By order ortiie president,A'kWleson, postmaster General
GLASILO K. 8. K. JEDNOTE"
1004 N. Chicafo Street.
JOUET, ILL. Rttan Pomace GurtaUtd.
Tke largest Slovenian Weekly in tke United Stat«* of '
Trm i J Wednesday
Sabscnption rate:
r«ra«ab«n r**r>r $1.20 FM "MaWi.......$2.00
Ftnita CowtriM...,, $3 00
^ Telephone 1048
r
N^heSji sleranald tednft t Zdruienik driamk.
1004 N. Chicago Street, oliet, 111,
Telefon: 1048
OF THE GRAND CARXIOI.IAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
:«f >d a« Second-ClaM Matter Deeetnber 9,' 1920,at the Post Office at Jojjet, Illinois, Under the Act of Anynst 24, 1012
ACCEPTANCE FOE MAILING AT ^FECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF 0C T0BER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
Štev. 50. — No. 50.
-- ------1-------
J0LIET, ILL., 14. DECEMBRA, (DECEMBER) 1921.
Leto VII. Volume VH.
10 LETNO VOJNO PREMIRJE NA PACIFIKU.
Washington, D.C. 10. dec. — Združene države, Velika Bri tanija, Francija in Japonska so po svojih zastopnikih na ra-zoroževalni konferenci sklonilo desetletno vojno premirje na Pacifiku. Tozadeivno pogodbo mora sedaj še senatska zbornica podpisati in vlade o-stalili treh gorinavedenih držav. Pogodba določa, da se
mora vsaka izmed teh drŽav držati svojih dosedanjih določb, točk in privilegijev pri raznih kolonijah, dominijili in
otokih v pacifiškem oceanu. V vsakem spornem slučaju glede teh kolonij je dolžnost vsake prizadete vekfeile, da taketoč-fce predloži ostalim trem državam v razsojo, oziroma, da iste reši potom diplomacije.
Ta pogodba jd veljavna za dobo 10 let.
Za navedeno pogodbo se je najbolj potegoval senator Cabot Lodge, načelnik odseka tujih zadev. V svojem govoru je povdarjel, da so zadnji čas bas razne kolonijjske posesti v pacifiškemu morju raznim diplomatom povzročile mnogo skrbi in strah pred ponovno vojno, kar se lahko na sporazumen način odvrne.
IRSKA SVOBODNA DRŽAVA.
London, 6. decembra. — Po triletnem hudem' boju in pogajanju se je danes med Veliko Britanijo in Irsko doseglo sporazum. Irska postane samostojna. svobodna država* ali pokrajina po načinu Kanade (in Avstralije, vendar, bo morala še priznavati vdanost in zvestobo angleškemu kralju.
Irska bo zanaprej pod svojo lastno vladno upravo; lahko bo nalagala davke in carino na tuje blago in tudi na angleško; vzdržavala bo tudi svojo lastno armado in mornarico.
Tozadevna pogodba dalje določa versko svobodo v Ulster pokrajini; .pomiloščenje nad 3000 irskih političnih jetnikov (Sinu Fajnovcev), odpoklic angleškega vojaštva z Irske; Anglija mora plačati Irski odškodnino povzročeno vsled nemirov zadnja 3 leta; »Irska mora prevzeti del vojnega dolga Anglije.
Tozadevna pogodba stopi v vefjavo dne 5. dec. 1922 ko bo ratificirana.
Irci} tako tffdi' Angleži so piedsebojnega sporazuma zelo veseli, kajti borba za svobodno irsko državo je trajala več sto let.
' Žalosten slučaj.
Minulo soboto zvečer okrog 9. ure se je pripetil v naši naselbini nad vse tragičen slučaj, da je dal oče življenje za svojega pokvarjenega sina. Ta slučaj se je dogodil rojaku Martinu Hotujec, na N. Broadway.
^fed skupino mladih tatov je bil te dni aretiran tudi 17-letni Hotujčev sin Avgust in stavljen pod $200. varščine. Da bi nad vse potrti oče svojega sina rešil iz ječe, se je dne 10. t. m. podal na dom rojaka Franka Rogel, na 1500 N. Broadway za pomoč. Vračaje se domov je pa omilovanja vredni Martin Hotujec padel na stopnjicah pred ono hišo in si razbil lobanjo, da je kmalo zatem umrl v bolnišnici sv. Jožefa.
Pač žalosten slučaj! Oče na mrtvaškem odru, sin pa v je-
jjPfi!
Pok. M. Hotujec je bil star 45 let; doma iz Vinice ria Dolenjskem. Tu zapušča ženo in 7 otrok! Bil je član družbe sv. Družine. N. v. m. p.
Kaznovana radovednost, ali: drag časnik.
Springfield, IU. — Te dni je
stal pred tukajšnjim zvezni šoti iščeta brivec M. A/Wallace iz Mt. Sterlinga, 111., ker je na ta-mošnji pošti iz neke bak«e izmaknil številko "Quincj Jour-nal-a."
Na vprašanje, sodnika, čemu je obtoženec ukradel oni časnik in č>e ga je po prečitanju zopet nazaj vrnil, mu je brivec odgovoril, da so ga zanimale športne vesti in da je list v svoji brivnici obdržal.
Radovedni brivec je morfil plačati $50.00 kazni poleg sod-nijskih stroškov.
Družinska žaloigra.
Detroit, Mich. 8. dec. — Tuje mali otroci tu živečega delavca Miket Simok-a so včeraj vso noč prečuli pri truplih njih očeta in matere. O-troci pripovedujejo, da je oče najprvo ustreilil mater, potem P« še samega sebe.
Poštni stražnik ustrelil
farmerja. Shreveport, Louisiana. — Na
postaji v Blanchard, nedaleč, od tukaj se je te 'dni odigrala
krvava žaloigra s tem, da je na poštnem vlaku službujoči
stražnik, mornar T. A. Willis ustrelil 20 letnega farmerjeve-ga sinaWilley 01ark-a.
Clark je stal na postaji, da ridi prihajajoči Kan^^s City
Southern vlalc. V istem tre-»
notku se pa iz poštnega vagona pojavi oborožen stražnik ter
veli Clarku, da naj se odstrani izpred poštnega voza stoječ v razdalji 12 čevljev. Clark, še ni vedel nove določbe, da poštne vlake po novem straž i jo vojaki. Vsled tega tudi stražnika ni hotel na mahi ubogati ampak se mu je porogljivo na
Nemške banke pokajo.
Berlin. 8. dec. —' Vsled vad-nega padanja nemške valute je
pričakovati po celi državi	HB Hj
Hkanskega finančnega poloma, smehnil: "Tvoje puške se nič poW druerih manjših denar- ne bojim!" Stražnik je na to
UradnQ naznanilo-
KONVENčNI ASESMENT.—POŠKOD. ASESMENT
UM0B0LNIH ČLANOV (IC). člen IV., točka 18, stran 28 Jednotinih pravil se glasi: "Vožne stroške delegatov (in j) in dnevnice se plača iz Jednotine blagajne, za kar naj se razpiše posebni asesment 10c mesečno na vsakega člana (ico), in sicer začenši s 1 januarjem leta 1922."
. Iz predstoječega pravila je razvidno, da se ima s 1. januarjem prihodnjega leta razpisati na vsakega člana in članico posebni asesment mesečno 10c za pokritje konvečnih stroškov. Zaradi tega se tem potom opozarja vse cenj. društvene tajnike in tajnice, da to vpoštevati blagovolijo in uredijo knjige za prihodnje leto v smislu zgoraj omenjene točke Jednotinih pravil. Ravno-tako naj se društveni tajniki (ice) ravnajo pri izdaji potnih listov za prihodnje leto.
Nekatera društva so poslala na urad Jednote pritožbe proti sklepu minule konvencije, ki določuje, da se plača vožne stroške in dnevnino iz Jednotine blagajne, ter zahtevajo, da ostane po starem; to je, da vsako društvo samo trpi stfroške društvenega odposlanca, oziroma delegata.
V svrho teh protestov bo sklicano zborovanje glavnega odbora Jednote prihodnji mesec. Vse pritožbe in proteste se bo odboru predložilo in če odbor določi, se bo tozadevo predložilo članstvu potom splošnegu glasovanja v razpravo in kakor bo članstvo določilo, tako se bo potem ravnalo. DO ONEGA ČASA PA OSTANE ZGORAJ OMENJENA TOČKA 18 JEDNOTINIH PRAVIL PRAVOlrfOČNA IN VSEK ČLAN(ICA JE DOLŽAN (A) PLAČATI POLEG SEDANJEGA REDNEGA ASESMENTA TUDI POSEBNI ASESMENT 10c MESEČNO.
Dalje se opozarja vso tajnike in tajnice na točko 187 Jednotinih pravil. Ta točkailoločuje, da umobohii čhtni(ice) niso opravičeni do poškodninskilTin operacijskih podpor, zaradi tega pa tudi ne plačujejo poškodninskega asesmenta. Ker pa društva vseeno plačujejo poškodninski ases. tudi za člane (ice), nahajajoče se v umobolnicah in to zaradi nepotrebnih mesečnih poročil o članih (icah), ki se nahajajo v zavodih za umobolne, vsled tega naj se na razpisu asesmentov za mesec december odšteje vse, tekom leta 1921 Jeanoti vplačane poškodninske ases-mente za člane in članice, nahajajoče se v umobolnicah, če pa hoče biti društvo opravičeno do kredita za člane (ice) nahajajoče se v umobolnicah,je potreb no da uradno poroča na glavni •urad in naznani imena, kakor tudi natančen datum, kedaj je bil član (ica>) poslan, oziroma sprejet v umobolnico. Za člane (ice), ki so bili poslani v omenjeni zavod tekom leta 1921, se pa zahteva uradno potrdilo izdano od predstojništva dotičnega zavoda. Društva, ki bi odštela preje omenjeni aseisment, pa bi ne poslala v to predpisanih in zahtevanih potrdil, ne bodo opravičena do kredita. Zaradi tega je potreba, da društva to vpoštevajo in se po predpisanem navodilu ravnajo. Za glavni urad K. S. K. Jednote,
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Zvezni sodnik Landis ostane na svojem mestu.
.Washington, D.C. 10. dec. — Ko je bil v kongresni zbornici stavljen predlog, da m* smejo zvezni sodniki opravljati drugih poslov kot svojih, je kon-gresnik Mami iz Illinoisa energično nastopil proti temu nameravanemu zakonskemu načrtu, povdarjajoč velike zasluge zveznega sodnika Landisa
iz Ohicaga, katere si je iztekel kot komisar naše narodne žo-gometne (baseball) igre v raznih spornih vrašanjih.
Gori navedeni predlog je bil končno o vržen, tako, da bo sodnik Landis še. v bodoče to postransko službo opravljal.
?g drugih, manjših|( aili zavodov je danes svoja v-rata zaprla znana Pfalzische-hanka v Ludwigshafem, ker je izgubila 340 milijonov mark;1 zaeno s to glavno banko je bilo zatvorjenih tudi njenih 27 po-'Imhie
______ ' -AU^L-
pomeril in ustrelil na farmerje-vega šifra, kije cefz 3 ure zatem v bližnji bolnišnici umrl.
Na postaji Beaumont, Tex. je bil stražnik Willis aretiran, kjer ga bodo vsled umora stavili pred sodni jo.
Priseljevanje omejeno za 3 leta.
Washington. D.C. 10. dec. — Kongresuik Jchnson iz Was-hingtona, načelnik imigracijs-kega odseka je danes v kongresni zbornici predložil svoj zakonski načrt, da naj s dosedanjo 3 odstotno priseljevanje ino-zemcev v Zedinjene države podaljša na tri leta. Johnson zatrjuje, da prihaja semkaj mnogo takih liezaželjenih ino-zemcev, katerih se njih državo rade iznebijo.
Dr Lorenz ostane v Ameriki . .New York, N.Y. — Dasirav-no je 66 letni sloveči dunajski zdravnik Dr Adolf Lorenz hudo v hrbet prehjajen, in navzlic vsem rovanju od strajii a-motriškili zdravnikov se je navedeni kirurg izjavil, da bo nadaljeval s svojim brezplačnim zdravljenjem siromašnih pohabljenih otrok. "Jaz ostanem tu do konca, samo če me ne iztirajo domov," je Dr Lorenz naglašal.
Zavezniki morajo vojni dolg plačati.
Washington, D.C. 10. dec. — Senatski finančni odsek jei izdelal svojo resolucijo, ali zakonski načrt, <la morajo vse države, ki so naši vladi kaj na dolgu, glavnico in obresti najkasneje do 15. junija 1947 plačati. SkUpno vojno posojilo zaveznikom znaša enajst milijard dolarjev.
Harding obišče Alasko. Washington, D.C. — Vsled povabila prebivalcev v Alaski Bi je predsednik Harding za trdno odločil to pokrajino obiskati prihodnje poletje. Na dalnje potovanje proti severo-zapadu se bo podal okrog 1. junija.
