Zgodnja
jt
cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljš po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., ca pol leta 2 gld. 40 kr , za eetert leta 1 gld. 30 kr V tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za eetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Dacica dan poprej.
Tečaj XXXI._V Ljubljani 2. vel, serpana 1878.	List 3l7
Poblaievanje Pija II,
Berž ko bo Pij IX oči zatisnili, bo se po vsem Bvetu pričele razodevati želje, da na Daj bi se ta včliki terpin in posebni služabnik Božji prištel med svetnike. Že v življenji Pija IX imamo marsiktere dogodbe, ki jih svet sploh šteje za čudeže, še več tacih djanj pa naznanujejo po njihovi smerti. Zato so italijanski škofje pričeli prositi sedanjega papeža, naj Pijevo življenje, njihove čudovite dogodbe, junaške čednosti itd., dajo preiskovati ter naj ga naslednjič prištejejo med zveličane.
Dvanajst italijanskih škofov, kolikor nam je znano, je dozdaj izročilo take prošnje sv. Očetu Leonu XIII; napervo 24. majnika naslednji: Beneški patrijarh, kardinal veronski škof Canossa, škofje : Vicenški, Padvanski, Trebiški, Cenedski, Belunski, Konkordijski, Adrijanski; — 10. mal. serpana pa škofje: Parmenski, Placenški in Fidenški.
Pervih deveterih škofov skupna prošnja pripominja, kako je Božja previdnost vselej ob hudih časih tudi može dajala, kteri so bili zmožni zadevo sv. Cerkve braniti, da se ohranijo tiste načela in nauki, kterih varhinja je Cerkev, da se reši človeško družbinstvo, kterega pogin je gotov, ako bi bilo ločeno od Cerkve. Skušnja uči, da se zdaj Cerkev nahaja v nevarnostih, kakorsne je komaj kdaj prestajati imela. Zakaj ako se oziramo na boj, ki se bije zoper njo, vidimo, da njeni sovražniki ne napadajo le samo ene ali druge resnice, ampak ves njen božji nauk, ker z merzlo malomarnostjo njene postave zaničujejo in išejo izviti se njenemu vpljivu. Ako pa gledamo podobo tega boja, vidimo, da pod predtvezo ljudskega osvobodovanja, klerikalnih preseganj, luči in olike, civilizacije in prostosti doprinašajo vsaktere krivice in nesramnosti, dobro obnašanje spod-kopujejo in tergajo zveze, ktere so dozdaj posredoma bv. vere družbinstvo skup deržale... Kako obširna pa da je ta borba, kaže to, ker vse nove iznajdbe zlorabijo v to, da bliskoma razširjajo tiste misli, ki so iz zmešnjave vstale in ki jih razširja prekucijstvo.
Mož Božje previdnosti, ki se je imel vsemu temu hudemu ustavljati, je bil svetu dan v Piju IX, ki je kakor nepremakljiva skala kljuboval vsem bučečim po-vodnj im nevere in hudobije. Kakor z jeklenimi persimi ae je v bran postavljal zoper vse napade silovitosti; pred vsem svetom je razodeval in tožil tiste zmote, ki pogin žugajo družini in deržavljanski družbi; govoril je brez strahu pred ljudmi in brez človeških ozirov — kak or oče in učenik k duhovstvu in ljudstvu, pa tudi k vladarjem, ktere je zdaj učil, zdaj svaril in jim žugal.
Obdajan v začetku s hinavci, kmali tudi z očitno silovitostjo, je postal po človeških misiih ubožen in brez moči; toda nikoli se ni spotaknil na svoji poti, ktero je bil nastopil, ker ni zaupal na ljudi, od kterih ne prihaja zveličanje, ampak na preblažeuo Devico in njenega Ženina, in na Serce Njega, ki se je ponižal izvoliti si ga za svojega namestnika.
Tako je stopal kakor junak k popolnamosti, ker okusil je vse britkosti, prenašal vso nesrečo, in preter-pel je vse oropanja s tistim jasnim dušnim mirom, ki pri tako viharnem življenji veljd kakor zanesljivo znamnje svetosti. Ako človek tako premišljuje življenje neumer-ljivega Pija IX, njegovo nenavadno obnašanje med tolikimi nevarnostmi in sovražniki, in pa v zgodovini edino dolgost njegovega papeštva, kterega se je Bog poprijel v svoje namene, sme brez strahu zmote reči, da vse to skupaj je očitno znamnje očetovske previdnosti Božje, da dobre z zaupanjem navdaja, hudobne pa k pripoznavanju sili, da Bog je poterpežljiv Oče, ki jih prenaša in čaka, da bi ne bilo treba njih ojster Sodnik biti.... Spoznati se mora, da Pij IX je božje in djanske čednosti skazoval na taki stopinji, da je vreden postavljen biti kakor svetilo in kakor svetnik češen biti.
V daljšem pisanji škofje med drugim spominjajo, kako je bilo večkrat dosti Pija IX samo viditi ali slišati, da se je kdo spreobernil; kako se sliši splošni glas: »Zagovornika imamo v nebesih, Pij IX je svetnik"; kako so povsod prepričani, da on ne potrebuje naših prošenj, temuč mi smo potrebni njegovih pripro-šenj; kako se kaže povsod želja od Pija imeti kak spominek: taki splošni občutek ima pečat resnice v sebi. Spominjajo dalje, kako je neutajljiva resnica, da osebe iz vsih stanov imajo osebno češenje za Pija IX, da so tudi že po njem več milost od Boga dosegli. Vse to pa se zamore zgoditi le osebno, privatno; naznanjati čednosti in svetost tega služabnika Božjega za junaške (heroiške) sme in zamore le samo sv. Cerkev; toraj škofje kakor tolmači občutkov vernikov prosijo Kristusovega namestnika, naj dd preiskati čednosti svojega presvitlega svetega prednika.
Drugi trije omenjeni škofje med drugim povdar-jajo ljubezen Pijevo, vsled ktere je tolikim ubožnim pomagal z darovi, ki so mu jih pošiljali v Kim, sam pa je bil vedno z naj treznišim živežem zadovoljen; po-vdarjajo gorečnost za sv. vero, ktero je po vesoljnem svetu skazoval, toliko škofijskih sedežev med krivoverci povzdignil, škofijske vlade vstanavljal, zunanje misijone pospeševal, s Silabom zmote sedanjega časa razkril in pobijal; poslednjič in posebno s sklicanjem Vatikanskega cerkvenega zbora, z razglašenjem verskih rc3nic Marije Device brez madeža spočete in nezmotljivosti rimskega
papeža v verskih rečeh. Iz te častitljivosti tolikega pa-
Eeža bode izvirala naj veči korist v osramotenje tistih, i so Pija IX s pisanjem in djanjem terpinčili, v tolažilo vernikom, v razširjanje av. vere, poslednjič in naj bolj v Božjo čast, ki ga je tako visoko povzdignil na zemlji, in hoče, kakor se amč pobožno verovati, po-vzdigovanega imeti v nebesih.
Poročit o bratovščine presv. Kes nJega Teiesa za teto 1879/98.
(Konec.)
38.	Ovsise: 1 štolo za obhajila, 1 štolo za litanije.
39.	Lese: 1 rudeč mašni plašč.
40.	Dobrava: 1 koretelj, 1 štolo za obhajila, 1 štolo za litanije, 5 korporalov, 5 pal, 20 puritikatorjev, 10 rutic.
41.	Bohinjska Bela: 1 vijoličen masni plašč.
42.	Rote nad Jesenicami: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 rutic, 1 burzo in 1 štolo za obhajila.
43.	Goričica: 2 oltarni blazinici, 1 obhajilno štolo.
44.	Vodice: 2 oltarni blazinici, 1 obhajilno burzo.
45.	Spodnji Tuhinj: 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa, 1 koretelj, 1 štolo za obhajila.
4G. Zgornji Tuhinj: 1 velum.
