Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE
Stvarnejši korak na zoženi poti
Konec maja so se na zasedanju zbrall delegatl vseh treh zborov naše občlnske skupščlne. Ločeno so razpravljall o marslčem, zelo obsežne dnevne rede paje preveval duh dveh besedll, kljuje na temo spremen/enlh pogo/ev razvoja naše občlne prlpravll Izvršnl svet. Na/preJ so dalegatl obravnavall anallzo spremenjenlh pogojev razvoja do leta 1985, nato pa še stalliča Izvršnega sveta za apremembo In dopolnl-tev planaklh dokumentov.
Iz obsežnega besedila analize spremenjenih pogojev razvoja bi izdvojili le najbolj bistvene ele-mente, torej tiste, ob katere se je razprava največkrat obregnila.
Med drugim je v analizi rečeno, da ne bomo mogli doseči vseh s srednjeročnim planom začrtanih ciljev. Gre za zmanjšanje obsega razpoložljivih investicijskih sred-stev, pa veliko manjši dotok bančnih sredstev v okviru poča-snejše gospodarske rasti, kar vse zahteva še vnaprej usklajevanje vseh oblik potrošnje z razpoložlji-vimi sredstvi. Na dlani je, da bo manjši obseg sredstev za investi-cije zahteval še bolj skrbno izbiro investicijskih programov. Tako skrčenih razvojnih možnosti ni-smo predvidevali pri pripravi in sprejetju srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje do leta 1985, zato moramo ponovno pre-veriti planske dokumente ter jih spremeniti in dopolniti povsod tam, kjer okviri razvoja to zahte-vajo.
Srednjeročni planski doku-menti naše občine že vsebujejo številne prvine tistih usmeritev, ki naj bi jih upoštevali pri spre-membah in dopolnitvah planskih dokumentov. Poudarjena je usmeritev y izvoz, izoblikovana so natančnejša merila za naložbe, z razpoložljivimi sredstvi omeje-na potrošnja ter upoštevane pre-dnostne naloge iz planskih siktov naše republike.
Če pogledamo gospodarska gi-banja v preteklem letu in oceno za letošnje leto, vse kaže na poča-snejšo dinamiko gospodarske ra-sti, kot pa smo jo predvideli v planskih dokumentih. 2e sedaj so odmiki od prvotno začrtanega preveliki, da bi bilo to zaostajanje mogoče nadomestiti v preostalih letih srednjeročnega razvoja.
Res je, da so gospodarske orga-nizacije združenega dela lani do-segle ugodne finančne rezultate, a treba je pripomniti, da so le-ti močno rezultat hitrega narašča-nja cen, kar pomeni, da je odsto-
panje od načrtovane realne stop-nje rasti družbenega proizvoda precejšnje. Naj navedemo pri-mer: v družbenem planu naše ob-čine za obdobje 1981 do 1985 smo načrtovali 2,4-odstotno rast druž-benega proizvoda na leto, v reso-lucijo o politiki družbenoeko-nomskega razvoja občine za leto 1981 pa rast družbenega proizvo-da za 1,6 odstotka. A lani smo do-segli 1,3 odstotka nižjo rast kot leta 1980, kar je dpvolj zgovoren podatek.
Vse to terja popravke planskih aktov.
Družbenopolitični zbor: temeljito in strokovno delo
Delegati tega zbora so po obšir-ni razpravi sprejeli sklep, naj bi stališča, predloge in mnenja dele-gatov v razpravi posredovali izvršnemu svetu, ki naj jih obrav-nava pri pripravi sprememb ter dopolnitev planskih dokumentov za to srednjeročje. Pri tem so de-legati zlasti poudarili, da zahteva priprava sprememb in dopolnitev planskih dokumentov temeljito in zelo strokovno delo vseh nosil-cev planiranja. Zlasti pa morajo biti planski dokumenti tolikanj stvami, da bodo odraz ciljev in usmeritev občine ter v skladu s planskimi usmeritvami mesta Ljubljane. Pri tem so delegati še menili, naj bi povsem realno oce-
nili možnosti razvoja družbenih dejavnosti hkrati z realno oceno vseh naložb z opredelitvijo vloge bank do izvajanja sprejetih usme-ritev. Na koncu so še menili, da moramo nadaljnjemu razvoju drobnega gospodarstva posvetiti več pozornosti, česar v skupščin-skih klopeh nismo slišali prvič.
Obširne pripombe zbora krajevnih skupnosti
Po uvodni obrazložitvi se je k razpravi priglasilo več kot deset delegatov. Tako je Jožeta Sedo-njo iz KS Trg osvoboditve zani-malo, ali je zakonska podlaga ustrezna za družbeno planiranje, kakršnega imamo sedaj. Teodor Stojšin s Tabora je menil, da je analiza presplošna, ker ne ponuja dovolj konkretnih podatkov za našo občino; obenem je še ošvr-knil sise, za katere je dejal, da se morajo držati ustreznih predpi-sov, zlasti tistih, ki določajo desetodstotno počasnejšo rast skupne porabe od dohodka, Fer-dinand Trenc iz KS Ajdovščina je tudi menil, da so informacije presploSne in dodal, da moramo posebno pozornost posvetiti splošni in skupni porabi, da bi res ostali v resolucijskih okvirih.
Na temo drobnega gospodar-stva se je oglasila delegatka MaJ^ da Markič iz krajevne skupnosti
Gradišče: ne strinja se z oceno v analizi, češ da so naloge na po-dročju drobnega gospodarstva docela uresničene. Prav tako je menila, da bi morali bolje in več delati, na pa, da zdaj krčimo pro-grame.
Najbolj obširen pa je bil delegat Adolf Pušnik s Prul, ki je opazil, da v gradivu ni bilo vprašanja boljše razporeditve delovnega ča-sa in pa povečane produktivnosti dela na vseh področjih. Dodal je, da ni zadostne povezanosti med gospodarstvom in znanostjo, zla-sti na področju raziskovalnih de-javnosti. Merdl je, da so sisi pre-dragi, podobno kot drugi že prej opozoril na probleme drobnega gospodarstva ter ob koncu prista-vil, da je treba čimbolj racionalno organizirati družbene dejavnosti.
Končni sklep zbora krajevnih skupnosti je bil, da zbor sicer sprejema v vednost analizo izvrš-nega sveta o spremenjenih pogo-jih razvoja občin, da pa je treba vsa njihova delegatska stališča in pripombe upoštevati pri poprav-kih planskih dokumentov.
Podobno so ravnali pri obliko-vanju svojih sklepov tudi delegati zbora združenega dela - z dodat-kom, da so vanje vnesli še poziv vsem nosilcem planiranja v obfii-ni, da pospešijo priprave za spre-membo planskih aktov. Prav tako so delegati združenega dela pred-lagali skupščini mesta Ljubljana, da naj spodbuja in spremlja us-klajevanje programov med zdrav-stvenimi organizacijami združe-nega dela na območju mesta Ljubljane in občinskimi zdrav-stvenimi skupnostmi.
T. Bratok