DRZEN BEG IZ JEČE. Morilec .O'Connor .zbežal .na varno 4 dni pred usmrčenjem-Chicago, 111. 12. dec. — V tukajšnji okrajni ječi se je danes dopoldne v analih jetnišnic države Illinois izvršil najbolj senzačni beg stem, da je zloglasni Tommy O* Connor, bandit in morilec nekega detektiva srečno odnesel -svoje pete baš 4 dni, predno bi moral biti obešen. Ž njim vred so pobegnili tudi štirje drugi kaznjenci, obsojeni v večletno ječo.
O'Connorjev beg pri belem dnevu na nedeljo dopoldne iz okrajne ječe v središču mesta, je bil na prebrisan način sestavljen, podkupljen in izvršen, V Chicagu je krožila govorica, da O'Connor lie bo obešen; in to se je morilcu tudi povsem posrečilo.
Minulo nedeljo dop. ob 9:30 so bili razni jetniki v okrajni ječi kot običajno za malo časa izpuščeni na izpreliod po hodnikih. Med temi se je nahajal tudi O'Connor, še vedno v svoji civilni obleki, dasiravno bi moral biti prihodnji četrtek o-bešen. Ko so O'Conner ja in njegove štiri tovariše izpustili iz celice št. 427, je O'Connor napadel svojega stražnika in ga grozeč s samokresom potisnil v ono celico. Zatem se je pa na stranski uspenjači spustil v pritličje, kjer je našel še več drugih stražnikov. Tudi ti so morali iti v njegovo celico. Od tu je pa splezal na streho jet-niškega skladišča; ter skočil čez ograjo na tla. Vrata jetniš-nice so bila slučajno? odprta. Dospevši na Illinois cesto pred jetnišnico je O'Connor s samokresom prisilil lastnika nekega avtomobila, da ga je v divji naglici peljal naprej. Ta svoj beg je ponovil še pri dveh drugih avtomobilih, dokler ni srečno dospel izven mesta na varno.
Njegovi štirje tovariši so tudi srečno ubežali, razen enega, ki si je pri poskusnem begu jetnišmici nogo zlomil. Policijski načelnik Fitz morris je danes poslal 5000 detektivov in ognjegascev, da izsledijo O'Connorja. Ukazal jim je ubežnika na mestu u-streliti; za njegovo ujetje je razpisanih $2500.
Beg zloglasnega O'Connor-ja iz okrajne ječe, štiri dni pred njegovim usmrčenjem kaže gnili sistem policije. O'Connor jev beg so pred vsem pospešili tedaj službujoči stražniki, ki so mu izročili samokres in uredili vse potrebno za beg. Za to so prejeli od pristašev O'Connorja gotovo tudi primerno nagrado.
Policijski načelnik in državni pravdnik sta uvedla v tej zadevi najstrožjo preiskavo.
ODMEVI IZZA MINULE VOJNE
Ameriške vojake se je obešalo brez kake obravnave.
Washington, D. C. 10. dec.—
V senatski zbornici se vrsi pred posebnim odsekom že več
dni zanimiva investigacija v-sled pritožbe sen. Watsona iz Georgijel, da je bilo tekom minule svetovne vojne na Francoskem več ameriških vojakov usmrčenih, ne da bi bili dotič-niki prej pred vojno sodišče stavljeni. Senator Watson i-ma na razpolago 100 prič, oziroma očividcev, ki so bili priča temu trino^kemu početju. Watson zahteva, da naj se vse te priče pokliče pred označeni odsek v svrho zaslišanja.
»Sen. Watson ima pri sebi mnogo pismenih izjav in potrdil, kako neusmiljeno so ame>-riški častniki postopali z našimi vojaki-prostaki. Samo v enem izmed teh pisem je naveden žalostni slučaj, kako so iz nekega transportnega parai-ka na Francoskem en sam dan v morje vrgli 14 vojakov brez kakega posebnega obteževalne-ga vzroka in brez obravnave pred vojnim sodiščem.
Vojni department zatrjuje da je bilo v minuli vojni samo enajst ameriških vojakov obešenih; vsi ti so bili pa stavljeni pred vojno sodišč? in sojeni. Zdaj pa senator Watson zahteva še število in imena onih žrtev, ki so bile nepostaviiim potom ali ustredjene, ali obešene. Vs srho dokaza takih slučajev je sen. Watson pokazal neko originalno povzeto sliko takega obešanja; sliko je posnel; nek ameriški polkovnik.
Poveljnik Ameriške legije v West Ville, Okla. je pisal senatorju Watsonu, da ima on priče na razpolago, da je bilo
najmanj 21 ameriških vojakov brez kake_obravnave obešenih; neka druga priča pa navaja to število na 600!! V minuli vojni so kruti amefriški častniki na bojnem polju streljali svoje vojake kot pse; kdor ni
mogel z oddelkom v redu in pravočasno korakati, je bil na mestu ustreljen T Tozadevna preiskava se še nadaljuje.
Napredno mesto.
Washington, D.C. — Urad za ljudsko štetje poroča, da je mtteto Spokane v državi Was hington najbolj napredno mesto, ker izmed 1000 tamošnjih stanovnikov samo 8 oseb ne veščih angleškega jefcika; drugo napredno mesto pa zavzema Salt Lalte City, Uttah z 10 an glešcine neveščimi prebivalci na 1000, ^ ^
Lloyd George-a ne bo v
Washington. London. 9. dec. — Dasiravno je angleški ministrski predsednik Lloyd George za trdno nameraval priti na washing-tonsko konferenco, tega ne bo mogel izvršiti vsled nujnih zadev z Irsko.
Državni proračun za 1. 1923.
Washington, D.C. — Za poslovno leto 1923 bodo znašali skupni izdatki vlade Združenih držav $3,505,745.727 (nad tri in pol milijarde dol.) Gornji znesek je za $462,167.639 manjši od proračuna za leto 1922.
Največ izdatkov bo imela država s plačevanjem obresti državnega dolga (raznih vojnih posojil), kajti samo iste so določene na 975 milijonov, 338 milijonov pa za vojni odplačilni sklad«	^ „ »mu* —
A
ČLANSTVU K. S. K. JEDNO TE, NJENIM URAD-NIKOM, KOT TUDI DELEGATOM 14-KONVENCIJE. . Vprašal bi trezno mislece, zakaj snio imeli stroške delegatov, da smo jih poslali na konvencijo, in zakaj se je sploh konvencija vršila t
-V današnjih pravilih čitaj člen I. točka 2, katera se glasi: "Jcdn-.ta ima oblast i. t. d." Ali je Jednota celo članstvo, aH samo glavni odbor, ker se vendar ne vpošteva ne zapisnika zadnje konvencije in tudi ne sedanjih pravil, katera so bila študirana po glavnem odboru (največ), celih devet mesecev prodno smo jih dobili in še so sestavljena, ,da se Jih ne more vpoštevati in se že zavržuje-jo.
Veliko eent čital o razmotri-vanju zaradi plačevanja delegatov prihodnje konvencije; bili so dobri, kot tudi slabi nasveti; mojega nasveta nisem mogel oddati, ker sploh nisem bil v mestu, da bi številko za številko našega 44Glasila*' pretres*) val o istem razmotr i vanju ;vseeno sem prejel vse številke "Gladila", ker so bile dobro shranjene; zatorej moj ne-svef je, da bi vsa društva, spadajoča pod okrilje naše dicne K.S.KJ. dala nasvet (po zahtevi glavnega predsednika Jos. Sitarja), glavnemu zborovanju na letni seji, da se o tej ali isti zadevi vpošteva zapisnik zadnje konvencije 8; (osma) seja dne 18. avgusta popoldne; če komu ni po volji, se vsj&emu iiu more ustreči.
Svota ali	kateri se
l>o od uas zahteval po novem letu je res ogromen; pri drugih organizacijah zadostuje $1.00 (en dolar); tudi oni plačujejo vožnjo in tudi dnevnice delegatom. Ker se bo pri naši slavni K. S. K. J. zahtevalo 10 centov na mesec, znaša to za dve leti $2.40 ali od dvanajst tisoč članov (ic) $12,000 na leto, oziroma $24,000 na dve leti in še več. Res lopa svota!)
S sklepom za danes, želim Vam vesele božične praznike.
John Malerich, preds. dr. št. 14, Butte, Mont.
pa za prihodnje leto naš rojak in sobrat Dr. Jos. E. Ursich. Društvene seje se bodo vrši
I ! h
' odkorakamo k osmi sveti maši, da se udeležimo skupnega sv. obhajila.
Ravno isto nedeljo popoldne ob eni uri se prične glavna, ali letna seja. Ker bo več važnih stvari/za rešiti in volitev odbora, za leto 1922, zatorej se te seje udeležite polriostevilno; a-ko kateri izostane brez važnega
14. DECEMBRA 1921.
le za prihodnje leto tudi kakor
do sedaj, vsako prvo soboto v vzroka, ga zadene^ kazen po
društvenih pravilih!
Sobratski pozdrav,	*
Matthew Buchar, tajnik.
NAZNANILO.
Vljudno naznanjam vsem članom dr. sv. Štefana št. 1, Chicago, 111., kateri niso bili navzoči na zadnji, ali letni seji, da je društvo sklenilo, da bo z začetkom januarja 1922 plačevalo 6 (šest) dolarjev bolniške podpore na teden. Cenjeni sobratje! tukaj se Vam nudi lepa prilika, da"nagovarjate tiste, kateri niso še. pri nobenem društvu, da pristopijo v dr. sv. Štefana in v K. S. K. Jednoto. Smelo trdim, da tu v -Chicagu ni nobenega slovenskega društva,5 katero bi spadalo h katerikoli podporni organizaciji, da bi za o0c na mesec plačalo $6.00 tedenske bolniške podpore. Slovenci, pristopajte torej k društvu sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. Zavarujete se lahko za $1000, $500, in $250 dolarjev posmrtr nine, in pa $6.00 bolniške podpore na teden za d"obo šestih mesecev.
Na zadnji seji, diie 3. decembra, kakor vsako leto, volil se je tudi društveni odLor za prihodnje leto 1922. Izvoljeni Šo bili sledeči:
Predsednikom je bil izVoljen Anton Kremesec; podpredsednik, Joseph Bobich; fin. tajnik, Louis Bobich; zapisnikar John Jericli; blagajnik, Frank Grill; zastojmik John Zefran; nadzorniki: Joseph Zupančič, Jolui (Iradisbar in Andrej Glavach; maršal in zastavonoša, Joseph Beribak; vratar Frank Augus-društveni zdravnik bode
mesecu, ob pol osmih zvečer. Prosim, da bi člayi to vpošte-vali, in bolj redno obiskovali društvene seje, in svoje asee-mente plačevali na sejah, no pa tajnika "badrali" na domu. Lahko rečem, da kateri ne more enkrat v mesecu preživeti dve ali tri ure z drugimi brati na društveni seji, takega drustr venika se ne smatra za naprednega člana.
K sklepu pozdravljam vse člane (ice) dr. sv. Štefana, in K. S. Iv. Jed. in jim želim vesele Tbožične praznike, in veselo, srečno, in zadovoljno novo leto 1922.
Louis Bobich, tajnik.
182& W. 22 St.
'_ t
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa št. 2, Jo-liet, 111., je imelo letno ali glavno sejo dne t. m. in volitev odbora za leto 1922; izvoljeni so bili sledeči uradniki:
John Filak, predsednik; Anton Golobicli, podpredsednik; John Plut tajnik; John Ivrama-rich, zapisnikar; John A. Težak, zastopnik;,- nadzorniki: John Živec I, Louis Martinčič II, Anton Lilek III; maršala: Joseph Videtich, Jakob Sega; Joseph Tekaučič, ravnatelj; zastavonoše: Frank Govednik, Anton Rus, Joseph Bučar, Jr., John Živec Jr. in John Filak Jr.; Joseph Slapničar, umešče-Valec uradnikov. ;
Nadalje opozarjani cen j. so-brate, da vsak poravna svoj, dolg in plača . društvene prispevke najkasneje do 24. dec., da mi bo mogoče predložiti nadzornikom čisti račun ob koncu leta. Kdor se ne bo oziral na ta poziv, se bo postopalo ž njim po pravilih in bo suspendiran. Ako kateri član lie more plačati, naj se zglasi pri tajniku in to naznani; zatorej bratje, vas prosim, dav poravnate dolg prej ko mogoče, ker drugače se lafcko primeri, da bo eden ali drugi supeiulan in boste krivdo zvračali na tajnika, kar pa v resnici ni tajnikova krivda, ker tajnik nobenega člana rad ne suspenda, ampak krivda je na članu samem, ker se ne ravna po pravilih. Nadalje naznanjam članom, ki so na potnih listih, da se naj v vsakem slučaju obrnejo na dosedanjega tajnika, ker sem še za naprej izvoljen.