47. Mekine: 1 velum.
4«. Zlato polje: 1 velum.
49.	Rova: 1 koretelj, 1 štolo sa litanije.
50.	Vače: 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa, 2 ko-retljs, 1 štolo za litanije.
51.	Krašinja: 1 rudeč masni plašč.
52.	Sent Lambert: 1 rudeč mašni plašč.
53.	Blagovica: 1 čern mašni plašč.
54.	Šent-Ožbalt: 1 rudeč mašni plašč.
55.	Smarija: 1 vijoličen mašni plašč, 1 burzo in
1	štolo za obhajila.
56.	Višnja Gora: 1 bel mašni plašč.
57.	Kerka: 1 čern msšni plašč.
58.	Zatičina: 1 čern pluvijal.
59.	Žalina: 1 bel masni plašč.
60.	Litija: 1 bel mašni plašč.
61.	JSvibno: 5 korporalov, 6 pal, 26 purifikatorjev, 10 rutic, 2 albi, 7 humeralov, 2 prepasa, 1 koretelj.
62.	Polšnik: 1 bel pluvijal.
63.	Kresnice: 1 bel mašni plašč.
64.	Prežganje: 1 zelen mašni plašč.
65.	Janče: 2 oltarni blazinici, 1 štolo za litanije, 3 vezene pale.
66.	Trebnje: 2 koretlja, 2 burzi in 2 Stoli za obhajila.
67.	Sent-Unptrt: 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa,
2	burzi z\ obhajila.
68.	Žužemberk: 1 rudeč mašni plašč.
69.	Trt bel no: 1 rudeč mašni plašč.
70.	Dober niče: 1 rudeč mašni plašč.
71.	Mokronog: 5 korporalov, 5 pal, 20purifikatorjev, 10 rutic, 2 koretlja.
72.	Uinje: 1 velum.
73.	scnt-Janž: 2 obhajilni burzi, 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa, 1 štolo za litanije.
74.	Mirna: 5 korporalov, 5 pal, 20 purifikatorjev, 10 rutic, 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa.
75.	Ambrus: 1 velum.
76.	Čatež pri Trebnjem: 1 koretelj, 1 burzo in 1 štolo za obhajila.
77.	Ajd>«:ka: 5 korporalov, 5 pal, 20 purifikatorjev, 10 rutic, 1 koretelj, 1 štolo za litanije, 1 potezsj.
78.	Šentmihel pri Žužemberku: 1 antipendij.
79.	Sela pri Šumbregu: 1 bel mašni plašč.
80.	Leskovec: 1 bel pluvijal.
81.	Šent-Jernej: 1 antipendij.
82.	škocijan pri Dobravi: 1 vijoličen masni plašč.
83.	Raka: 5 korporalov, 5 pal, 20 purifikatorjev, 10 rutic, 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa, 1 burzo za obhajila.
84.	Križevo pri Kostanjevici: 1 bel mašni plašč.
85.	Kostanjevica: 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa, 2 koretlja.
86.	Cerklje: 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 rutic, 1 velum.
87.	Šmarjeta pri Klevevžu: 1 velum, 1 burzo in 3 stole za obhajila.
88.	Bela cerkev: 1 velum.
89.	PreČina: 1 velum.
90.	Podgrad: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 štolo za litanije.
91.	Poljanica: 1 koretelj, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum.
92.	Semič: 2 oltarni blazinici, 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa.
93.	Metlika: 1 rudeč masni plašč.
94.	Čemomelj: 5 korporalov, 7 pal, 26 purifikatorjev, 10 rutic, 2 albi, 7 humeralov, 2 prepasa, 1 koretelj.
95.	Stari Terg pri Poljanah: 1 antipendij, 5 korporalov, 5 pal, 20 purifikatorjev, 10 rutic, 1 štolo za litanije.
96.	Suhor: 1 koretelj, 1 štolo za obhajila, 1 antipendij.
97.	Stara Cerkev: 1 burzo za obhajila, 1 velum.
98.	Stari Log: 5 korporalov, 5 pal, 20 purifikatorjev, 10 rutic, 1 burzo za obhajila.
99.	Osilnica: 1 rudeč mašni plašč, 1 burzo za obhajila, 1 štolo za litanije.
100.	Topla Reber: 1 bel masni plašč.
101.	Dobrepolje: 1 velum, 1 burzo za obhajila.
102.	Lasiče: 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa, 1 belo štolo za pridige.
103.	Sodražica: 1 velum.
104.	Draga: 5 humeralov, 5 pal, 20 purifikatorjev, 10 rutic.
105.	Rob: 1 rudeč masni plašč.
106.	ŠentGregor: 1 velum.
107.	Polhov Gradec: 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa, 2 koretlja, 1 belo štolo za pridige.
108.	Preserje: 2 koretlja, 1 štolo za litanije.
109.	Logatec: 1 velum.
110.	Borovnica: 1 albo. 3 humerale, 1 cingulum, 2 obhajilni štoli, 1 velum.
111.	Rakitina: 1 vijoličen mašni plašč.
112.	Žiri: 2 koretlja, 1 štolo za obhajila.
113.	Spodnja Idrija: 2 štoli za obhajila, 2 oltarna perta.
114.	Cerni Verh nad Idrijo: 2 oltarni blazin ci.
115.	Stari Terg pri Ložu: 1 vijoličen pluvijal.
116.	Bloke: 1 velum, 2 koretlja, 2 štoli za obhajila.
117.	Planina: 1 bel pluvijal.
118.	Studeno: 2 oltarni blazinici.
119.	Babno polje: 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 rutic.
120.	Postojna: 1 bel mašni plašč.
121.	Vreme: 1 vijoličen mašni plašč, 1 burze in 1
štolo za obhajila.
122.	Ternovo: 2 albi, 6 humeralov, 1 burso za obhajila. 1 rudečo štolo za pridige.
123.	KoŠana: 2 oltarni blazinici, 1 burzo za obhajila, 1 rudečo štolo za pridige.
124.	Knezak: 1 bel masni plašč.
125.	Prem: 1 masno srajco, 3 humerale, 1 cingulum, 5 korporalov, 5 pal, 20 puriiikatorjev, 10 rutic, 1 koretelj, 1 potezaj.
126.	Zagorje: 1 koretelj, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 rutic.
127.	SuJiorje: 1 antipendij.
128.	Šent-Vid pri Vipavi: 2 oltarni blazinici.
129.	Podraga: 1 bel mašni plašč.
130.	Lozice: 1 antipendij, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum.
131.	Goce: 1 velum, 1 štolo za litanije, 1 koretelj,
5	korporalov, 5 pal, 20 purifikatorjev, 10 rutic.
132.	Podvelb: 1 oltarni pert, 3 korporele, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 rutic.
133.	Podkraj: 2 oltarni blazinici.
134.	Slap: 2 oltarni blazinici.
135.	Rzel: 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev,
6	rutic, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum.
Hvaljeno in česeno bodi na veke presv. Rešnje Telo!
V Ljubljani, ss. zavetnikov Mohora in Fortunata god 1878.
Dr. Paukery vodja bratovščini.
Pariška bratovšina sa fin se v vicah•
(Kratek posnetek.)
