje in srečoi učencev in učiteljstva. Iz šole pa naij izhajajo generacije uravnovešene poi značaju, dobri deželami, zvesti sebi in koristni člani človeške družbe ter oboroženi z znanjem za življenjsko borbo po načelu: Kdor več zna, ima lepše v življenju!
Tudi drugi polet na Luno ni uspel
Američani bi na vsak način radi pred Rusi dosegli Luno ali Vsaj spravili umetni satelit na pot okoli nje. V ta namen so preteklo soboto izstrelili V smer proti Limi že drugo štiristopno 27 metrov dolgo »Thor-Able« raketo z umetnim satelitom. Šest minut po izstrelitvi so začeli delovati signali, ki pa so kmalu utihnili, ker se tretja stopnja rakete ni vžgala in je raketa zopet začela leteti proti Zemlji. »Pionir 2«, kakor so nazivali drugo proti Luni izstreljena raketoi, je prodrla v gostejšo zemeljsko ozračje nad Vzhodno Centralno Afrika in zgorela. Domnevajo, da je raketa dosegla višino okoli 1600 kilometrov. »Pionir 1«, ki je prav tako
zgrešil smer, ja dosegel 126.000 kilometrov višine.
Kljub neuspehom pa je že za prvi teden decembra predvidena izstrelitev tretje rakete na Limo, in sicer bo to »Jupiter« raketa, ki ji bo priključena še dodatna pogonska raketa.
108,5 milijona avtomobilov po svetu
Združenje ameriških tovarnarjev avtomobilov ceni število avtomobilov, ki so bili lani v prometu, na 108,5 milijona komadov. Od tega jih je bilol V Severni in Srednji Ameriki 72,8 milijona, V Evropi
24,9	milijona:, v Oceaniji 5,2 milijona, v Aziji 2,9 milijona in V Južni Ameriki 2,5 milijona v prometu.
Zaščitno ceplenje proti otroški paralizi
V zadnjih letih se je otroška paraliza ali ohromelost V svetu in tudi pri nas v Avstriji močno razširila in terjala mnogo žrteV. Vendar je zdravnikom znanstvenikom uspelo pripraviti učinkovito cepivo proti tej uničujoči bolezni. Cepljenje proti paralizi se je V sVetu doslej že dobro obnesla in je razen tega, brez nevarnosti za človeka.
Ker pa na otroški paralizi ne obolijo samo: otroci, se poziva k splošnemu, javnemu, prostovoljnemu zaščitnemu cepljenju vse osebe od 6 mesecev pa do: 40 let starosti. Cepiti se lahko pustijo: starejše osebe. Zaščitno cepljenje se sme izvršiti samo na zdravem človeku. Na Koroškem bodo začeli s splošnim zaščitnim cepljenjem 12. januarja 1959 (izvzeta: sta Celovec in Beljak).
Zaščitna cepljenje obsega trikratno cepljenje — in sicer drugo cepljenje štiri tedne po prvem in tretje cepljenje približno 7 mesecev po prvem. Stroški za, trojno cepljenje znašajo 50.— šilingov. Osebam, ki stalno sprejemajo oskrbniško rento, po-
ravna stroške okrajna oskrbniška zveza. Družine, ki imajo mnogo otrok, lahko zaprosijo za tozadevno: podporo pri občinL
Prijave za cepljenje sprejemajo pristojne občine takoj, in najkasneje do 6. decembra. Pri prijavi je treba poravnati stroške za vsa tri cepljenja, — torej 50.— šilingov. S cepljenjem bodo' V Vseh okrajih začeli 12. januarja prihodnjega leta.
Avstrijski tedni v Zurichu
Urad zveznega kanclerja je skupno z zavodom za pospeševanje gospodarstva priredil v Zurichu avstrijske tedne, ki trajajo od 9. dol 30. novembra. Namen tednov je, da v reprezentativnem prikazu približajo Švicarjem avstrijsko kulturo, gospodarstvo in lepote dežele. Zastopanih je okoli 50 avstrijskih tvrdk, med temi s steklenim in kristalnim blagom, porcelanom, usnjenim blagom, zlatimi in srebrnimi okraski ter drugim. Petdeset švicarskih trgovskih hiš je dalo na razpolago svoja izložbena okna za avstrijske tedne.
Avstrija bo dobila raziskovalni reaktor
Ministrstvo za pouk je zaključilo Vse potrebne predpriprave za postavitev raziskovalnega reaktorja. Minister dr. Drim-mel je v zvezi s tem predložil ministrskemu svetu predlog za nakup raziskovalnega reaktorja tipa Triga Mark II s storilnostjo 30 kW toplote, ki ga bodo uporabljali v znanstvene namene in pouk, ka-
kor tudi za znanstveno vzgojo avstrijskih visokošolceV. Raziskovalni reaktor bodo postavili na državnem zemljišču na Dunaju II., v Pratru. Stroški za nakup reaktorja in njegova postavitev bodo znašali okoli 34,5 milijona šilingov. Ministrski svet je predlog prosvetnega ministra, odobril.
MJHE3DEMI Ji riMHriEMSlBF
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I: program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 15. november:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.20 mladinska oddaja
—	20.15 Večerne melodije — 21.00 Quiz za
100.000	šilingov.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 11.00 Ljudske melodije — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Mladinski koncert
—	16.00 Ameriška glasba — 20.15 Zopet nastali svetovi.
Nedelja; 16. november:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 17.45 Zveneči globus — 19.00 Športna poročila —
20.10	„Cesarica“, komedija.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
11.00	Dunajski filharmoniki igrajo — 16.00 Plesna glasba — 18.00 Zabavni koncert —
20.00	„Zlati grozdi".
Ponedeljek, 17. november:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.)