S pozdravom,
John Plut, tajnik.
1201% N. Hickory St.
Joliet, 111.
l
Iz urada društ. sv. Jožefa št. 16 Virginia, Minn;
Tem potom se naznanja vsem članom(icam) gori omenjenega društva, da se vdeleže v polnem števila prihodnje glavne ali letne seje dne 18. dec. ob 2. uri popoldne v navadni dvorani; na tej seji se bode volilo od-'bor za prihodnje leto 1922.
Tem potom se opominjajo tudi vsi oni člani, ki so zaostali z mesečnimi asevsmenti, da to na prih. seji poravnajo vsled zaključka knjig ali celoletnega računa.	» t
Z bratskim pozdravom, Frank Launch, začas. tajnik.
Iz urada dr. sv. Jožefa št. 7 Pueblo, Colo.
Vsem članom nagega društva se tem potom naznanja, da se vrši glavna letna seja našega društva v nedeljo, dne 18« dec. ob 1 uri popoldne. Seja je velike važnosti. Med drugim bo na ptrograeiu tudi volitev društvenih uradnikov za 1. 1922.
Torej pridite vsi na sejo dne
18. .ec. ob 1. uri popoldne.
& 1
Sobratski pozdrav. Za odbor:
John Germ, tajnik.
Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda št. 8, Joliet, 111.
Tem potom se naznanja'vsem članom našega društva, da se je nh redni seji, 20. novembra sklenilo, da se udeležimo skupnega sv. obhajila, četrto ad-ventno nedeljo, to bo 18. decembra t. 1. Zatorej naj člani opravijo spoved v, soboto zvečer, 17. decembra in v nedeljo zjutraj ob tri četrt na osem se zberemo v stari šoli, da skupno
Druš. sv. Vida 25 Oleyeland, O.
Iz urada tajnika gorinave-denega društva se naznanja našim članom sklep izv^nredno seje z dne 29. nov. t. 1., na kateri je bilo predlagano in po-, t rjen o, da društvo s 1. januarjem 1922 plačuje po $7 (sedem) bolniške podpore na teden, in vsak član mora biti bolan 14 (štirinajst) dni, da je opravičen do bolniške podpore.
Nadalje se naznanja članom in članiciim gori označenega društva, da so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 11)22:
Predsednik: John Widerwol.
Podpredsed: Josip Zulicli.
L tajnik: Anton Fortuna,
im & st
Zapisnikar: Josip Germ.
Zastopnik: Josip Kuss.
Blagajnik: John Melle.
Nadzorniki: John Zulich, Anton Sterniša in Josip Ponikva r.
Zastavonoša: Anton Drečnik.
Vratar: Jakob Korenčan.
Društv. zdravnik: Dr. J. M. Seliškar.
Goriomenjeni noyo izVoljeni uradniki ostanejo v uradu od 1. januarja 1922 do 1. jan. 1923.
Zaeno poročam, da je bilo na redni seji dne 4. dec. 1.1. sklenjeno, da se društvo korporativ-no vdeleži slovesne sv. maše na Božič, ali na dan rojstva našega Gospoda ob 10:30 uri v cerkvi fare sv. Vida; člani so pro-šeni, da se polnoštevilno udeležijo. Zbirali se bomo v Knav-sovi dvorani ob 10. uri dopoldne.
K sklepu še naznanjam, da bom pobiral a se sme nt za društvo in Jednoto do 20. dk>cembra od do 7. ure zvečer. Prosim vas torej, da prispevke za društvo, K;. S. K. J. in tudi za Mladinski, oddelek do gori določenega časa plačate.
S sobrafskim pozdravom voščim vsem članom (icam) K. S. K. J. vesele božične praznike.
Joseph Russ, tajnik.
nikj Peter Kožich; zastopnik, Šimon Šetina; nadzorniki: John Butala, John Lekan, Frank Stiglic; zastavonoše Martin Žmajcli, Mike Hrebec, George Veselich, Joseph Kure; ravnatelj Joseph Fabjan.
Nadalje opozarjam vse čla-
niški odbor: Math Gregorič, , A lton Kosin; redar Josip Grai-ler; vratar Gašper Brce, bande-ronoša John Dorn; zastavonoša Peter Merzlak; društv. zdravnik Dr. Dockery.
Vsem članom in članicam K. S. K. J. voščim vesele božične
ne, kateri dolgujejo ases. pri praznike in srečno novo leto
društvu za dva ali nekateri še več mesocev, da poravnajo ta dolg do 20. decembra, zakaj z imenovanim dnom bom zaključil knjige, da mi bo mogoče izdelati, celoletni račun o pravem času, in knjige izročiti nadzornikom v pregled. Zatorej dragi mi člani pridite in poravnajte dolg za to leto. Zatorej u-pam, da ne bo ta moj opomin glas upijočega v puščavi, ampak, da ho vsak poravnal svoj dolg. Nasprotno, da bi kateri zanemaril ta opomin, se bo postopalo ž njim po pravilih društva.
Z bratskim pozdravom,
John Gregorich, tajnik.
11*22.
S sobrafcskim pozdravom, Anton Podgornik, tajnik.
<
Iz urada tajnika dr. sv. Petra in Pavla št. 38 Kansas City, Kans.
Iz urada dr. sv. Srca Jezusovega št. 54 Chisholm, Minn.
Tem potom poživljam vse člane omenjenega društva-, da se udeležijo prihodnje glavne drtištvene seje dne 18. decembra ob pol deseti uri dopoldne v navadnih dr. prostorih. Na dnevnem redu bode volitev novega odboa za leto 1922 in še več drugih važnih točk. Dolžnost veže vsakega člana, da se udeleži te seje in voli po svojem najboljšem prepričanju take uradnike, ki bodo delali v korist društva in Jednote. Kateri član se ne bode udeležil te seje, bode kaznovan po društ-
Tem potoni se naznanja, da venili pravilih; 1 izvzeti so le
i i v,	•>	• j ' i i -i • •	ii i*	sn.___:
je imelo društvo glavno sejo 4. decembra in tudi volitev novih uradnikov za bodoče leto. Izvoljeni so bili kakor sledi:
Preds. Jos. Russ; podpreds., Nick Speliar; tajnik, Peter Ma-jerle Jr.; zapisu., Jožef Šneler; blagajnik, Peter C. Sneler; zastopnik, Geo. Veselich; I. nadzornik: Mihael Majerle; 11. Jo-
bohiiki in oddaljeni člani.
S pozdravom,
Frank Okoren, tajnik.
Društvo sv. Srca Jezusovega št. 76, St. Louis, Mo.
Vsem članom našega društva se uradno naznanja, da se bo
vršila glavna, ali letna seja dne 18. decembra točno ob 2. uri šef Jakovac, III. Leo Anžicek. pop. Ker se ho na tej seji vo-•Obenem se naznanja vsem čla-]li]0 društv. odbor za leto 1922
in ker imamo dosti drugih točk na dnevnem redu, zato prosim
Iz urada tajnika dr. sV. Frančiška Sal. št. 29, Joliet, 111.
Gori imenovano društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. je imelo svoje letllo glavno zborovanje dne 4.-decembra. Chun so -r udeležili seje v polnem številu. Predsednik Martin Težak je odprl sejo z iCiofctvijo 6b 1:30 in z lepimi besedami pozdravi članstvo in priporoča složnost tei- mirno delovanje v korist društva in K. S. K. J., da bomo na ta način prišli do boljšega uspeha, nakar se je seja vršila v lepem redu. In po dokončani seji je bila volitev odbora za leto 1922. V odbor so bili izvoljeni sledeči uradniki:
Predsednik, Martin Težak; podpredsednik, J&hn Oersich; I. tajnik, John Gregorich; II. tajnik, Frank Laurich; blagaj-
nom tega društva, da Se je sklenilo ha zadnjem zborovanju, da
bomo imeli vkupno božično Vse člane, da se za gotovo te se-spoved in obhajilo dne 18. de-brez vsakega vzroka vdeleže! cembra ob 8. uri zjutraj. Vsak) Dolžnost veže vsakega člana,
da pride na sejo in voli take u rad n i ke po svojem najboljšem mnenju ter prepričanju, ki bodo delali v korist društva in Jednote. Če pride na glavno W.Jorrdosli članov, se lahko izvoli dober odbor in se lahko tudi dosti koristnega za društvo sklene. Torej vas še en-
član naj prinese s sabo društ vehi znak in potem se snidemo ob pol osmih v cerkveni dvorani/da skupno odkorakamo v cerkev z zastavo vred. Dolžnost -vftzfec vsakega -člana tega društva, da se vdeleži na gori imenovani dan.
II koncu še opomnim one čla-
ne- kateri so zaostali s svojimi krat prosim, da pridete točno mesečnimi prispevki, da stvar job 2. uri v dvorano. Upam, da
se boste temu pozivu ninogo-brojno odzvali.
Tem potoni tudi opominjam Peter Majerle, Jr., tajnik, j vse one člane, ki so zaostali z
da na pribod-
poravnajo kakor hitro mogoče, vsaj do 25. decembra. Z bratskim pozdravom,
Društvo Jezus Dobri Pastir št.
49, Pittsburgh, Pa.
S tem prosim vse člane našega društva, da se za gotovo u-deleže zadnje seje v tem letu dne 18. decembra ob 2. uri popoldne. Pridite saj na to sejo v obilnem številu osobito oni, ki se društvenih sej tako radi izogibate. Žal, da imamo tudi pri našem društvu take "vrle" člane, katerih ni po več mesecev na zborovanje. . Tak član niti ne pozna vseh svojih sobrar fov pri društvu, in tudi društvo ne ve, kake člane ima v svoji sredini. Želeti je, da bi se vsak član vdeležil vsaj četrtletnih sej, (vsake tri mesece!) Prih. seja bo glavna, ali letna seja, za vse članstvo velikega pomena!
Dalje so prošeni vsi oni člani, ki so mogoče v denarni zadregi, da ne morejo redno ases. plačati, da naj zanesljivo vsak tako prizadet pride na prihodnjo Sejo, da se pred članstvom o-praviči.
S sobratskini pozdravom Selec vsem skupaj zdrave in vesele božične praznike, ostajam vdani vam,	>
Jos. L. Bahorich, tajnik, 5134 Carnegie Ave.
mesečnimi ases., nji seji dolg poravnajo vsled zaključka knjig in celoletnega računa, da bo za 1. 1922 novi tajnik prejel vse knjige v pravem redu.
Z bratskim pozdravom,
Jos. Pozek, tajnik.
i/ ms

Društvo sv. Petra in Pavla št-51 v Iron Mountain, Mičh.
je imelo dne 4. dec. glavno letno sejo na kateri šo bili izvol-veni . sledeči uradniki za prihodnje leto:
Preds. Jakob Scliwei; pod-prods. Louis Berce; tajnik jAijt. Podgornik, 1L tajnik John Ciiinderle: bl'agaj. Emil Krai; zastop.; Florjan Mešnig; nad-2$orniki: Josip Kottnik, John Kovačič in John Scliwei; bol-
NAZNANILO.
Naznanjam vsem članicam društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J., Chicago, 111., da je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji, da vsaktera članica, ki se ne vdeleži letne seje,, dne 18. dec., zapade kazni 25c. Seja se bode začela ob 2. uri popoldne.
Opozarjam tudi še enkrat tiste članice katerih se tiče, da zaostali ases. gotovo poravnajo ali pred sejo pri meni na domu, ali gotovo na decemberski seji. Nekaj jih še tudi ni plačalo, o-iziroma vrnilo tiketov zadnje vinske trgatve. Želim, da to gotovo store do seje.
Želim vsem članicam vesele božične* praznike.
Mary Blaj, tajnica, / ,	1853 W. 21 Str.
mo bolne članice in one na pot-nih listih.
Opozarjam tudi vse one, ki so zaostale z asesmentom, da dolg gotovo do 25. decembra ti. poravnate; katera tega ne stori, naj posledice sama sebi pripiše. Ako katera sosestra vsled slabega finančnega položaja ne more plačati, naj se zglasi na prihodnji društveni seji.
' S sosestrskim pozdravom, Louis Likovich, tajnica.
Iz urada dr. sv. Petra in Pavla št. 91, Rankin, Pa.
Tem potom se opominja vse kčlane imenovanega društva, da se splošno udeležijo prihodnje seje 18. dec, 1921, ki bo glavna letna seja; kakor znano se bo na tej seji volilo društveni odbor za prihodnje leto 1922. Jaz bi rad videl, da bi. vsaj enkrat v letu prišel vsak član osebno k seji. S pozdravom,
George Kroteč, tajnik.
Društvo Mar. čist. Spoč. št. 80, So. Chicago, 111.
Tem potom prosim Članice našega društ., da se vse vdele-žite glavne seje dne IS. decembra t. 1. točno ob 1. uri popoldne v dvorani na 9485 Ewing Ave.