Pomočna družba za duše v vicah, vstanov-ljena od Evgenije Smet, ki je v duhu svetosti 1. 1871 umerla, ima svoj začetek in glavni sedež v Parizu (rue de la Barouillere, 10) in šteje tri verste udov; ti so:
1. „Družba gospejska redovnic pomočnic za duše v vicah." Le kot družba se bila je že ta vstanovitev od sv. Očeta Pija IX poterjena 1. 1856, v duhovni red pa povzdignjena 1. 1870 in ima zdaj že 9 samostanov, in zicer 5 na Francoskem, 1 v Bruselju (v Belgiji), 1 v Londonu in 2 na Kineškem, v kterih so se pobožne duše kot nune za ves čas svojega življenja posvetile reševanju ubogih duš iz vic. V ta namen se zavežejo za duše v vicah moliti, terpeti, delati, brezplačno streči naj bolj zapušenim bolnikom in revežem, ktere na njih dcmu obiskujejo, jim donašajo živeža, jih tolažijo, za srečno smert pripravljajo, in večkrat jim tudi primeren pogreb preskerbijo. Se več pa je to, da tudi kakega terdovrat-nega grešnika na smertni postelji spreoberncjo. Tacih zgledov je več zavnamovanih; med drugimi se spre-oberne tudi kak prostozidar. Da je tako delo gotovo na vse strani težavno, polno truda, je pač razvidno, ker te redovnice od milošnje usmiljenih ljudi živijo, še v svojem pomanjkanji si pritergujejo in revežem na pomoč hitijo; zatajujejo in darujejo na vse strani. In zakaj vse to? Zato, da ves zadostivni sad zaslužnih dobrih del dušam v vicah darujejo, njih ondotno grozovito terpljenje zlajšujejo, jih iz kraja muk rešujejo, s svojo molitvijo, terpljenjem, neutrujeno delavnostjo, darovanjem terpečim dušam vice odpirajo in njim v nebesa pomagajo; gospodičine iz imenitnih stanov se odpovedujejo osvetnemu veselju, obilnosti, — izvolijo si pomanjkanje, odijo v naj bolj revne stanovanja oa ljudi zapušenim bolnikom streč, — in poslednjič, še to, s Čimur bi za-mogle s takimi deli keršanske ljubezni svoje lastne zaslužene časne kazni izbrisovati si, dušam v vicah v prid odstopijo: to je pač velikodušno djanje ljubezni, in ni čuda, če je Bog njih trud in darovanje samih sebe očitno blagoslovil, njih vstanovitev celo na Kineško razširil, privabil tudi ljudi, ki so se ž njimi v duhu in djanji
sklenili, da jih v njih blagem namenu podpirajo z mo" litvijo, zatajevanjem, z milošnjo. Marsiktere pobožne, usmiljene duše bi se bile rade med nje vverstile; toda vezale so jih in jih še vežejo in zaderžujejo zakonske dolžnosti ali drugi nepremagljivi zaderžki; rade bi hitele
})o tej poti ubogim dušam v vicah na pomoč, rade vde-eževale se njih zasluženja — in ljubezen, ki je iznajdljiva, našla je pot, da zamorejo take svojim blagim željam zadostovati. VgtanoviteIjica imenovane „Družbe redovnic pomočnic za duše v vicah" osnovala je še drugo družbo, ktero so tudi sv. Oče Pij IX poterdili 1. 1859; v tej družbi so se poprej omenjene serčne želje nekterih duš spolnile, in ta družba v tesni zvezi z redovnicami je znana pod imenom:
2.	„Družnice" ali „tretji red" za reševanje duš iz vic, ali „pomočnice družbe za duše v vicah „Druž-nice", ali udje „tretjega reda", po zgledu tretjega reda sv. Frančiška, ne zapustijo svojega doma, ne staršev, ne otrok, ne premoženja, temuč ostanejo doma, kjer so in kamor jih je postavila Božja previdnost; so pa vendar redovnicam na pomoč, z njimi obiskujejo bolnike, jih tolažijo, jim donašajo podporo, se vsak teden ob ponedeljkih zberejo na določenem kraju, in ves dan duha in telo revežem in dušam v vicah v prid posvetijo, to je, one delajo obleko revežem, bolnikom, ob odločenih urah pa molijo za duše v vicah; ves čas je le bolj resnobno premišljevanje, znotranja molitev; one, ki že sploh resnobno živijo med svetom, imajo ta dan še za posebno imeniten dan posvečevavja. Te „Družnice" tedaj „Re-dovnice" podpirajo, kjer le morejo, da one tim več zamorejo revežem pomagati, pa jim tudi še posebno z molitvami pomoč skazujejo, v pobožnosti jih posnemajo. Redovnice, predno vsaki dan gredo iz samostana k bolnikom na delo, so pri sv. maši in ondi potcrjeue z zakramentom sv. Rešnjega Telesa. Vsak dan obmolijo vse duhovne ure za mertve (totum officium detuneto-rum), in ves drugi čas, kar ga jim od molitve ostane, le postrežbi bolnikov darujejo. Tako tudi „Družoice" ali udje „tretjega reda" molijo vsaki dan „Vcčernice za mertve", in vadijo se v delih keršanskega usmiljenja. Oziroma na tako darežljivo ljubezen pač ni čuda, da je čez 40 škofov sv. Očeta prosilo, da se jc ta družba v pomoč dušam v vicah povzdignila v duhovni red; ni sc čuditi, da so ljudje daleč okrog to kakor delo Božjih rok občudovali, ker so vidili tako hitro razširjanje, doživeli več spreobernjenj, bili priče uslišanih prošenj, ko so se v raznoterih stiskah tej družbi priporočevali in nenadoma bili uslišani. Odtod se da tudi razlagati, da se je mnogim in daleč želja vnela s to družbo stopiti v kako duhovno zvezo, ji priti na poinoč z dušno in telesno podporo, z molitvijo in z milošnjo, se tako njenih dobrih del vdeležiti in pomagati dušam v vicah. Na vse to meri djanje te bratovšine.
Evgenija Smet, vedoč, da se le z združenimi močmi zamore kaj znamenitega doseči, jc rekla: „Ves svet bom za pomoč prosila", da bi se za duše veliko dobrega storilo, in to misel je izveršila, ko jc vstanovila bratovšino za uboge duše v vicah, ki je z družbo redovnic pomočnic v tesni zvezi, je nje hči in se imenuje
3.	„Bratovšina častnih udov družbe redovnic pomočnic za duše v vicah". Naj bo le to omenjeno, da je va njo vpisanih več škofov in duhovnov, in ti kot udje bratovšine opravljajo vsaki mesec čez 940 ss. maš, o kterih je govorjeno med dobrotami bratovšine. Vpisanih je veliko redovnic in redovnikov, kakor tudi pripravnikov za duhovski stan a!i bogoslovcev. Ravno te redovnice, nune, po raznih deželah, redovniki .,bratje" in bogoslovci opravljajo vsaki mesec .'H.fiOU ss. Obhajil.
Iz tega vsak lahko spozna in previdi, kako dobra
jc ta bratovšina in koliko bo pomagal svojim in drugim ranjcim, ako k nji pristopi in vse lepo opravlja.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Pri SV. Jakoba V Ljubljani so preteklo nedeljo kaj slovesno obhajali farnega patrona. Krasna cerkev je bila v največem lišpu. Kaj posebnega je bilo, da so po vseh oltarjih, cel6 po oknih, vratih bile razpostavljene lepe rasteče cvetlice in razobešeni venci pravih cvetlic. Po-aebno veliki oltar bil je res prav veličastno zastavljen z rastlinami. Po oltarji, po tleh, po kamniti ograji pred oltarjem stale so rastline v posodah, nektere prav velikanske in dragocene: palme in druge ptuje plemena. Povsod se je videlo, da ima cerkev dobrega gospodarja, pa tudi pridnega in za avojo službo vnetega cerkovnika.