—	16.00 Sodobna jugoslovanska zabavna glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 Poje mešani zbor iz Globasnice (slov.) —
20.15	V slučaju ...
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 18.30 Pozdravljen, Dunaj! — 16.30
Z avstrijskih gora in dolin — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Za dobro voljo — 19.30 „Moč usode", opera.
Torek, 18. november:
I.	program: 8.45 Domači zdravnik —
14.00	Poročila, objave. Rdeče-rumeno-zeleno (slov.) — 16.30 Ali bo ostala Evropa raztrgana — 17.10 Fifty- f’fty — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 „Siegfried", Wagner-jeva opera.
II.	program: 8.20 Za dobro voljo —
15.30	Za ljubitelje popevk — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Za veseli delopust — 20.00 Štirje proti štirim.
Sreda, 19. november:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Nogometna tekma Avstrija—Nemčija — 16.30 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 17.10 Popoldanski koncert —
20.15	Življenje polno glasbe: Maks Jaffa.
II.	program: 8.20 Melodije na tekočem traku — 15.30 Mali ansambli igrajo —
Sadna drevesca vseh vrst in sort,
za 20 °/o ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko P o 1 z e r pd. Vazar p. Št. Vid V Podjuni — St. Veit im Jauntal.
16.30	Dunajske melodije — 17.15 Iz raziskovalnega dela univerz — 17.55 Za dobro voljo — 19.30 „Pustolovec in pevka", drama.
Četrtek, 20. november:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Čudeži narave (slov.) — 16.30 Verujem v dobro v človeku — 17.10 Pisan venček melodij — 18.30 Mladina v poklicu — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.15 Ljudje iz Moltala — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.10 Za zabavo — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Priljubljene melodije — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 Zabavni koncert — 20.00 Prerez skozi operete.
Petek, 21. november:
I.	program: 8.45 Iz radijske beležnice
—	14.00 Poročila, objave. Ivan Tavčar: „Mi-ha Rovarjev", povest (slov.) — 17.10 Za delopust — 18.10 Prosti čas je dragocen —
18.40	Povesti in pravljice iz Koroškega — 19.05 Zgrabi srečo — 20.15 „Sansibar-Street“, slušna igra.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje časa — 17.55 Za vesele trenutke — 19.30 Ljudska glasba — 20.00 Operetni koncert.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15 00, 17.00, 22.00.
Sobota, 15. november:
5.00	Pisan spored — 8.05 Iz naših glasbenih šol — 8.30 Domača popularna glasba —
9.30	Iz zabavnega albuma — 10.10 Slovenski operni pevci pojejo — 11.21 S popevkami po Evropi — 12.15 Kmečka univerza —
12.40	Napevi izpod Pohorja — 13.30 Pesmi in plesi iz Medjimurja — 14.30 Voščila —
15.15	Zabavna glasba — 15-40 S knjižnega trga — 17.25 Za prijetno sobotno popoldne
—	18.45 Okno v svet — 20.00 RTV Ljubljana za konec tedna — 21.00 Zabavni zvoki.
Nedelja, 16. november:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Vedri zvoki — 8.00 „Trije debeluhi", mladinska igra — 10.30 Pihalne godbe igrajo koračnice — 10.45 Zabavna matineja — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.45 Dunajski napevi — 16.30 S solisti v svet lepih melodij — 17.01 Popevke se vrstijo — 17.30 „Lovca na čaplje", igra
—	20.00 Halo, halo, izberite popevko!
Ponedeljek, 17. november:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Iz operne in solistične glasbe — 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 10.10 Godala v ritmu
—	12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Štirje fantje igrajo — 12.40 Pesmi raznih narodov
—	15.40 Iz domače književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.15 Poje Slovenski oktet — 18.30 Športni tednik — 20.00 Revija zabavne glasbe — 20.30 Kulturna tribuna.
Torek, 18. november:
5.00	Dobro jutro! — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Slovenske narodne — 8.40 Potopisi in spomini — 9.00 Iz opernega sveta — 10.10 Ljubiteljem zabavne glasbe — 11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmečka univerza — 14.00 Harmonika v ritmu — 14.15 Zanimivosti —
14.30	Voščila — 16.00 Za glasbene ljubitelje
—	17.20 Zabavni potpourri — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Poje zbor Slovenske filharmonije — 20.30 „Pijanec“, radijcka igra.
Sreda, 19. november:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 Glasbeni album — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Parada orglic — 9.35 Domači zvoki in popevke — 10.30 Zabavni album — 12.15 Kmetijski nasveti —. 13.30 Narodne pesmi v duetu
—	14.35 Staroangleški napevi — 16.00 Koncert po željah — 17.20 Sestanek ob petih —
17.40	Narodne pesmi iz Primorske — 18.00 Kulturna kronika — 20.00 „Ljubezenski napoj", opera.
Četrtek, 20. november:
5.00	Jutranji zvoki —	8.05 Poje zbor
„Džemo Krvavac" iz Sarajeva — 10.10 Od arije do arije — 11.00 Melodije potujejo —
11.30	Za cicibane — 12.25 V tričetrtinskem taktu — 13.55 Narodne pesmi — 14.30 Voščila — 16.00 Zabavna glasba za vsakogar — 17.20 Glasbene uganke — 18.15 Melodije iz glasbenih revij — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 21. november:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Odlomki iz opere ,,Figarova svatba" — 8.40 Halo, halo, izberite popevko! (ponovitev) — 10.10 Svet v orkestralnih barvah — 11.00 Za dom in ženo — 11.40 Pesmi in plesi iz Kosmeta in Metohije — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Nekaj narodnih — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 17.20 Moderni ritmi — 17.40 Poje Planinski oktet — 20.30 Mojstrska dela koncertne glasbe.