Ker bo ta mesec, kot običajno vsako leto volitev novih od-bornic, zato je dolžnost vsake članice, da se za gotovo te seje vdeleži, in da voli po svojem najboljšem prepričanju. Katera članica ne pride na to sejo, bo plačala 50c v društveno bia-gajno, kakor je bilo to sklenjeno na zadnji seji, izvzete so sa-
la urada dr. sv. Genovefe št. 108 Joliet, HL
Cenjene sosestre! — Kakor vam je že znano, se je sklenilo .na zadnji seji dne 4. dec., da bomo imele skupno sv. spoved dne 17. in skupno sv. obhajilo dne 18. dec,, 1921 pri 8. sv. maši. Torej vas še enkrat opozarjam, da se tega polnoštevil« no udeležite.
Tukaj naznanjam imena izvoljenih uradnic za prihodnje leto:
Predsednica Jeane Težak: podpredsed. Ana Wardjan; tajnica Katy Zadel 219 Elise Ave., Homewood; zapisnikari-ca, Antonia Struna; blagajni-čarka Mary Golobicli; zastopnica Mary Šetina; nadzornice; Augusta Zivet^, Theresa Russ, in Mary Kren; bolniški odbor: Alia Bucliar, Frances Rogiua in Barbara Rogina; duhovni vodja Rev. John Ple\mU^ društveni zdravnik Dr. M. J. Ivoc.
S pozdravom,
Mary Kren, tajnica.
Društvo Marije Milosti Polne, št. 114 Steelton, Pa.
S tem prosim vse članice i-menovanega društva, da se vdeležite prihodnje mesečne in glavne letne seje due 18. decembra *t. 1. v dvorani dr. sv. Alojzija točno ob 2. uri popoldne.
Na dnevnem redu bo tudi volitev odbora za prihodnje leto.
Upam, da ne bo članice, ki bi se ne vdeležila te seje.
Sosestrski pozdrav,
' Mary Lončarič, tajnica.4
Društvo sv. Ane št. 127.
Waukegan, 111.
Kakor gotovo vsaka članica ve, da se božični praznik obhaja vsako četrto nedeljo v dec., zaradi tega smo našo decem-bersko (letno) sejo preložile na tretjo nedeljo (18. dec.)
Ker bo na tej glavni seji volitev uradnic za 1. 1922 na dnevnem redu, zato se zahteva od vseh članic tega društva, da pridete na sejo brez izjeme; katera se glavne seje ne vdeleži, zapade $1 kazni v korist blagajne.
Naj pri tej priliki še sledeče omenim: Zdaj, ko je napočil čas volitve novih odbornic me dolžnost veže, da vam to zadevo nekoliko pojasnim. Ker i-mamo sedaj pri našem društvi* veliko novih članic in izmed teh morda katera še ne ve pomena volitve odbornic. Ako se odbor v neprevidnosti izvoli, ni pričakovati napredka pri društvu. Zaradi tega ^i izvolite agilne uradnice, ki bodo delovale za pfocvit društva in Jednote.
Sosestrski pzdrav,
Katherine Mauser, tajnica.!
Društvo Marije sv. Rož. Venca št. 131. Aurora, Minn.
Uradnim potom se vabi članstvo našega društva, da se g<M tovo v polnem številu vdeleži- ; jo prihodnje redne, ali glavnq j
soje tretjo nedeljo t. m. to je dne 18. decembra; pričetek točno ob pol 9. dop. v navadnih prostorih. Na tej seji bo več važnih took na dnevnem redu kakor tudi volitev uradnikov za L 1922. Svetovati bi bilo, da si izvolite uradnike, ki vam bodo delovali po volji in v korist društva ter Jednote.
Nadalje opozarjam vse one člane, ki so na potnih listih kakor tudi vse oddaljene, ki še kaj društvu dolgujejo, naj to poravnajo najkasneje do 20 decembra t. 1. Ako kateri to svojo dolžnost zanemari, na posledice sebi pripiše. — Ne bo se gledalo na nobeno prija teljstvo in ne na sorodstvo kdor ne bo plačal do 20. decembra, bo enostavno iz društ va in Jednote suspendovan. J
Sobratski pozdrav
John Roblek, tajnik.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE 3 4.. DECEMBRA 1921,
.ir- . ^ .. - - -	"' ~ *......' MttridiaaaniM^
VABILO NA SEJO.
Tem potom uljudno vabimo vse elane dr. Mar. Sv. Rožnega
Venca št. 131 Aurora, Minn, da se vdekJžite redne, ozir. gl. let ne seje v nedeljo, dne 18. decembra ob pol deveti uri ddpol dne v Slovenski dvorani.
Dolžnost veže vsakega čla na, da se te važne £ejo gotovo udeleži. Ob enem bo na tej
seji tudi volitev odbora za 1922. Pridite torej in si izvolite! odbor, ki bo deloval za napredek društva in Jednote!
Sobratski pozdrav
Za odbor:. Eli Smolich, preds.
Iz urada dr. sy. Janeza Krstni ka št. 143, Joliet, 111.
Vsem članom dr. sv. Janeza Krst. št. 143 v Joliet, 111., se tem potom naznanja in pjrosi da se gotovo vdeležijo prihodnje glavne seje dne 18. doc. dvorani cerkve sv.#Jožefa, nai kateri bode volitev odbornikov za leto 1922.
Vsak elan bo kaznovan po društvenih pravil, ki se ne v deleži te seje.. Izvzeti so le oni, kateri radi bolezni ne morejo priti in kateri so oddal je-
ni- . *mmL
Torej pridite in dobro pre-misKte koga boste izvolili odbor, kajti od odbora je odvisen napredek društva.
Vesel Božič in srečno Novo leto vsem članom (icam) naše Jednote želim s sobratskim pozdravom vdani Vam,
Steve O. Vertin, tajnik.
Društvo sv. Antona Padov. št 158 Hostetter, Pa.
Naznanja so vsem članom nagega društva, da se vrši prihodnja redna mesečina in glavna seja dne 23. decembra; začetek ab 6. uri zvečer.
Prosim vse člane* gorinave-denega društva, da se polnošte-viiao prihodnje sejei udehfee, ker imamo volitev odbora za 1. 1922 na dnevnem redu. Sobratski pozdrav Josip Zakrajšek, tajnik.
Bridgeport, Ohio Da ne bode kdo mislil, da so Slovenci v Bridgeport izumrli, Bem se namenil nekoliko naše razmere opisati v "Glasilu". Z delom in zaslnžkomm se ne-Daorem posebno pohvaHti, ker kakor povsod, tako tudi tukaj ni stalnega dela; do zdaj smo delali po 3 do 4 dni v tednu, v-.liaPrej pa kaže še slabše, ker piseali le prepogosto oznanjajo nezaželjene počitnice; tako se pač godi nam premogarjem, ua nas se živih ne marajo pod zemljo.
Ker je mnogo prostega časa, 80 si naši rojaki "pogruntali" namreč, začeli so se ženiti; * zadnjih par mesecih je, mis-kakih 6 parov zlezlo v zagonski jarem; stari in mladi,
dobili veselje do sv. zakona. ato sta dne 26. novembra penila zakonsko zvezo naš 2 rojak JoJm Berus in An-Mam oba mlada; ženin je
tukaj že od mladih let, nevesta je pa prišla pred tremi meseci stare domovine iz Komende
na dorenjsketn, ker je takoj ob prihodu v našo naselbino pokazala, da je vrla navdušena Slovenka, vneta za napredek slovenskega življa, smo jo takoj spoznali, da smo z njo mnogo pridobili! samo ob sebi se razume, da smo se na ženito-vanju imenitno zabavali; bilo je vsega dovolj kar«elodec in grlo poželi; navzlic vsem su-haskim postavam, je teklo rpjno vince kar od mize, tako da smo že pozabili da živimo v dobi vesoljne prohibicije. Živela naša novoporočenča! Na mnoga leta! Vama kličem v nadi, da bosta i v bodoče sodelovala za napredek naših društev in naselbine.
Pred kratkem, je prišel iz stare domovine vrl rojak Ignac Kozlevčar, ki je tudi vnet za slovensko pesem in dramatiko, zato smo tudi njega z veseljem sprejeli, takjh se zveselimo v naselbini.	*
( Pri tukajšnjem Drama t. društvu se je ustanovil pevski z-bor in upamo, da bo tudi na našem odru vkratkem zadone-la mila slovenska pesem; kakor se čuje, bo na starega leta vTečer nekaj izvanrednega v
Simončič in John Longar vrle hčerke, dnmni Jos. Snoj pa krepkega junaka; ker je to njih prvi sinček je bito-veselje toliko večje. Vsem novim Zemljanom moje čestitke!
Tako napreduje naša naselbina precej povoljno v kolikor razmere Klopušča jo, Rojakom prav toplo priporočam da se bolje zanimajo za politično živ? ljenje, ker to je vsakega državljana sveta dolžnost; državljanski papir sam od sebe nič ne koristi; ako se ga ne z-na ali zanemarja rabiti; neka-trei rojaki so mnenja, da če i-jnajo državljanski papir že to zadostuje, kar j,e pa napačno. Papir je mrtva stvar, ne more zasledovati politike, ne voliti; državljanski papir vam daje pravico in moč, da volite in določujete vodstvo države; v-sak državljan bi moral biti ponosen na to, da ga je stric Sam sprejel za svojega, ter mu pomagati pri volitvah do dobrih uradnikov in dobrih postav.
Dne 8. jan. dopoldne, ob 10. uri se vrši seja Političnega Jiluba in volitev odbora za prihodnje leto, zato so vabljeni Vsi državljani in nedržavljani, da se te seje vdeleže da skupno organiziramo med Slovenci
naši dvorani. Dramat..društvo politično delovanje v naši priredi igro "Trije točki" in seJbini, ker le na ta način
sabora zi ie točke se pripravljajo za mo koristili sebi in dobili u-ta večer, zatorej rojaki pozor! gled ter spoštovanje od Ameri-Ne pozabite na Silvestrov ve-j kancev.
čer priti v dvorano, da Vam ne' Ob koncu rodoljubni poz-bo žal pozneje.	I drav vsem zavednim Sloven-
Tudi gospa "štorklja" pose-(cem in Slovenkam širom Ame-ti včasi naselbino, pred krat- rike in onstran oceana, kini je prinesla družinam Fr-j	Mihael Hočevar.
Zgodovinski podatki Združenih
držav.	<
(Nadaljevanje.)
Uvidevši veliko nevarnost ki je pretila Herkimerju, je gen. Schuyler Amerikancem na pomoč poslal znanega poveljnika Benedikt Arn6kla. Zdaj so i-meli pa Amerikanci več sreče, ker so trdnjavo Stanwix že po tridnevnem obleganju zavzeli. KoliU) veselja nad vojnim plenom 5 angleških zastav! Aihe Amerikanci • .f*o te zastave trdnjavo narobe obesili, da so vihrale zdolej na drogu; na vrh droga so pa obesili svojo zasilno zastavo, obstoječo iz višnjevega suknjiča, bele srajce in kosa rdeče flanele. Kma-lo zatem je kongres odobril te barve za našo zvezdnato zastavo, ki je ob zavzetju trdnjave Stanwix prvič avihrala. Angleški poveljnik St. Leger se je prihoda Arnolda tako prestrašil, da se je zopet proti Oswego umaknil; s tem so bili prekrižani zadnji načrt gen. Burgoy-ne-ja.
Da bi se Arnold prepričal, kako močna je St. Lgerjeva armada Indijancev in da bi iste preplašil, je poslal v Legerjev tabor nekega na smrt obsojenega dečka, ki je bil malo pri-smukneii. Arnold je temu dečku obljubil svobodo, če gre v sovražni tabor s poročilom, da se onim Indijancem bliža velika četa Američanov. Dečke je sončno izvršil Arnoldov ukaz. V sovražnem taboru so razburjeni Indijanci došlega dečka radovedno izpraševali, koliko Amerikancev je na tej strani! Prebrisani fant je pri tem samo s prstom na neko drevo pokazal, hoteč omeniti: kot listja na drevesu. — To je Legerjeve Indijance tako preplašilo, da so naglo odložili svoje orožje in iz taborišča v gozd pobegnili, z jeze in maščevanja so pa ti ndijanci na grozovite načine še prej umorili številno angleških vojakov.
Po tej bitki je prevzel poveljstvo nad ondotnimi ameri-.
tako obkolili, da ni zamogel več municije in živeža dobivati; jezen je bil tudi, ker so ga podkupljeni Indijanci na cedilu pustili. V tem obupu se je Burgovne odločil za zadnji poizkus s tem, da napade sovražnika na Bemis višini nedaleč od Saratoge. V bitki dne 19. sept. 1777 je bil gen. Burgoyne tukaj deloma premagan. V tej odločilni bitki se je osobito hrabro odlikoval že omenjeni ameriški poveljnik Benedikt Arnold.