Veliko sv. maso ob 9 so peli med obilno azisten-cijo mil. prošt. g. dr. A. Jarec. Ko sv. maša mine, zvonček zapoje in pridigar gre na lečo. Pa kaj je to? Ljudstvo se vsuje is cerkve in pridigarju (ki je nemško kaj lepo in prav temeljito govoril o živi veri) — še toliko poslušavcev ne ostane, da bi cerkvene klopi dobro zasedli. Kako mora pri nemških pridigah še ie biti ob navadnih nedeljah, če jih celo obhajanje cerkvenega patrona ne spravi skupaj poštenega števila!
Ako je nemškega prebivalstva ljubljanskega tako malo, čemu so nemški govori? Kdo ima veselje terpin-čiti se za nekaj malo oseb, med kterimi pa je komaj kdo, ki slovensko ne razume? Naj bi se beseda Božja osnanovala raji v slovenskem jeziku, ker naše ljudstvo
S a s hvaležnostjo in z veseljem hodi poslušat besedo »ožjo in napolnovalo bi cerkve, kakor povsod pri slovenskih pridigah. (Toži se tudi, da v Šenklavžu pri nemških pridigah ni dosti bolje, že celč malo pa jih prihaja pri nunah k nemškim opravilom sv. K. Telesa, v tem ko je pri slovenskih V3e polno.) Take pritožbe se pogosto slišijo; tedaj — verniki nemškega jezika, povzdignite se k gorečnosti!
U Siieka, 29. mal. serp. Siaek je mestice na Iler-vaškem na iztoku Kulpe v Savo. Mestice ima znamenito tergovino posebno z žitom in lesom. V poslednjih dneh pa je postalo posebno v vojniskem oziru znamenito. Skoraj vsi vojaki iz naših slovenskih krajev od-menjeni za zasedenje Bosne morali so iti skozi Sisek. Zato menim, da čitateljem „Zg. Danice" nektere čertice od tod ne bodo nezanimive.
Od naše strani pride se v Sisek po železnici. Od Zagreba dalje derči železnica v ravni čerti nekaj skozi velike hrastove gojzde, nekaj po rodovitnem veči del s koruzo (turaico) obsajenem polji, ktero se razprostira daleč na okrog po prostorni ravnini. Tretja postaja je Sisek. Tu je tudi železnice konec. Od Siseka dalje ne gre. Dognana reč pa je, da jo bodo v kratkem začeli delati od Siseka pa ao Noviga na Bosniški meji; od tam do Banjaluke je pa že narejena, le nekoliko popraviti jo bo treba. — Z Ogersko, Serbijo in rodovitnimi deželami ob Donavi pa veže Sisek naša bistra Sa^a. ki je tu že tako velika, da nosi velike ladije, tudi parnike, ki se ustavljajo v Kulpi, ktera tudi že kakor mogočna reka silno počasi in polagoma teče skozi Sisek. To daje mesticu še nekako prijazno lice; a vse drug«), kar se tu vidi, ni posebno vabljivo. Gorenjsko oko, navajeno gledati snežnikov bliščeče verhove, se tu nezadovoljno oiira okrog, ko na vse strani vidi le samo ravnino. Le na južni strani mesta so nekteri prav nizki griči z v in gradi obsajeni. Po ravnini je tudi tu naj več vid ti koruse, ktera prav lepo kaže. Po mestu samem je ob u ž;i \se v blatu, v lepem vremenu je pa polno
prahu in huda vročina. Kacega hladnega šetališča bi sa8tonj iskal, io aplob kake poštene aence ni uajti, da-siravno bi drevje prav dobro raatlo, ako bi se le naca-dilo. V tem se precejšnja zanikarnost razodeva. Tudi v cerkvenem obziru je bolj žalostno, kakor pri nas na Slovenskem. Cerkev je v mestu ena in trije duhovni. Fara šteje 7 tieuč duš, pa se v nedeljo ne vidi toliko ljudi v cerkvi, kakor na Kranjskem v kaki mali fari na kmetih. Naši slovenski vojaki, kolikor jih je zdaj še tukaj, v tem obziru lep izgled dajejo. Ob nedeljah pridejo prav v obilnem številu k av. masi; nekteri tudi ob delavnikih.
V	začasni vojaški bolnišnici št. 16 so sanitetni vojaki večidel Slovenci. Prihajoči bolni vojaki so skoraj vai le z malo nevarnimi boleznimi. *)
lz Adrijanopola, 13. mal. serp. (Katoliški misijon in silo znamenite dogodbe tega mesta ob vojnem času. [Dalje.]) Med odhodom turške vlade ir prihodom Rusov je preteklo 5 dni; za ta čas so bili tukajšni konzuli postavili deželsko stražo in s to skupaj so noč in dan stražili mesto na vse strani. Po raznih mestnih krajih so bili nastali nekteri požari, enkrat cel6 prav blizo nas, in delali so nam velik strah; pazljive straže pa so jih vselej še o pravem času zagledale, prihitela je pomoč in bili so kmali pogašeni.
Noben človek torej ta čas ni mogel mirno spati, še naj manj pa mi z nekakimi 100 otroci in z več kot 200 beguni v sosestvu; zakaj ko je počil glas, da veliko število Cerkesov se je že v drugo približalo, so ti beguni z vso robo pribežali v naše dvoriše, in če tudi ae je kmalo pokazalo, da je vse pretirano, nas je vendar atalo veliko truda, predenj smo jih vpokojili in v njih stanovališa nazaj odpravili.
Poslednjič se na Hilderimski višavi, v drinopolj-skem predmestji, prikaže ruska prednja straža z generalom Strogov-om, pa ni se korakala v mesto samo. 22. prosenca vstane veliko gibanje, ker zvedilo se je, da prihaja general Skobelev. Duhovni predniki raznih včrstev z obilnim spremstvom so se pripravljali slovesno sprejet ruskega generala; celo Turki so se tega skazo-vanja živo vdeleževali.
V	ti okolisini pa je bil naš misijon v nekaki zadregi, zakaj katoliški bulgarski škof ni bil pričujoč in „unija': (greško-katoliška cerkev) v tem času je bila nam zročena. Kaj ttdaj je ftoriti? Posvetovali amo se s francoskim konzulom Flechč-tom, in sklenjeno je bilo, da naj mu jaz le privatno grem naproti. V ta namen 8em vzel seboj P. Rafaela in dva bulgaraka mašnika. Zapustili smo zadi ljudsko množino raznih verstev, ki se je s križem, z zastavami, svečami, banderi in podobami, a cerkveno oblečenim dubovstvom in škofi na čelu za aprejetev generala razpostavila pred moatom reke Marice; in mahnili smo jo naravnost proti kolodvorski staji, kjer Bmo precej z generalom skup zadeli.
Berž ko nas je zagledal, se je ustavil. Pozdravili smo ga in prosili, naj bi „unijo" imel izgovorjeno, da ga ne more enako drugim slovesno sprejeti, ker škofa bulgarske „unije" ni pričujočega, ampak je v Macedo-niji. General je ne le rad spre'jel izgovor, temuč naznanil je tudi nam zahvalo za vse, kar jevnaš misijon atoril v prid bulgarskih begunov. (Še v Sistovi namreč je ruski generalni štab zvedil vse naše prizadevanje za vse, ki so vsled bulgarske vojske bili zašli v hude nadloge.)
General Skobelev pa ni edini, ki nam je z dobro-voljnostjo naproti prišel, je tudi veliko druzih s avnih
*) Nekaj malega smo morali izpustiti, ker je prepovedano o vojnih zadevah poročati.	Vr.
osebnost vojaške in deželske časti, ki so našo šolo obiskovali in so se tudi sicer z vso prijaznostjo in postrež* nostjo do nas obnašali.
Mislim, da ta terpnost Rusov do našega misijona je sad mesečne sv. maše, ki jo obhajamo v naši latinski in jutrovski kapeli za spreobernjenje Rusov. Ljubi Bog vresniči to, kar mi doseči namerjamo z daritvami sv. maše in z molitvami in kar bi tudi Rusom obrodilo pravo srečo.
Po vzetji Adrijanopola smo mislili, da se bomo malo oddahnili; to je bilo posebno potrebno našemu P. Rafaelu, kteri se je že od vel. serpana lanskega leta neprenehoma mogel truditi z ubogimi Bulgari; pa bilo je nasprotno; dela našega misijona so se še množile, ker Rusi niso hotli ne živeža deliti in ne potnih listov dajati bres P. Rafaela, kteri je t< rej s P. Konštantinom Chaulandom imel provisije (živež) deliti in potne liste pridobiti za več Kot 2000 bulgarskih družin iz Eski-Sare, Jeni-Sare, Jambula in Siivne.
Še eno tehtno in ne le težavno, temuč zarad na-stavšega Jegarja cel6 za življenje nevarno opravilo je bilo našemu misijonu naloženo o velikonočnem času. Velika množica poljskih vojakov v ruski armadi je hodila k nam opravljat velikonočno spoved in sv. obhajilo, in razun tega so nas naprosili, da smo obiskovali za legarjera bolne vojake v mestu in v okolici po bolnišnicah, ki jih je bilo vse polno. Treba je bilo torej delo si razdeliti. P. Chauland in P. Smolikovski, ki govorita poljsko in rusko, sta bila odločena za spovedovanje doma, io P. Szymonjski se je s pravo mašniško gorečnostjo daroval bolnim in umirajočim vojakom po bolnišnicah. Od ranega jutra do pozne noči je skoz dva mesca veselo in neutrudljivo opravljal to delo darežljive masniške dolžnosti in keršanske ljubezni; poslednjič pa se je lotil tudi njega legar, kteri ga je po 26dnevnem pohlevnem terpljenji tudi res spravil — 30. majnika, to je, na tolažljivi praznik Kristusovega vnebohoda. Malo poprej je ravno ta bolezen pobrala enega naših naj boljših seminaristov. Oba sta umerla prav spodbud-Ijive smerti, s čimur pa se je zgodila prav huda škoda naši šoli in našemu misijonu. Z enim je zgubil naš misijon novinca naj boljšega upanja, z drugim pa ne le mašnika, ampak tudi izverstnega matematikarja naše šole.
Pa ne le v Adrijanopolu smo imeli o velikonočnem času premnogo dela, ampak tudi zuoaj; tako nas je med drugimi prečast. škof v Filipopolu monsig. Rajnaldi prosil za enega mašnika, da je ondi vmeščene poljske vojake spovedoval. Nemudoma sem tje gori poslal P. Konštantina Chaulanda, ki je v 15 dnčh spovedal nad 400 vojakov in 11 bolnišnic obiskoval. Na prošnjo poglavarja filipopolskega se je od ondod podal v mesto Stanimaki, kjer se je mudil 5 dni in j« kacim 120 vojakom podelil ss. zakramente. Po 20dnevnem delu ae je zdrav vernil v Adrijanopol, kjer je stopil na mesto blago umerlega P. Aleksandra, ki je takrat že tretji dan resno bolan ležal.
Ne morem si kaj, da spregovorim tudi še nektere besede o poljskih vojaških častnikih in vojakih ruskega kardelstva. Težko bi se dalo popisati njih veselje in hvaležnost do Boga. Ko so bili 1 ali 2 leti brez tolažila, niso nikoli mislili, da bodo v Turčiji našli katoliških mašnikov, in pa še tacih, ki so zmožni njih ma-ternega jezika. V Adrijanopohi in povsod, kjer biva poljsko vojaštvo, *) so vsi ljudje močno ginjeni zarad le-
*) Poslušajte vendar, kranjski mladenči! Kakošno obnašanje je pa vuše, kadar pridete na vaje v glavno mesto, in se derete kakor krave, pijani sem ter tje švedraje? Ne rečeni
pega obnašanja in pobožnosti. V cerkvi skaztijejo vsega posnemanja vredno pobožnost in viditi je visoke oficirje, prostim vojakom enako, med vso Božjo službo na golih tleh klečati, ki tudi ne enkrat ne odmaknejo očesa od molitvenih bukev, ktere kakor drag zaklad j/ovsod seboj jemljejo. (Naši slovenski vojaki prav pripravne majhno bukvice, ki se imenujejo ,*,Keršanski junak", lahko dobivajo pri bukvarji g. Gerber ji prav sa malo soldov. Vr.) Ob nedeljah in praznikih cerkve in kapele tukaj niso zadostne, da bi mogle vse obsegati in velikrat je bilo slišati ljudi, ki so rekli: „Poljaki so res katoliško ljudstvo!" (Kako je pa pri naših vojakih velikrat z Božjo službo? Tako, da se je zjokati.) Tudi ruski vojski pogosto prihajajo gledat našo jutrovsko kapelo, ker tih vabi slovanska Božja služba z evropejskim petjem. Sedaj ravno obiskovanje eerkev ob delavnikih ni tako obilno, ker ruska armada je razstavljena zdaj po okolici in po višavah drinopoljskih; ob nedeljah pa in praznikih je pri vsem tem še smeraj dosti vojakov pri opravilih in pri spovedi.	(Konec nasl.)
Iz Amerike od sv. Jožefa 8. jul. piše sestra stareg* misijonarja preč. gosp. Fr. Pirca nektere besede, ki co sarad kranjsko-amerikanske zgodovine vredne, da ohranijo. Pravi pa med drugim: „Gosno me je razveselilo, ko so mi novi Kranjci naznanili od Njih po-zdravljenje. Naj Jim zdaj svoje težavne okolisine naznanim. Že od tihega tedna sem na postelji po bolezni; popred sem se malo lazila okrog, potem pa re več in vedno slabejši prihajam, mislim, ne bodera dolgo več na tem svetu. Prosim Jih, naj molijo za mene, — zdaj sem tako dognana, da ne smem druzega zavžiti, kakor malo kruha, pa merzlo vodo, ali pa krop, druga reč mi ne služi več. Bolezen se je pričela na desni roki, jel mi je perst otekati tako dolgo, da se je odperl, potem je vsa roka otekla in mi je v 5 krajih jelo iz nje teči, pa perst gojije. To je vzrok, da Jim ne m >-rem sama pisati. Pa tudi nobenega pisma nisem prejela od Njih, kakor je ta žena povedala, ki je bila pri Nj h o odhodu v Ameriko, da so mi pred kratkim Časom pisali. (Ni davno namreč, ko je zopet nekaj Kranjc-v z Gorenjskega šlo v Ameriko; škoda pa, da se b< do tam kakor narod zgubili, ker ne ostajajo skupaj.)
Tukaj se je tudi vse na slabo obernilo, ker »<> bile letine slabe in pomanjkanje denarja. Letos sie^r vse dobro kaže, samo preobiluo imamo dežja; pšenic« polega, drugo sploh dobro stoji, če bode srečno prišlo k rokam...
Zdaj Jih pa lepo pozdravim s zaupanjem, da b« bodeva tam zopet vidila. Ako morejo še kaj moliti, molijo za me; jest tudi za-nje.
A polonija Noe.
Misijonske sporočilu r. P. Vnljavo«.
LVI.
V Žužemberku od 26. pros. do 2. sveč. 1873.
(Konce tega oddelka.)