Dne 7. okt. 1777 je Burgoyne ponovno svojo srečo poskusil s tem, da je pri Stillwater napadel Arnoldove čete, a je bil zopet poražen; Arnoldu je v tej bitki drobec topovske krogi je docela zmečkal eno nogo. Ker Burgoyneju ni došla od nobene strani obljubljena pomoč, najmanj pa še od gen. Howe-ja, se je dne 17. okt. 1777 pri Sa-ratogi Amerikancem vdal s t svojo celo armado, broječo 6000 mož. Amerikanci so zaeuo zasegli tudi mnogo sovražne municije.
Bitko pri Saratogi dne 17. okt. 1777 se prišteva k odločilnim svetovnim bitkam, osobito k najvažnejšim v zgodovini Združenih držav. S tem so Amerikanci docela uničili vojne načrte Angležev; zabranili so jim namreč kontrolo nad reko Hudson in državo New York. Po tej zmagi Amerikancev je Francija obljubila še večjo pomoč, zaeno je pa i Špansko vred zagrozila Angli ji z vojno v Evropi če ne preneha napadati Amerikancev; to je tudi največ pripomoglo, da se je končno Anglija v re6-piči uklonila Ameriki, na kar so Združene države samostojne in neodvisne postale. Francoska zveza. Angleži se , umikajo. Bitka pri Mon-mouthu.
Meseica maja 1.1776 je Francija Ameriki poslala $200,000. v £omoč za nadaljevanje
škimi četami general Gates.; Vojne z Angleži; v juliju istega Angleškemu gen. Burgovne-ju lota pa za $600.0*0 raznega voj-je prišla vedno hujša presti, 'nega materiala. Za&uo je biser so ga Američani do cela lo tudi domačinom
zom) in Amerikancem dovoljeno, da so ustanavljali oddelke prostovoljcev za Washingtono-vo armado.
V	oktobru 1. 177G je ameriški kongres skleni), da se pošlje nad vso vrlega domoljuba Benjamin Franklina v Pariz^kjer naj bi izposloval se več pomoči'od tedanjega Francoskega
kralja. S prva, in tudi dlje časa zatefrn, ni mogel Franklin zaželjenega uspeha doseči. Se le potem, ko je Francija uvidela velikansko delQ Amerikancev za svojo osvoboditev; ker so Amerikanci premagali angleškega generala Burgoyne-ja in ko je tedanji angleški kralj zaman fckušal pomiriti u-porne ameriške kolonije, je francoski kralj dne 6. feb. 1778 podpisal zvezo in pogodbo med Ameriko in Francijo. Na podlagi te pogodbe niso bili A-merikanci pod nobenimi pogoji primorani odobriti mirovne pogoje od strani Angletžev, dokler Anglija ne pripozna popolne odvisnosti Združenih držav. Španija in Holandska so se zatem tudi Franciji pridružili. To je Francijo do tega napotilo, da je Ameriki odposlala svojo vojaško pomoč. Angleškega vrhovnega poveljnika Howe-ja službo je zatem
prevzel Sir Heairy Clinton. Ko je čul, da se francoska mornarica Amerikancem na pomoč bliža, je Clinton zapustil Fila-delfijo in se napotil s svojimi proti New Yorku. O vsem tem je bil pa Washington dobro poučen, vsled česar je Clintona od zadej napadel pri Monmoufhu. V tej bitki so sprva Angletži zmagali vsled neprevidnosti amerikanskega poveljnika Karola Lee, ki se je podkupljeai od sovražnika nalašč vedno umikal. 6e le v največji sili je Lee-jevi armadi priskočil na pomoč general Washington ter Angleže v beg napodil. Angleži so pri tem spopadu izgubili 2000 svojih mož; slednjič so se pa vsi poparjeni proti New Yorku umaknili.
Za svojo neubogljivost in izdajajstvo jc bil ameriški
poveljnik Lefe stavljen pred vojno sodišče in degradiran. Umrl je čez nekaj let zatem povsem zapuščen in ubožan.
V	bitki pri Monmouthu se je osobito . hrabro odlikovala mlada, junaška žena Mollie Pitcher, soproga topničarske-ga sarženta, ki je sprva vojakom na fronto vodo donašala. Ko s? je njen mož smrtno, zadet poleg topa zgrudil, jo Molly Pitoher zavzela njegovo mesto s tem, da jo sama basala top in dlje časa streljala na sovražnika. V priznanje, ali za njeno junaštvo jo je Washington povzdignil do mesta poročnika, od kongresa je pa
dobila polovično pokojnino do svojo smrti 1. 1833. Kasneje so ji domačini v Carlisle, Penn.
postavili krasen nagrobni spomenik, ki še danes priča junaški čin tef mlade vojakove žene. Bitka na Butts hribu. Amerikanci zavzeli Stony Point Washington je sedaj izdelal načrt, kako bi bilo mogoče spoditi Angleže iz mesta New York s pomočjo francoske mornarice pod poveljstvom grofa d'Estaing-a. Ker Amerikanci in Francozi s svojimi bojnimi ladjami vsled visokega peska v newyorški luki niso mogli na suho dosoeti, so jo z mornarico proti Newportu krenili.
Ameriški jnoaadki na suhem je zapovedoval general Sullivan s pomočjo že enkrat navedenega francoskega poveljnika Lafayette-ja. Ravno istočasno je pa hud vihar na vse strani razpršil ameriške bojne ladje. Prebrisani Angleži so hoteli to priliko ta se vpo-rabiti, vsled č*s«r so pri Butts hribu (Butts Hill) dne 29. av-
__ <rasta 1778 Am&HkBt&e napad-<]Ti*nc©-jH; toda-^eaman in b»ez* uspa-
hal To je bila zadnja vojna na severu med ameriško in angleško armado. Ko so Amerikanci Angleže tudi iz New-porta preklali, jim je preostalo eldino še eno sovražno gnezdo (New York), a tudi to mes-'to se jim je moralo na v?e zadnje vdati.
Z namenom, da bi Clinton« gen. Wasliingtona iz Ne«v Yor-ka pregnal^ je pričel s svojo ekspedicijo pustošiti in napadati povsem nezavarovane naselbine n. pr. Marthjas Vineyard, New Bedford, Portsmouth. Norfolk. New Haven, Fairfield in Norwalk. Kar je
Clinton s svojim surovim vojaštvom t teh naselbinah počel, to ni bilo človeško, ampak
naravnost divjaško in v največjo sramoto navidezno civilizirane t Anglije. Povsem nepričakovano, in večkrat po noči je napadel mirne amerikans-ke koloniste, ki niso imeli nika-kega orožja; mnogo teh je dal Clinton postreliti; naselbine je
pa do cela porušil in zažgal.
Gotovo, da je to grozno početje Washingtona v srce bolelo. Da se nia&čujo nad Angleži,je Washington izbral svojega najboljšega generala Antona Wayne-ja (Besnega Antona) in ga julija 1779 z večjo armado poslal proti Stony Po-int-u ob reiki Hudson, kojo trdnjavo je Clinton baš pred 6 tedni zavzel. O polnoči dne 15. julija 1779 se je general Wayne z 1200 možmi priplazil čez hrib v ozadje označene trdnjava Da bi ga po noči v bližini lajajoči psi ne izdali, je dal Wayne vse pse v razdalji 3 milj s kamenjein in puškami pobiti. Sovražniku se niti sanjalo ni, da so Amerikanci
trdnjavo Stony Point obkolili. V hudem spopadu z bajoneti je končno Wajnei zavzel navedeno trdnjavo; ker pa iste le ni mogel nafprej obdržati in braniti,
jo je razdejal. Amerikanci so pri tem naredili izboren vojni plen.
(Dalje sledi).
4letavruskem u>etništvu
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.)
V službi krutega barona. Lap-ki. Kirgiski konji. Baraka
Ciglana.
Naporno delo in nezadostna slaba hrana, vse to je povzročilo, da so začele naše moči pojemati; vsled tega smo sklenili, da gremo v nedeljo k baronu, (našemu gospodarju) ki je stanoval 3 vrste od nas v svoji krasni vili. Prosili ga bomo, da naj nam da saj nekoliko več kruha. — Kakor sklenjeno, tako storjeno; z nami v spremstvu so šli tudi vojaki. Dolgo smo čakali, da je ''visoko bla-gorodniM baron vstal. '4Vaše visoko blagorodje I " tako se je moralo nazivati tega krvosesa
"pepjana".
Ko je vstal, je čemerno v-prašal, po kaj da smo prišli?
Naša detputacija, obstoječa iz 4 mož (dveh Slovencev in dveh Slovakov) je stopila bližje ter baronu povedala, da prosimo kruha, da se nikakor ne proti-vimo delu; le več kruha naj nam da ker smo lačni. Tudi tisti košček mesa pustimo za kruh. Ako nam ustreže po žeiji, bo vse radi zanj storili. ---
Ali mislite, da so naše prošnje tega <<pasje-glavca,, kaj ganile t Nasprotno. Vprašal je oelo, če smo vsi takega mnenja, da ne moremo delati t
kar smo pritrdili z "da". Rekli smo mu tudi, da več nei moremo delati, in da bomo delali, ker smo preveč gladni in izmučeni, čet nam ne da kruha za nove moči. Tedaj je pa u-kazaL nai oni ki, nočejo, ali mortjo ot> tej hrani delati, vsi
stopijo daleč na levo, Vsi smo stopili na odkazano mesto in še enkrat ponovili naše prošnje za kruh.
Ko je" pes jan" videl, d d smo vsi za izboljšanje hrane, tedaj se jo obrnil do vojakov ter jim zapovedal: 4 4 Vojaki, jutri zjutraj morate vse spoditi na delo, bolne in zdrave, ter jih priganjajte pri delu. če pa ne bodo šli delat, potem pa jih streljajte; živeža ne dam nič več kolikor ga imate!" — — Nato je zalopnil vrata in odšei. To se jo godilo z nami sredi meseca julija 1. 1915. — Strašno so nas zadele te krute besede; vsako upanje na boljše «no izgubili ker so vojaki z nami še slabšje postopali; v resnici, nad vse žalostni smo bili nad svojo usodo; saj vendar nismo šli prosit denarja, tudi ne obleke in ne obuvala, čeprav smo bili vsega tega krvavo potrebni; prosili smo samo bornega kruhka, ker smo bili vedno lačni. Težko delati s praznim želodcem, tega ne zahteva elo-ve(k, ampak trinog in vražii ruski "pesjan". Delali, garali in stradali smo zopet po stari navadi naprej dan za dnem in tudi v najhujšem dežju čeravno smo bili do kože premočeni. Vniivši so zvečer domov, smo pred barako zanetili ogenj in sušili svojo avstrijsko uniformo, sevelda že zelo izdelano; posebno pa še hlače; lata
pri lati, cunja pri cunji ker smo vedno šivali ter krpali. Rusi nam niso dali nič obleke, izvzemši ene srajce in "gate" ,vsakemu takrat ko smo odšli iz Sarapola.
Enako je bilo tudi z našim obuvalom, ki je polagoma razpadalo, da nas je bila že skoro polovica bosih. Ždaj smo pa dobili "lapke" mesto čevljev; ti "lapki" so bili pleteni iz lipovega lubja, da so izgledali kot solni po vzorcu ribniške "rajte"; razloček je bil le v tem, da so bile pri "lapkah" širšel vitre; zadej pri peti so bili pritrjeni dve vrvici iz lipove kože za omotanje okoli nog nad členkom.
V suhem vremenu je že šlo, drugače pa je bilo ob deževju in po blatu. Ko smo capali do-rnoV po blatu, se je temu, ali onemu utrgala slaba vrvica in "lapek" je ostal v blatu, ali pa oba. Če si ga z ono slabo vrvico zopet nazaj pritrdil — dobro, če ne, si pa moral "la-
peik" v rokah nosti in bos po blatu do barake cacljalL To se nam je često pripetilo, osobito meni in mojemu tovarišu.
i\(, je večer napočil, smo pred našim gozdnim hotelom okoli ognja stoječi sušili svojo
revni obleko in še revnejše o-buvalo. Ko smo šli spat. je bilo v baraki vse mokro, ker je
voda vdrla skozi slabo streho. Ležati smo morali torej na mokrem, če pa je po noči appet dež vdaril, smo bili pa še bolj mokri. Spati na mokrem ali pod kapom to ni prijetno. Vseh teh naših težav je bil priča le vsemogočni in vsevidni Bog.—
Nikdo nas ni obiskal in nikdo potolažil; prepuščeni smo bili le kruti usodi. — Kdaj bo konec vsega tega trpljenja? Kdaj
bomo rešeni iz tega nesrečnega kraja? Tako smo otožno povpraševali drug drugega, ko
smo sedeli zvelcer v baraki in se pogovarjali o kruti usodi. Ta, ali oni se je obetal na sv. Višarje , če pride srečno v domovino; dmgi da bo peš romal na Brezje če bo rešen; tretji na gmarno goro v zahvalo za rešitev; med treftjimi sem bil tudi jaz. ,	^
Tako je potekalo naše življenje v onem^strašnetai gozdu; življenje polno tuge in žalosti. — Vsled slabega obuvala začeli so se nam delati po nogah že gnojni turi; po gležnjih nad (Daljs na 5. strani Zarlnjfc
stolpca.)