Kaj Čem reči o posameznih? Od otrok, da so ' ii vsi gosto nagnjeteni. Od deklet, da so bile polno 'i nauku in pri spovednicah kakor bučelic.e v panji. <H mladenčev? Da so celi dan stali pred nami z obeh
po ulicah od vsih, pa odveč je, ee jc precejšno Število t icili. Vse mesto jo nejevoljno nad vaiiin divjim krikom ; d tjfe *>*t vendar pregovoriti iu obnašajte se kakur ljudje.
strani, pa jih ni bilo moč svladati. Možje in lene bo •tali na tri verste pred spovednico. Stan, ki je priiel k nauku ob desetih dopoldne, sem že našel ob 4 sjutraj pri sy. masi pred spovednico tisti dan — in drogi dan opoldne je bilo ie vse černo okoli. Zdelo se je, kakor bi bili ljudje is semlje rastli. Res je, duhovnija iteje nad 4500 dui — pa vssj po 10, po 12 nas je spovedo-valo večkrat in vendar jih ni bilo kos zdelati. Cela kapela, kjer sem spovedoval in maieval, je bila od jutra do večera podobna valovju morskemu. Maševati je bilo teiko: nisi ne k oltarju, ne od oltarja mogel. In to je terpelo do sklepa sv. poslanja. Ko so gospodje v soboto domu odšli in apovednice sapustili, zarad gnječe ni bilo skorej več spovedovati mogoče.
Govori so globoko predirali, so vse zvertsli in spravili na dan. Sploh je Dolenjec jako mehak — a Žužem-berčsni pa posebno. Kedar začne ljudstvo pridno obiskovati cerkev in posluša govore, udarec sa udareem, mora slednjič Božja beseda prebiti tudi skalo. Vera se oživi, vest sbudi, ljudje bo prepustč Božjemu Duhu — mora potem se djsnjsko pokazati, kar je v serci.
Sobota in nedelja sta bila doova huda; ljudi ko mravelj, spovednikov pa ne več kot pet! Bog mi daj ie ta dva dni preterpeti, pa bo. P. Doljak je obolel: zgubil je glas, da še govoriti ni mogel. Tako je prišlo, da sem petek dvakrat, soboto dvakrat, nedeljo zjutraj in ob desetih govoril.
V nedeljo sem dvakrat mogel na lečo, potem pa sem ie kacim sedem stoterim višnjevi ikapulir podelil. A nič me ni uselo. — Bog čudno pomaga, kedar pride čas posebni. Govoril sem s naj večo lahkoto, se vč, da bolj kratko kot navadno. Pa sej tudi nisem mogel zavoljo ljudstva.
Po skončani deseti maši v nedeljo sem šel križ misijonski blagoslovit. Krasen, veličasten je tudi žužem-beriki misijonski križ. Iz hrastovega lesa je, le 4 sežnje visok — pa zares lep, mogočen križ. Gleda na vse 4 strani. Gospod župnik ga je hotel tako postavljenega imeti, da bi ga vedno iz svojega doma gledati mogel. Postavljen je tako. Ma terg obernjena stran ima napis: Resi svojo dušo! proti župnemu domu pa gledajo besede: Spomin sv. misijona. Tako bo ovčicam in pastirju vstreženo: ovčicam pojde k sercu klic: reši dušo — župniku pa bo tolažba beseda: spomin sv. misijona. O gotovo, še na smertni postelji se bo lahko dobri mož tolažil s pominom na sv. poslanje leta 1873. Kaj je vse zapisano na tem križu za župnika! Reii svojo in ovčic dušo! Ne le sam ima dati Bogu odgovor za dušo svojo, dati ga mora tudi za dušo ovčic svojih. Ima jih pa nad polpet tisuč! O, če morajo memo župnika pri posebni sodbi vse duhovnijanov duše poprej, predno njegova lastna na versto pride, ksko se morajo pač bati župniki sa zveličanje duše svoje! Kolika tolažba je pač misijonski križ, pogled pogostnji nsnj za vsacega fajmoštra, ako vidi, da njegove ovčice so šiloma uhajale na široko pot pogubljenja in ni sdala njegova beseda poprej dosti več že dolgo časa, po srečno in vspesno »končanem misijonu pa so zopet hodile na dobro pašo! Pa se veča je radost za župnika žužemberškega, ki je komaj dve leti še le v Žužemberku, pa je že poklical sv. poslsnje. Pred njim pač misijonski križ ie lepše, še veličastniše stoji; pogled na to krasno drevo, na kterem je toliko naukov in blagrov, posebno veselje zbuja in hladi serce častitljivemu možu. Pred krstkem je v Repnje pisal, koliki sad sv. poslanja se že zdaj v njegovi du-hovniji kaže, kolika je sadovoljnost duhovnjanov žužem-Lerških. „Kakor bi iz tal lezli, toliko jih je zdaj pri spovednicah...."
Pri sklepu nas je bilo duhovnov samo pet. Dan j i bil lep, Bolnčen, zatorej ljudstva silo. P. superior je
bil obolel. Potem sem sam blagoslovil misijonski krii, odpustke svetih reči ljudčm razložil, ktere sem blagoslovil, dal papežev blagoslov in sem sklepni govor imel s ponovljeojem kerstnih obljub. Še nikoli nisem morda tolikanj kratko sa sklep govoril, kakor v žužemberiki duhovniji, — 22 minut — in je bilo vse pri kraji. Ljudstvo je bilo neznansko ginjeno, — jaz sam sem bil £o ginjen do solz... Po speti zahvaljeni pesmi sem ie dal kacim sedemstoterim viinjevi ikapulir — in poslanje je bilo dokončano.
Po sv. blagoslovu popoldsnjem sva se zopet usedla v spovednico. In tako celi ponedeljek, celi torek pre-sediva na mrazu v spovednici. Sneg in dež zunaj...
Ostala sva tedaj poltretji dan ie v ljubem Žužemberku ter spovedalz več sto ljudi po misijonu ie, ki niso mogli priti poprej na versto. Mnogi so poldrugi dan teiči čaksli; zvečer ob sedmih je ie sv. Obhajilo se delilo. Io kako so bili zadovoljni, da so le priti mogli na versto. Jezili so se, jokali so mnogi, ker so posiloma mogli ostati doma za varhe.
In tako nama je prav priila sred«, 5. svečao, god mučencev naiih japonskih. Bereva na vse zgodaj na čast sv. mučencem sv. mašo, za srečno odpotvo se priporočiva, ter odrineva v Božjem imenu iz Žužemberka proti Ljubljani.
Sveti Ani.
Veselo nsm serca igrajo, Preblzžene Ane je god; Se angeli Božji smehljajo, Dau lepi nam dal je Gospod.
Isvoljena Ana živela Med ternjem je hudih nadlog; Sej duša toldž bo imela, Katero poskusil je Bog.
Z gorečo molitvo sprosila Nebeški si je blagoslov; Vesoljni je svet oblažila, Prinesla nam Božjih darov.
Je blažeča mati postala Msrije, rodnice Bogd; Nesrečnim ljudčm darovala Marijo je in Jezuss.
Prijazno žo zar'ja posija, In jutro naznani mlado; Še lepše Danica Marija Posije na zemljo, v nebč.
Marijo Bogu dsrovsla, Jo Njemu služiti uči, Ki milost njo Božja odbrala Vso čisto zmed grešnih ljudi.
š. blažena Ana zročuje Nam ukov nebeških zakUd; Naj vsaki, kdor raj zaželjuje, Posluis, ohrani nje rad:
Za duie terpeče, nadložne Molitva nebeški je ključ, V terpljenju krepčava pobožne, Odpira nebeško nam luč.
Je lepa keršanska zderžijivost, Poštenega zakona cvet;
Deviška ie več ljubeznjivost Mladenčev in modrih deklčt.
Izvoljena Ana! podpiraj Nas v vsaki nadlogi močnč; Ob smerti pa vedno odpiraj Popotnikom sveto nebo.
S. Gaberc.
Grndomoljstvo ali materijalizem.
II.
Zadnjič sem pravil nekaj o materijaliamu; poglejmo danes le malo, kako materijalisti delajo a zgodovino.
V ljubljanskem gimnazijskem programu za 1.1878 se terdi, da poldrugi tisuč let se je štelo sa hudodelstvo odstopiti od ptolemajske zisteme (to je, no verjeti, da se solnce suče krog zemlje) in da naj manjši dvom nad tem je kralju Alionsu Kastiljskemu uzel življenje, da to, ker je s zborom učenih zboljšal »ptolemajske table", je bil glavni vzrok, da ao ga »sovražniki včde" zatožili bogokletstva, ter je bil odstavljen, pregnan, svojih zakladov oplenjen, in je umeri ubožen in zapušen.
_ G. po Madlerji tu govori o »sovražnikih včde". Mi
pa bi vedili dosti povedati o »sovražnikih Kristusove cerkve", ki so svoje dni ravno tako kazili zgodovino, kakor jo pačijo dandanašnji. Kakošoa n. pr. bode zgodovina brezvercev čez kaj časa o Piju IX (ki so ga hudobneži krivičili celč tramasonstva in skoro vsih 7 naglavnih grehov!), in kakošna o nlara pri resnicoljubnih pisateljih?... Ne dvom nad ptolemajsko zistemo je Alfonsa Kastiljskega v pogin pahnil, ampak njegove nesreče v politiških zadevah, upor njegovega lastnega sina, ki je hotel prestol zasesti. Ni mu bila n. pr. Cerkev sovražna, toliko več pa se je ravno papežu Martinu IV po velikem trudu posrečilo, da je Alfonsa s njegovim spertim sinom spravil. Med raznimi tožbami zoper njega je bila sicer ena zarad bogokletja, pa le sato, ker je rekel, ko bi bil on Bogu svetovalec, bi se pri stvar-jenji bilo marsikaj bolje in bolj v redu sveršilo. (Prim. Madler, Gesch. der Himmelskunde, str. 100.)
Spertja med očetom in sinom je bilo vsrok vse kaj drusega kakor ptolemajske table. Pač pa je resnica, da natolcljivi Alfons se jc omadežal s kervjo svojega brata Friderika in pa nekega Don Ruis-a, ker je bil ukasal oba brez pravde ob glavo djati. (Gl. Dr. J. B. Weias Weltgeschichte, Bd. III, str. 569 io spredej.)
B. Wolf sam, ki gotovo ni sumljiv gosp. G., piše o Alfonsu, da je bil 1. 1282 odstavljen, pregnan in oropan, in umeri je nekdaj preslavljani 1. 1284 precej zapušen v Sevilli, kar je priča za resnico, da učenost brez čverstosti in previdnosti je vladarju bres koristi. (Gl. »Einige Worte", priloga v zad. ,, Dan.1'.)
Mogočno pristavlja gosp. G.: ,,Alfons je zgled za tisučere!'... Pač da, za tisučere liberalnih neresnic v zgodovini.
Na 6. str. je zadel na Galileja in je ob kratkem pogrel krivičenja, ki so bile tolikrat overžene, tudi v »Danici" že enekrati. „Er wurde als Ketzer vors Ge-richt gefordert, inusste widerrufen; — Giordano Bruno verbrannt. Galiltti drei Jahre von der Inquisition im Kerker festgehalten und dann zu einem gezwungenen Aufenthalte begnadigt, auch die Beisetzung in geweihter Erde ibm versagt..." To so čenče od zgodovinskih pa-čivcev. Galilej je umeri, na pol slep vsled nočnega dela 8. pros. 1642; pokop ne le mu ni bil odrsčen v blagoslovljeni zemlji, kar sovražniki pišejo, temuč pokopan je celč v cerkvi »St. Croce" (sv. Križa) v Floren-ciji, kjer ima krasen spominek, ki naj bi g. G. šel ga
pogledat, da bi ne pisal tacih čenčarij (gl. letošnji ,.Jahresb." str. 7).
O Galileju bodi ae to le opomnjeno, kar piše »Časopis katol. duhov.", ročnik 19, č. 4., 1878 : »Galilej je prišel sedaj v »modo" pri množini liberalnih piaavcer, pa tudi katoliški bogoslovi to prašanje zopet pretresajo. Grisar pred oči stavi več literarnih naznanil o tem pra-šanji in prišel je do sklepa, da Galilej ni bil nikoli mučen, in tudi ne v »pravi ječi priderževan".
Razgled po uvela.
Il Nikosije na Cipra naznanjajo, s kakošnimi legami je admiral lord John IIay ta otok za njeno veličanstvo angleško kraljico v posestvo sprejel. Prišel je plemeniti lord • svojim plemenitim spremstvom do p<>-glavarskega dvora. Častna turška straža je iaročiia orožje. Poglavar turški je bil obdan • častniki okraj nega svčta, s njim so se bili združili keršanski in mu-sulmanski velikaši z Jamik-pašem na čelu. Po starodavni šegi se je postreglo s kavo; pozdravili ao ae med seboj in bralo te je vdanoatno pismo angleškemu od-
ftoalancu. Oo pa je odgovoril: Valed pogodbe med ve-iČanstvoma kraljico Viktorijo in sultanom, ki je poter-jena s fermanom, mi je naloženo od moje vlade, da naj posedem otok Ciper v kraljičinem imenu, in sprejmem upravo na njem do dnč, ko pride določni poglavar itd. Vsi častniki in služabniki ■ policijo vred zo za zdaj ob-deržali svoje službe in so njemu odgovorni; davki a« v obstoječem redu dalje pobirajo. Kar je govoril v angleščini, je tolmačil g. Bariog, ne vem, če na greško, na turško, ali na oboje. Velikaši so zahvalili admirala, zagotovili, da so dobro razumeli anglo-turško pogodbo in so ga prosili, naj sprejme občutke njihovega veselja. (Ni povedal telegram, če so ae pri tem kialo ali sladko deržali?) Med tem se je bilo zunaj sbrajo veliko ljud •tva, admiral in njegovo spremstvo stopijo na pomolje, mornarji razpnč „Union Jack", narodno angleško ban dero, ki ae je pozdravilo • ploskom. Nato je admir.1 zavpil: „V imenu kraljice Viktorije vzamem u otok v posčst;" in zdajci je ljudstvo zavpilo v vaih jezikih: »Slava angleški kraljici!" Admiral je vae te šege avr-ševal z veliko priljudnostjo in dostojnostjo, ter so b ii Ciperci prav zadovoljni, in rekel je nekdo: »Znati j da ta admiral svoj živi dan ni delal druzega, razun ie nove dežele v posestvo jemal." — Od kscega^ f/lY-Deum-a" nič ni rečeno; ne mara ga John Hay nima v svojem anglikansko-turškem obredniku.
Crei in sati sreste moiilre.
Zahvala.
Pol leta me je noga v udih tako hudo zabnl«!«, kadar sem stopila, da večkrat nanjo še stopiti ni§.-na moglo; 9. jul. pa aem na avet neke prijatlice šla u» božjo pot k Mariji D. na Pertoveč, da bi pomoč sprožila. Gori gredč sem hudo terpela, v cerkvi aem še težko pokleknila; potlej pa je bolečina minula tako, da me ni nič noga bolela nazaj gredč, in od tistega čj.-h se mi ni nič več bolečina ponovila. Cesena in hvalj n* bodi torej Marija D., ki mi je na Pertovču od B pomoč pridobila!
V Ljubljani, 28. jul. 1878.	M. A.
Prošnje.
Bolnik se priporoča z velikim zaupanjem v bratovsko molitev Nase ljube Gospč presv. Serca, ako j«
Božja volja, da bi se ozdravil. A. D. — Duhoven, da bi »rečno se povernil s tujega. M. F. K. — Enako ao priporočeni mož, sin in še drugi vojak, pa atar mož, da bi ga ain še našel, ko ae domu verne. — Oseba, nedolžno obrekovana, za povernitev dobrega imena, ali aaj sa voljoo prenašanje britkosti. — Brezverci v naši deželi, posebno kteri so v naj veči lastni nevarnosti, in pa naj bolj škodljivi in pohujšljivi.