Ure4alkvo to upravni str o: Telefon *04&
JO LIST, ILV
>•••••»tt«I
Naročnina;
.......... • .7r. ..................
2. Prošnja za državljanst-, vo (Petition for Naturalization) — ali prošnja za 4'drugi papir".
Končno zaslišanje in državljanskega papir-rtifioate of Naturalizati-
, I I PRI. | I (
.......................................................$2.00 Oil).
.........t.-. ..........................................$3.oo i. Izjava o nameri Declaration of Intention).
1 'Prvi papir' morp inostra-hoc (tiijezemec) vzeti takoj, rini utegne istinito izjaviti, da se je nastanil v tej zemlji, in
rim je dovršil osemnajsto leto starosti. . To 44izjavo o nameri" mora predložiti tajniku (klerku) federalnega okrožne-
OFFICIAL ORGAN o I the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the	*
UNITED STATES OF AMEKICA Maintained by and in the interest of the order.
Issoed every Wednesday.
1004 N. Chicago St	OFFICE: JOLIBT, ILL Phone: 104«.
For Members, per year For Noamembers ..... For Foreign Coon trie« .	Subscription price: ......................... ......................fi^u • . . . . •> • . . . ■» ...«...».»»•.« »TJ« ..'•«. a . r. $2.»'' . • . . • tu« «••»»«•••••••• iVMa «■>
•-T *	
zna pisati, je zadostno, da se podkriža. Ni treba nikakih pri£ S to deklaracijo dotič-nik jednostavno izjavlja, da se stalno nastani v tej zemlji in da se bo tekom sedmih let za vedno odpovedal vernosti državi, od koder je prišel, ter priseže zvestobo Združenim drža
način m kako močno so Helgoland utrdili. Načrt, ali , obris te trdnjave in druge podrobnosti so bile znane sa-
ga 'sodišča (United-States District Court) v onem okrožju,
van! AmeHke. S 4' prvim papirjem" dotičnik ne postane državljan Združenih držav, ni
ti ne preneha biti državljan svoje lastne države.
Take tiskovine (Form 221-3) za *4Declaration of Intention") more prositelj dobiti od sodnega uradnika (Clerk of thq Court); tiskovino more izpolniti sam ali kdo drugi za njega, izvzemši sodnega uradnika
Ameriško državljanstvo.
POPOLNA NAVODILA ZA ONE, KI ŽELIJO POSTATI DR- j,lve ne more podati tekom tri 2AVLJANI ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE.	|desetih dni pred volitvami.
-Priredil--j Besedilo te iajave v originalu
Jugoslovanski Oddelek Foreign Language Information Service.	Je sledeče:
Predgovor napisal -	I <Inva.lid	Ptoses 7
j years after the date hereof.)
....... ss.
I, ... aged... years, occupation. .. do declare on oath (af-
samega.' Tiskovino treba izpolniti z največjo pažnjo,~ker j notako more podati to izjavo' so sodišča odločila, da ta izja-na vsakem državnem sodišču, j va, ako vsebuje kriva ali netoč-: ki je za to pristojo (State Co-pa dejstva, postane brezprav-! urt of Jfceteord) in gicer v okraj-1 na in ne moro biti naknadno nem sodidčto (County Court), i popravljena. To se seveda ti-kjer dotičnik stanuje. Te iz-<ee le dejanskih navedb in ne
enostavnih tehjtnienih pogreš-kov. • Prositelj mora napisati svoje polno ime, kakor ga
RAYMOND F. CHRIST Director of Citizenship Department of Labor, Washington, D.C.
Opomba uredništva:
Dasiravno smo že pred 4 lgfci na tem mefetu priobčili poljudno navodilo o ameriškem državljanstvu, posneto in predelano po neki mali brošurici, se nam zdi umestno, da nastopno prvo in edino uradno navodilo tudi priobčimo katero je priredil Jugoslovanski oddelek F. L. 1. S. v New Yorku. To navodilo je sestavljeno na podlagi najboljših virov in v smislu zadnjih naturalizacijs-kih postav.
Navodilo bo tiskano v presledkih ali posameznih poglavjih.
Ker je gotovo še mnogo naših članov (ic) in čitateljev ic), ki še» niso ameriški državljani, radi tega svetujemo vsem tem, da naj nastopno navodilo paz no zasledujejo ter tozadevne* številke lista hranijo, kar jim bo pri nameravani pridobitvi amer. državljanstva gotovo do sti pripomoglo.
ja, ki ga v toni pogledu izkazu-
firm) that my personal deserip-
je Foreign Language Informa- rtion is: Color.. .complexion..., 'tion Service. Ti članki, pre- j height..., weight..., color of vedeni in ponatisnjeni v toli- kair.. color of eyes..., Other
'kih jezikih, bodo prišli v roke visible distinctive marks.....
onih, ki so oddeljeni od nas, j I was born in... on the... day ker niso imeli prilike, da se na- j of... aiino Domini...; I now
učijo našega jezika. Radi te-1 reside at____; I emigrated to
ga sem prepričan, da bodo vpo- the United States of America
Predgovor.
Napisal Raymond F. Christ. Director of Citizensbjip Department or Labor. Washington, D. C.
1.	Pazljivo sem proučil rokopis, katOrega je priredil "Foreign Language Information Service", in je v svrho, da nudi priliko mnogim osebam inoježičnih skupin na tej
zemlji, naj čim natančneje spona jo stališče Združenih držav napram onim prijateljem, ki so zapustili svoj rojstni dom in se stalno nastanili v Ameriki.
2.	Prepričan sem, da jim bo ta poslanica v vt*!iko pomoč, in bržkone v tisočerih slučajih bo to prva poslanica, ki jo primejo o tem vprašanju iz vladnega ali poluvladnega izvora. Po petnajstih letih stalnega stika, teikom katerih mi je bila dana prilika čim dalje neznanje angle^ine zapira od nas, me izkušnja uči, da med ljudmi, ki stremijo po angleških idealih je neprimerno mnogo več onih, ki ne znajo, kako pot jim je u-brati v to svrho, nego je onih, ki so v srečnem položaju, .da jim je bila lahka stvar storiti potrebne korake v dosego državljanstva in so jih že storili.
3.	Ker čutim največjo simpatijo za to mnogoštevilno skupino ljudi in za vsakega posameznika izmed njil£ in ker se zavedamo koristi, ki jih oni nudijo naši zemlji in jih utegnejo doprinašati, ako jim gremo le primerno na roko, poslužujem se z največjim zadovoljstvom te prilike, da izrazim svojo pohvalo glede zaniman-
rabili to priliko, da se spoznajo z načinom, kako naj dobijo ameriško državljanstvo.
4. V mnogih naselbinah v-sake države obstojajo danes razredi v javnih šolah za one, ki ne govorijo našega jezika.
Ta pamflet bo služil kot poslanica od strani vlade Združenih držav vsem onim, ki bodo to či tal i, 'in poziv, naj pohar jajo v to šole. V teh šolah se 'bost« spoznali z našim jezikom in izvedeli potrebno o nasi vladni upravi, v kolikor se tiče načela samega in njegovega vsakodnevnima izvajanja. Radi tega toplo priporočani vsem o-nim, ki to prečitajo in ki nimajo tega znanja, naj takoj poiz-vejo za take šole, in jaz sem sigurni, da prisrčen sprejem in koristi, ki jih dobijo iz teh študij, jili) bodo stotero poplačale za njihov trud. Vlada daje brezplačno potrebne knjige o-nim učenoeto, ki se pripravljajo za državljanstvo. Tudi jim izda spričevalo, da so po-Mijali v to šolo. Vse to vlada dela radi tega, ker iskreno že-pomagati vsakemu, ki ne govori našega jezika in se ga hoče učiti. V vsakem slučaju, kjer ni takih šol, mi bo jako všeč, ako mi bo dana prilika, da pokata svoje zanimanje ne le za milijone onih, ki ne govorijo našega jezika, marveč tudi za vsakega poedinca, ako se tozadevno obrne na .mene. Posebno zanima meno kot u-službenca vlade Združenih držav, kakor zasebnika, da izvine, kako se jim godi. Ni
vprašanja, ki je) važnosti za nje, da ne bi vzbudilo moje aktivne simpatije.
5. Nadejam se, da bodo na-!ši prijatelji iz tujih krajefv, ki ne govorijo angleški, kakor tudi oni, ki ga govorijo, stekli iz ;ega pamfleta, ko bo izdan, vse koristi, ki se metli zdijo mogo-
n.i "
postati državljan?
Ce.
Kdo more
frogp... on the vessel...; my last foreign residence was...
..... It is my bona fide inten
tion to renounce forever all al legiance and fidelity to any foreign prince, potentate, state or sovereignty, and particularly to_____of which I am now a
citizen (subject) I arrived at
the (port) of____in the-State
(Territory or the District of
Columbia) of----, on or about
t(ie... day of____anno-Domini
....; I am not an anarchist; am not a polygamist nor a be= licver in the practice of polygamy; and it is my intention in good faith to become a cifizen of the United States of America and to permanently reside therein.
So help me God. (Original signature of declarant )....................
Prevod v slovenščini: (Brez pravne vrednosti za katerosibodi v po rabo po sedmih letih od današnjega datuma. . ♦
Jaz,..., star... let, po poklicu... izjavljam pod prisego (trdim), da je opis moje osebe sledeči: Barva..., obličje, višina...., teža----, barva las...,
barva oči..., drugi vidljivi posebni znaki..., rodil sem se v ..., dne..., meseca..., leta... sedaj stanujem v..., priselil sem se v Združene države Amerike iz----, s parn iikoni...; moje zadnje bivališče v inozemstvu je bilo... Moj namen v dobri veri je, da se za vedno odpovedujem vsakem podaništvu ali vernosti nasproti kateremu-sibodi knezu, vladarju, državi ali suverenosti, in posebno nasproti... čigar državljan (podanik) sem danes; prispel sem v (pristanišče)... v državi (teritoriju ali distriktu Columbia)
----, dne ali približno dne...,
ni -seea----, leta; nisem anarhist; nisem poligamist niti prist ajj mnogoženstva; in moja poštena namera je, da postanem državljan Združenih držav
je rabil v stari domovini, in a ko rabi kako drugo ime, oziroma ako je nekako spremenil svoje izvirno ime mora to navesti:
Pot^m, ko je prositelj predal izpolnjeno tiskovino sodnemu uradniku (klerku), mu ta izda
44prvi papir". Pristojbina znaša $1.00.
Vdova in maloletni otroci i-nozemca, ki je dobil prvi papir in je potem umrl, predno je postal državljan, morejo dobiti državljanstvo, nd da bi sami l>odali te izjave o nameri.
Po zakonih Združenih držav se državljanstvo žene malolet-iah otrok ravna po državljanskem stanju moža oziroma o-8fa.
,jiVsn navodila, tikajoča se naturalizacije, daje klerk sodiš* čto, v delokrog katerega spada podržavljanje,ali pa "Commissioner of Naturalization, Department of Labor, Washing ton, D. C.", kateremu se mora
poslati prošnja po pošti. (Dalje sledi).
Naturalizacija je omenjena Amerike in da v njih stalnq sta-
li iso dali v javnost. Ves ta čas je na onem otočku pokalo in streljalo, kot za časa najhujše! vojne.
Še le medzavezniška komisija,je uvidela, kako ogromno de-1 lo jo čaka predno bo trdnjava Helgoland do cela porušenia.1
• i	• -------------? — Proj javnosti in celo Nemcem
izjava o nameri (Decla, pcdp&c svoje ime, ali ako ne namreč ni bilo znano, na kak
na svobodne belopoltnikc* in o-1 sebe afrikanskega plemena, ki so se rodili v Afriki ali na os -be afrikanskega pqkolenja. Postopanje naturalizacije.
nujem. Tako mi Bog pomagaj.
(Izvirni podpis izjavitelja). Xi potrebno, da bi inozemec.
. 0seba» ki hoče postati držav- ki padajo to izjavo, znal citati 'Ijan, mora opraviti tri stvari, ali pisat?, Ako zna pisati, poni v*4 te tri stvari se: * . trm je nj -ova dolžnost, da
Nemški Gibraltar . porušen. |
Helgoland, največja nemška trdnjava, ki je znana tudi pod
imenom 4'Gibraltar Severnega morja*" polagoma zginja s površja. Ta velika nemška trdnjava je bila že nad 20 let pred svetovno vojno javnosti znana kot ključ do Severnega morja in je veljala za nepremagljivo.