Bratovske sadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec veliki serpan.
I.	Glavni namen: Da bi resnica in pravica zopet jeli amagovati.
II.	Posebni nameni:
7.	vel. serpana. Sv. Kajetan. Priporoč.: Keršanski nbožni, posebno nehvaležni in zagrešeni — sa pobolj-ianje. Vsa mladina naše dežele. Zadeve v Bosni inEr-cegovini, da bi se obernile v prid narodu in sv. Cerkvi. Poboljšanje pijancev.
8.	Sv. Afra. Priporoč.: Vsa ženska mladina za atanovitnost. Duhovske in druge eksercicije. Vsi ubožni na duhu. Velike grešnice.
9.	Sv. Aifons BI. Ligvorij. Priporoč.: Učeni in šolstvo. Duhovski stan in poklic vanj. Vsi v smertnih grehih. Umirajoči.
10.	Sv. Lorenc. Priporoč.: Vsi terpeči, posebno za vero in čednost. Novoposvečeni mašniki in bogo-»lovci. Krivoverci in razkolniki, zlasti v naši deželi.
11.	Sv. Krištof. Priporoč.: Mladenči, možje, vdovski za kersansko stanovitnost. Za odvemjenje pohujšanja, zlaati pri kopanji in v drušinah. Da bi Bog sovražnike av. Cerkve ponižal in ponočevalce spreobernil.
12.	Sv. Klara. Priporoč.: Vsi ženski redovi. Cerkev po slovanskih deželah. Obvarovanje otročičev pred pohujšanjem.
13.	Sv. Mavricij. Priporoč.: Škofje in mašniki, alasti po misijonih. Vsi v telesnih težavah. Birmanci. Vojaki in duhovni na Turškem.
Listek za raznoterosti.
Škofovo obiskovanje in birmovanje bode: l. vel. 6'rpana dopoldne v Kranjski gori, popoldne v Radečah;
—	2. dopoldne v Fužinah; — 3. dopoldne na Dobr&vi in Korcški Beli, popoldne v Breznici; — 4. dopoldne posvečevanje oltarja in birmanje v Breznici; — 5. dopoldne v Brezji; — G. dopoldne \ Gradu, popoldne na bohinjski Beli; — 7. dopoldne v Gorjah, popoldne v Zaspem; — H. dopoldne v Kamnogorici, popoldne na Dobravi; — 9. dopoldne v Kropi, popoldne v Ovsišu.
Einige Worte gegen den Artikel: „der naturwissen-echaftliche Materialismus" v. Dr. II. M. Gartenauer im Jahresberichte des k. k. Obergimnas. zu Laibach 1878,
—	kar je bilo zadnjič ,,Danici" priloženo, se dobiva pri Blaznikovih naslednikih (po 5 kr.). Opomnjeno bodi, da tudi „Vaterland" 31. jul. omenjeni spis pretresa, in pa še bolj živo mu gre pod nohte.
Preštemplaoih mark Bilno število smo poslali te dni
I>o prijazni roki na Dunaj. Poslanih nam je bilo zopet epo število iz Idrije in od drugod. Bog plačaj vsim, ki delajo za odkup poganskih otrok!
Zažagana cerkvena kasen. V nedeljo 21. julija so na povelje sv. očeta Leona XIII po vseh farnih cerkvah
rimskega mesta a leče oznanili, da zapadejo včlikemu izobčenju vsi tisti katoliški stariši ali oskerbniki (jerobi), kteri otroke ali varovance pošiljajo v protestanška šole. — To naj bi si k sercu vzeli tudi nekteri katoliški stariši v Ljubljani, ker iz Šolskega sporočila tu-kajsne protestanške šole je razvidno, da ie bilo letos ondi veliko več katoliških, kakor pa protestanških otrok, akoravno imamo drugih in pa prav dobrih očitnih šol v Ljubljani dovelj.
Poslednje novice. Dunajski listi naznanujejo, kako so pretekli ponedeljek, 29. vel. serp., avstrijanske ker-dela po naglo postavljenih mostovih Savo prestopile in stopile na bosensko zemljo. To se je zgodilo pri Brodu, Gradiški, Samacu in Kostajnici. Turki se niso s silo branili; eden viših častnikov turških je hotel izročiti oporeko v imenu sultanovim, ktere pa vojvoda Filipovič ni sprejel. To se je zgodilo, ker Avstrijanci so prestopili Savo, predenj je bil dognan dogovor s sultanom. Odpravili so turško in postavili velikansko avstrijansko bandero. Avstrijanci bodo zdaj hiteli v notranjo deželo, zlasti ker neki Hadži Loja se je v Serajevem celč zoper turške vradnije uperl in zmešnjave dela med prebivalstvom.
Duhovske spremembe.
V	Ljubljanski škofiji: Duhovnija Polom je podeljena^. g. Jožefu Zalokarju in duhovnija št.-Mihelska pri Žužemberku je torej razpisana 13. mal. serpana. Enako je 11. mal. serp. razpis, št.-Vid pri Cirknici, ker je č. g. Jem. Koscu podeljena duhovnija Škocijanska pri Turjaku. C. g. Mat. Jerebu, fajm. v Sorici, je podeljena duhovnija Stopiška; č. g. Jan. Brence, duh. pom. na Berdu, je prestavljen v Kamnik. Č. g. Fr. Kadunec, iz frančiškanskega reda, je sprejet v škofijo in gre za duhovnega pom. v Kamnogorico.
¥ Tersaški škofiji: Umeri je 25. t. m. č. g. Jože Sinkovic, župnik na Munah. R. I. P. — Mune so razpisane do 15. sept. t. 1. — Imenovan je č. g. Jurij Pi-tacco za duh. pom. pri Mariji D. Pomočnici v Terstu; č. g. Peter Flego za škofijskega kancelista.
Y	Lavantinski škofiji: Č. g. Alojz Kos je postal župnik v Crtšnovcih. — Provizorji so postali čč. gg.: Anton Merčnik v št. Ilu na Goriškem; Matija Frece pri sv. Marjeti poleg Rimskih toplic, in Gregor Dupel-nik na Ročici. — Za kaplane so vmeščeni novomašniki čč. gg.: Ferdinand Majcen za III. vCelji; Franc Heber za II. na Laškem, in Anton Pernat na Ročici. — Umerli so čč. gg. župniki: Karol Wellebil 7.; Matija Zank 18., in Andrej Jug 21 mal. serp. R. I. P. — Razpisane so župnije: Žetala (v drugič) do 28. avgusta; št. II na Goričkem do 20. avgusta; Ročica in sv. Marjeta (pri Rimskih toplicah) do 3. septembra t. 1.
a.; _
Dobrotni darovi.
Za »v. Očeta: Iz Dražgoš po čast. g. duhovnem pastirju 2 gl. — Preč. g. kan. P. Urh 5 gl. —• Sladko Serce Jezusovo, daj nam vsim spoznati, da kar sv. Očetu darujemo, darovano je Tebi samemu in Tvoji sveti Cerkvi! N. N. 1 tol. = 2 gl. star. den.
Za afrikanski misijon: L. K., M. M., P. M. iz T. po G. F. W. 3 gl. — Marija Lakner 1 gl.
Za sv. Detinstvo: Po č. g. Fr. Kepec-u 2 gl. 64 kr. — M. Andrijak 24 kr.
Za družbo sv. Bonifacija: C. g. Al. Košir 3 gl.
Odgovorni vrednik: Lnk* Jeran.
— Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkofl nasledniki v Ljubljani.