Ko so bili poraženi Nemci pri mor an i z zavezniki, mir podpisati, so se pri tem tudi zavezali da bodo sami in na svoje lastne stroške označeno trdnjavo porušili. Kakor sedaj medzavezniška komisija poroča, so vse umetue in drugei utrdbe tega otoka in luke do cela uničene, tako da ni treiba on-di več nobenih častnikov za nadzorovanje.
Komisija; kateri je bilo to ogromno delo poverjeno se sama čudi uspehu in rapidno dovršenemu delu razdejanja te trdnjave. Na podlagi verzal-jske pogodbe mora Nemčija vse tozadevne stroške sama trpeti, ki znašajo okrog 5 milijonov mark v zlatu. Tekom 2 let
in pol je pri rušenju Helgo-landa neprestano delalo okrog dva tisoč Nemcev. Koliko di-
' mo višjim nemškim častnikom. i 2000 izbranih nemških vojakov trdnjavske artilerije je bilo na ta otok poslanih, da izvršijo svojo delo. Sleherni izmed teh je imel svoj posebni posel kakor določeno. Kako so bile te utrdbe zgrajene, so znali, kakor že omenjeno, samo višji nemški inženirji in pa bivši cesar Viljem. Hoi Roland ni bil namreč samo na u-metnem otoku utrjen, ampak tudi ves zaliv in morje v okolici tega otoka.
Komisija se je morala čuditi* kako močno in fino so Nem-(ci Helgoland utrdili; na najslabših mestih so bile postavljeni velike pečine iz konkre-Lta, obdane z jeklenimi granitnimi ploščami, kar je delalo od-'por pred sovražnim napadom in zajedi pluskajočih valov. Naravne kleče se je zadelalo s
konkretno steno do 250 cev ljev visoko ip 16 čevljev na debelo na treh straneh otoka; v-
se to so pa pokrivale velike ku> pole in varnostne sten«, da sovražne kroglje niso zamogle do ogromnih trdnjavskih topov; pač se je pa lahko na poljudne .strani ravno streljalo iz te trdnjave.
Tekom minule svetovne! vojne je označena trdnjava zbujala-splošno pozornost med zavezniki, kefr je bila tako izborilo in varno zgrajena, da ni bi lo mogoče iz razdalje več milj priti sovražni ladji v bližino.
Vso te kupole, velikanski topovi in močne, nepristopne obrambne ste^ie iz jekla, cementa ter kamena, so danes le stara podrtija; vse uničeno ter porušeno. Velikanski deli obrambnega zidu leže raztreseni okrog trdnjave v vodi, katere bodo sčasoma v morski valovi spravili s površja.
Meseca aprila pri h. lota se vrši zadnji pregled medza-vezniške komisije na porušeni trdnjavi Helgoland, kef do tedaj bo vse delo po predpisu dovršeno.
Pač je moralo srce boleti Nemce«; ko so poraženi in sami na svoje stroške na ukaz zaveznikov rušili in podirali svojo nekdanjo največjo trdnjavo Helgoland, ključ do Severnega morja in največji ponos Nemčije! Pri tem si je gotovo marsikdo mislil: 44Tako mine slava sveta!" (Sic transit gloria mundi.)
Zanimiv banket.
namita in drugega streliva se je pri tem vporabilo, veščaki še
Dne 7. t. m zvečer se je vršil v veilikem Drake hotelu gotovo najbolj zanimivi banket v zgodovini chikašjkega mesta. Kakor znano, znači banket skupino povabljencev v kaki premerili okrašeni dvorani, kjer
se nudi gostom dobra postrežba, govori, zabava, in tudi god-
ba.	r
Na gori označenem banketu je bilo pa vse drugače, ker ni
bilo razen govorov nobene banketne točke na datlvnem redu, pač pa potrtost in žalovanje.
Po zgledu drugih, v Združenih državah živečih narodov so se zadnji čas«tu4i ameriški Judjel zavzeli za svoje stradajoče sobrate v centralni Evropi in na Ruskem. V to svrho hočejo potom splošnje kampa-nije med Judi nabrati 50 milijonov y dolarjev. Za meteto Chicago je določen odmerek $2,000. katerega misli nabrati ehikaški pomožni odbor s svojimi 500 odborniki.
Vsakdo izmed teh agitator-jetv je bil že dva dni pred 7. decembrom pismeno povabljen, da se vdeleži napovedanega

banketa. Povabljenci so morali skoro, celo uro čakati pred veliko plesno dvorano v Drake hotelu; nihjče izmed njih ni
Nemci zna\ kake priprave za banket m vrče med tem časom v oni dvorani; tem manj se je pa še
nadejal, da bo M zopet lačen s tega banketa domov.
Ko so se po dolgem čakanju velika vrata odprla, so se vsu-li gostje v notranjščino. Pa kaka prevara in razočaranje! Namesto dragocenih zastorjev pri oknih in vratih, je bilo videti vse v črno žalovalno tanj-čieo prepreženo, kot v kaki
mrtvašnici; namesto bogato obloženih in okrašenih miz, so stale pripraste mize iz surovega lesa, nepogrnjene; namesto mehko tapeciran i h sedežev so stali okrog miz navadni in pr-prosti stoli; namesto bujnih e-lektricnih žarnic v dvorani in na lestencih, so razsvetljevale dvorano do 3 čevlje visok« sveče stoječe na mizah.
Takoj pri vstopu v dvorano se je navidezni smeh in radovednost gostov izpremenila v splošen molk, osobito potem, ko so
"jpovabljenei zasedli stole. Ta zanimivi banket je stOloravna-telj Mr Loeb s sledočim nagovorom otvoril:
*4Dragi mi sodelavci! Povabljeni smo bili semkaj na večerjo. Kakor vidite, tu niso mize za obed pogniiene; vso so gole in prazne, vsled česar
ne bomo ničesar jedli. To smo po dobrem premisleku priredili in ne po naključju; in če morda to tudi za šalo smatrate. Prireditev take dvorano na današnjem sestanku ima dva pomena. Prvič: Ako bi se hoteli vsi izmeti nas tukaj dobro pogostiti, bi nas to veljalo najmanj $3500.— kar bi bila velika potrata in zločin, če pomislimo na na^e stradajoče sobrate v Evropi!"
Nagovor stoloravnatelja je zbudil mal navzočimi splošno odobravanje; vsi so vstali in ; ploskali stoloravnatelju. Ce- \ lo smodke in cigarete so gostje i odložili tako da ni bilo opaziti 1 ta večer nobenega kadilca več med navzočimi.
Stoloravnatelj je zatem nadaljeval: $3500.— bo dosti pripomoglo našim bednim roja- j kom; lahko se bo s tem tudi za \ marsikakega raztrganega ku- j pilo primerno obleko, ali pa j zdravil za bolane. Je li ma- j
mo mi sploh pravico trošiti de- J nar iz skupne blagajne, nabra- ^ ne za naše relveže?! Da se bo ; torej tem omilovanja vredninf | tem več: pomagalo, smo vas za danes večer povabili semkaj na ta banket brez jedil in pijače. Gotovo je to razočaranja za Vas! Namesto razkošja in obilice vidite tu samo praznoto in goloto. Namesto zna- v: kov veselja, vidite tu znake žalovanja. — Koliko slabotnih nih{ otrok naše narodnosti tava mate, obupanih očetov in rev-danete po Evropi, brez pomoči in brez hrane T V tej žaloval-ni dvorani si lahko vW te prizore v duhu predstavljate!"
Eden izmed navzočih je zatem svetoval, da naj bi se denar, prvotno namenjen za ta )anket vporabilo v dobrodelno svrhej ali v pomoč bednim v Evropi. Nek odvetnik je položil na mizo ček za $200.— namesto večerje; drugi je daroval $1000.— in tako dalje. Ko> je bila označena dobrodelna seja zaključena, se je med navzočimi nabrala ne vr jet no velika svota $875,000 kot uspeh
in posledica banketa brez večerje.
Da, v resnici Judje so razsodni in agilni ko gre za kako
dobro stvar! Če bi te Jude svoječasno tudi ameriški Slovenci posnemali, bi vojne sirote v starem kraju od znanega milijonskega sklada (60.000.-00) več dobile, kot pa bornih 5 tisočakov! Vse. ostalo se je pa razkošno in v nepotrebno > svrhe zapravilo! —«0 tem skladu že ameriški in starokrajski vrabci čivkajo.--
*
UltjhftOTUcaa ▼ Jolietn, I1L, dne Z aprila 1894. Iakorporirm * J»li*t* državi Illinois, dne 12. januarja, 1891, QLAVNI URAD: JOUBT, ILL, Telefon 104ft.
od ustanovitve do 1. decembra 1921 skupna izplačana podpora $2,005.368.00
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, I& L podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Aye., Pueblo, Col*. IL podpredsednik John MravinU, 1C22 East Ohio St, N. S Pittsburgh, Fa.
Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet UL
Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet IU.
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012'N. Broadway, Joliet, III.
Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Wankegan, Bi
Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, F»
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St„ North Chicago, III	*
Martin Shukle, 811 Ave. "A". Eveleth, Minn. *	'
John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	v'^SSH^1
John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet IB.
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St Joliet 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Ckero, III,
PRAVNI ADBOR: joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, III. John Dečman, Box 529 Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. & K. JEDNOTE":	f
Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet IU. Telefon Chicago 104».
JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se potiljajo as glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet tfti dopiM. društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO' K.S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St. Joliet III	-
Iz urada gl. tajnika.
SPOJITEV DRUŠTEV.
. »
Uradno se naznanja, da se je društvo sv. Nikolaja št. 67, K. S. K. J. v Steelton, Pa., dne 6. decembra 1.1. združilo z društvom sv. Alojzija št. 42, K. S. K. J. Jednote v ravno istem mestu.
Spojitev društev je bila izvršena temeljem pravil člen XXIV., točka 146 z dovoljenjem gl. predsednika Jednote.
Bodoče posJovanje obeh društev se bo vršilo pod imenom: Društvo sv. Alojzija št. 42, K. S. K. Jednote, Steelton, Pa. Za gl. urad K. S. K. Jednote:
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
VAŽNO ZA VSE DRUŠTV. ZASTOPNIKE (IOE).
Ob zaključku vsakega poslovnega leta je v glavnem uradu Jednote dosti rzvanrednega posla, ki zahteva nujne in točne re-šU,y.Q. Zaradi tega se naznanja vsem krajevnim društvom K. S. K. J. Jednote, da se bo zaključilo račune 27. decembra; torej se prosi cenj. zastopnike(ice),da pošljejo denar v pokritje ases-menta za tekoči mesec kakor hitro mogoče. Društva, ki ne bodo poslala denarja do 27. t. m., bodo imela v polletnem finančnem poročilu označen dolg. Zato prosim, da se vsak društveni zastopnik (ica) požuri in odpošlje denar na urad Jednote čim
prej mogoče.
Z bratskim pozdravom,
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
PREMEMBE PRI ČLANSTVU K. S. K. J. ZA MESEC NOV. 1921.
Pristopili.
K dr sv Štefana št. 1 v Chicago, IU., 23822 Meznarič Franc, roj. 1905 R 16. $1000. Spr. 5. nov. 1921. Dr. šteje 213 članov(ic).
K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., 23923 Horvat Ivan, roj. 1905. R 16 $1000 23824 Videtie Franc, roj. 1905. R. 16. $1000. 23825 Fabek Paul, roj. 1882. R-39. ,$1000. Spr. 10. nov. 1921. Dr.
šteje 413 članov (ic)	„ „
K dr Vit sv. Jurija it. 3 v Joliet, 111., 23826 Zelko Ivan, roj. 1905. R. 16. $1000. Spr. 23. nov. 1921. Dr . šteje 146 čla-
11K dr sv. Družine št, 5 v LaSalle, IU., 23827 Sever Franc, roj 1905 R. 16, $500. Spr. 6. nov. 1921. Dr. šteje 143 elanov(ie).
K dr sv Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 23828 Hren Franc, roj. 1905 R 16. $1000. Spr. 20. now. 1921. Dr. šteje 479 članov.
K dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., roj. 1890. R. 31. $1000. Spr. 13. nov. 1921. Dr šteje 243 članov(ic).	/
K dr sv. Barbare št. 23. v Bridgeport,Ohio, 23830 Mirtic Franc roj, 1905. R. 16. $1000. Spr. 13. nov. 1921. Dr. šteje 45 čla-
110V K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29. v Joliet, IU., 23831 Skul Rudolf
R. 17. Janeš
roj 1905 R. 16. $500. 23832 Slobodnik Ivan, roj. 1904. $1000. 9800 Lisjak Marija, roj. 1894. R. 27. $1000. 9801 Marija, roj. 1888. R. 34. $1000. Spr. 6. nov. 1921. Dr. šteje 3/0
lai R dr }sv Petra in Pavvla št. 38 vv Kansas City, Kans., 23833 Pintar Anton, roj. 1883, R. 38. '$1000.00. 23834 Jurkovič Anton roj 1879 R 42. $1000. Spr. 6. nov. 1921. Dr. šteje 89 članov(ic).
K dr sv Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 23835 Butala Martin W. roj. 1905.'R. 16. ilOOO. Spr. 18. nov. 1921. Dr. šteje 146 č^nov(ic) K dr Vit sv Florijana št. 44 v So. Chicago, 111., 23836 Pazdirc Josip, roj. 1901. R. 21. $1000. Spr. 6. nov. 1921. Dr.#štej« 205
Clan K ^r 'sv. Frančiška Seraf. št. 46 v Ne York, N. Y., 23837 Sme Valentin/roj. 1902. R. 20. $1000. 23838 Janz^ovič Frai.c roj. 1884 R. 38. $1000. 9802 Mušie Angela, roj. 1900. K. JI. Spr.'l2. nov. 1921. Dr. šteje 62 članov (ic).
K dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111., 23838 Kovacic Anton, raj. 1894 R. 27. $1000. Spr. 13. nov. 1921. Dr. šteje 9j> članov (ic) K dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburg, Pa., 23840 Medosh Martin, roj. 1894. R. 27. $1000. Spr. 16. nov. 1921. Dr. šteje 2/7 članov (ic)	*	. . _ ,
K dr. sv. Alojzija »t. 52 v Indianapolis, Ind., 23841 Flais John, roj. 1884. R 37.' $500t Spr. 2. nov. 1921. Dr. 8teje lI6|lwWic).
K dr. S;. Jožefa št. 56 v Leadville, CoIck, 23842 Kuss William roj. 1905. R. 16. $1000. Spr. 25. okt. 1921. Dr. šteje148 clanov(ic) K dr. »v. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 23843 šusterjuc Frank 1905. R.16. $1000. Spr. 13. nov. 1921. Dr. šteje 219 clanov(ic). K dr. sv Jurija št. 64 v Etna, Pa., 23844 Trdina Ivan roj. 188*
$1000. Spr. 21. nov. 1921. Dr. šteje 93 clan°v(ie) K dr. sv. Jožefa št. 69 v (it. Falls, Mont.,, 9803 Unch Ana roj. 1905. R.16. $500. Spr. 16. nov. 1921. Dr. šteje 22danov(ic).
K dr. Marija Vnebovzeta št. 77 v Forest City Pa., 238*p \ avtar 1 " roj. 1885. R. 37. $1000. Spr. 13. nov. 1921. l>r. šteje 168
S dr!"Marija Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 9804 tttič Jožefa, r o j. 1905. R. 17. $1000. ?80o B.>rgant^Leopoldt 1903. R. 19. $1000. 9806 Matievič Marijana roj. 1J0U. rv.
$1000. 9807 Keber Justina roj. 1890. H. 31. Spr. fit. nov. 1921 Dr. šteje 174 članov(ic).	,.v _
K 4r. Marije Sedem Žalosti U. 81 v Pittsburgh, P*, &W8 Maghč Ka-tarins roj. 1895. R. 27. $1000. Spr. 27. nov. Dr. šteje 166 *la
nov(ic).
K dr. sv. Srca Marije št. 86 v Kockspringa, Wyo., 9809 Leskovic Alojzija, roj. 1902. R. 19. $500. Spr. 13. nov. 1921. nr. štej« 68 Članov (ie).
K dr. sv. Petni in Pavla št. 89 v PktsUurg, Pa., 2384d Hab^jee Josip, roj. 1883. R. 38. $1000, Spr. 5. nov. 1921.Dr. štje 113 51a»w(ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 90 v So. Omaha, Nebr., 23847 Pa-večič Pavel, roj. 1890. R. $1000. Spr. 5. nov. 19921. Or. šteje 24 članov(ic>.
K dr. sv. Treh Kraljev it. 98 v Rockdale, I1L, 23848 Jakša Josip roj. 1902. R. 19. $1000. Spr. 21. 1921. Dr. slej« 18 članov(ie).
K dr. sv. Genevefe št. 108 v Joliet, IU., 9810 Govednik Frances roj. 1905. R. 16. $1000. Spr. 3. nov. 19921. Dr. šteje 134 članov(ie).
K dr. Sv. Veronike flt. 115 v Kansas City, Kan«., 9811 Sembol Katarina, rpj. 1880. R. 41. $1000. Spr. 13. nov. 1921. Dr. štej« 111 članov in članic.
K dr. sv. Ane it. 120 v Forest City, Pa., 9812 Istenič Franca roj. 1905. R. 16. $1000. 9813 Svigel Angela roj. 1904. R. 17. $100Q. 9814 Zupančič Terezija, roj. 1900. R. 22. $1000. Spr. 20. nov. 1921. Dr. šteje 167 članov (ie).
K dr. sv. Ime Marije, št. m v Ironwood, Mieh., 9315 Vukelie Manda, roj. 1896. R. 25. $1000. Spr. 23. nov. 1921. Dr. šteje 32 članov (ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 vSheboygan, Wis., 9816 Savin-shek Marija, roj. 1885. R. 36. $1000. Spr. 1. nov. 1921. Dr. štej« 121 članov (ic).
K dr. sv, Mihaela št. 152 v So. Deerin«, Ul., 23849 Markovič Anton, roj. 1903. R. 18. $1000. Spr. 18. nov. 1921. Dr. šteje 63 članov
(ic).
K dr. Kraljica Majnika it. 157 v Sheboygan, Wis., 981 Melavz Marija, roj. 1905. R. 16. $1000. 9818 Melavz Antonija, roj. 1905. R. 16. $1000. 9819 Zore Marija, roj. 1904. R.16. $500. 9820 Cebašek Franca, roj. 1897. R, 24. $500. Spr. 17. aov. 1921. Dr. šteje 70 čla-nov(ic).
K dr. Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohio, 9821 Jarc Marija, roj. 1905. R. 1«. $1000. 9822 Lach Apolonija, roj. 1904. R.
18.	$1000. 9823 Stebe Ana, roj. 1903. R. 18. $1000. 9824 Larfi Ana, roj. 1902. R. 19. $1000. 9825 Cos Jožefa, roj. 1901. R. 20. $1000. 9826 Kolar Franca, roj. 1901. R. 20. $1000. 9827 Kočcvar Ana, roj. 1897. R. 22. $1000. 9828 Pust Marija, roj. 1894. R. 28. $1000. 9829 Krsmanc Johana, roj. 1886. R. 36. $500. Spr. 7. nov. 19921. Dr. šteje 325 članov (ic).
K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburg, Pa., 23850 Martas Andrej, roj. 1888. R. 33. $1000. 23851 Delost Andrej, roj. 1877. R. 44. $1000. 9830 Tucibat Helena, roj. 1877. R. 45. $1000. Spr. 18. nov. 1921. Dr. šteje 163 članov(ie).
K dr. Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 9831 Imprl Franca, roj. 1889. R. 33. $1000. Spr. 13. nov. 1921. Dr. šteje 34 članov (ic).
Su«p«ndovani zopet »prejeti.
K dr. sv. Roka št. 15 v. Alleghany, Pa., 16903 Muretič Nikolaj R. 34. $1000. Zopet spr. 2& nov. 1921. Dr. šteje 148 etanov(ic).
K dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago^ IU., 9136 Oberman Karolina, R. 29. $1000. 9140 Barbier Katarina K 35. $1000. Zopet spr. 20. nov. 1921. Dr. šteje 174 članov (ic).
K dr. Marija sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora,, Minn., 22610 Ravnikar Valentin R. 39. $1000. Zopet spr. 21. nov. 1921. Dr. šteje 128 članov (ic).
K dr. Marije Majnika št. 154 v Peoria, 111., 4939 Kaveie Antonija, R. 27. $1000. Zopet spr. 24. nov. 1921. Dr. šteje 11 članov (ic).
Prestopili.
Od dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn.,, k dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, IU., 22766 Tratnjek Jožef, R. 26. $500. Prest. 5. nov. 1921. I. dr. šteje 59 članov(ie). 2. dr. šteje 213 članov(ie).
Od dr. Marije Čistega Spočetja št. 85 v Lorain, Ohio, k dr. kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis., 8432 Derelich Alojzija R. 22 $1000. Prest. 9. nov. 1921. 1. dr. šteje 55 članov(ic). 2. dr. šteje': 70 članov (ic).
Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohio, 977 Lah Apolonija R. 44. $500. Prest. 7. nov. 1921. l.,dr. šteje 452 članov(ic). 2. dr. šteje 325 članov(ic).
guspeadovaai.
Od dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, III., 21031 Ribnikar Anton R. 19. $1000. 18006 Jureeič Ivan, R. 35. $500. 22546 Jeleni* Andrej R. 35. $500. Susp. 5 nov. 1921. Dr. šteje 213 člaaov(ie).
Od dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 17190 Kozlevčar Ivan, R. 21. $1000. Susp. 21. nov. 1921. Dr. šteje 479 clanov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., 12713 Bezek Franc R.
27,	$1000. Susp. 13T nov. 1921. Dr. šteje 243 članov(ic). Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont., 17268 Lašič
Ivan R. 39. $1000. Susp. 25. nov. 1921. Dr. šteje 177 članov (ic).
Od dr. sv. Petra it. 30 v Calumet, Mich., 4279 Meteš Josip B. R. 32. $1000. Susp. 25. nov. 1921. Dr. štej« 254 članov (ic).
Od. dr. Marije Devie* št. 33 v Pittsburgh, Pa., 19358 Miketič Ivan, R. 31, $1000. Snap. 6. nov. 1921. Dr. šteje 141 članov(ic). . Od dr. sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn., 21814 Roic Josip, R.
19,	$1000. 11710 Geršič Josip, R. 28, $1000. 19820 Plut Josip, R.
28,	$1000. 2577 Gerbec Jožefa, R, 37, $500. 4454 Roic, Marija, R. 40, $1000. 8698 Gerbec Anton, R. 42, $1000. 15841, Roic Alojzij, R. 44, $1000. Susp. 21. nov. 1921. Dr. šteje 94 članov(ic).
Od dr. Vit. sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111., 6677 Staudohar Jakob, R. 31, $1000. Susp, 20. nov. 1921. Dr. šteje 205 elanov(ic).
Od dr, sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y., 9517 Brojan Marija, R. 23, $1000. 23654 Majdič Karol, R. 22, $500. Susp 12 nov. 1921. Dr. šteje 62 članov (ic).
Od dr. sv. Alojzija :t. 47 v Chicago, 111., 23469 Katic Peter, R,
29,	$1000. Susp. 13. nov. 1921. Dr. šteje 95 elanov(ic). .
Od dr. Jezus Dobri Pastir št. 49 v Pittsburgh, Pa., 15d56 Radovič Josip, R. 34 $500. Susp. 20. nov. 1921. , Dr. šteje 47 članov(ic).
Od dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburgh, Pa., 18854 Vr-banič Ferdinand, R, 25, $1000. Susp. 13. nov. 1921. Dr. šteje 277 članov (ic).
Od dr. sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn., 3654 Sevšek Neža, R. 28, $500. 10378 Sevšek Franc, R. 32, $1000. Susp. 25 nov. 1921. Dr. šteje 56 članov(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., 1724 Sute Lucija, R. 38, 500. 3182 Sute Ivan, R. 44, $1000. Susp 13. nov. 1921. Dr. šteje 181,članov (ic)
Od dr. sv. Jurija št. 64 v Etaa, Pa., 17322 Pavlakovič. Josip, R. 29, $1000. Susp. 21. nov. 1921. Dr. šteje 93 članov(ic).
Od dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis., 19841 Detiček Matija R. 37, $1000. Susp. 21. nov. 1921. Dr. šteje 151 članov (ic).
Od dr. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo., 20820 Žagar Anton, R. 31, $1000. Susp, 24. nov. 1921. Dr. šteje 94 članov(ic). Od Ur. Vit. sv. Martina št. 75 v La Salle, IU., 4754 Jurečič Jožefa, R. 34, $1000. 7259 Jurečič Ivan, R. 53, $1000. Susp. 25. nov. 1921. Dr. šteje 45 članov (ie).
Od dr.- Marija Pomagaj št. 79 v Wankegan, 111., 3528 Grom Marija, R. 37, $1000. 18349 Požeš Anton, R. 27, $1000. Susp. 28. nov. 1921. Dr. šteje 70 članov (ic).
Od dr. Marija Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 5863 Strubelj Marija, R. 29 $1QQ0. 9176 Ballok Ana, R. 21, $1000. Susp 25. nov. 1921. Dr. šteje 174 čUnov(ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 21871 Lešič Franc, R. 22, $500. Sasp. 7. hov. 1921 Dr. štej« H3 šlanov(ic7T
Od dr. Frid Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., 23283 Bečaj Andrej, R. 28, $500. Susp. 23. nov. 1921. Dr. šteje 12« elanov(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda it. 144 Sheboygan,, Wis., 21981 Ad-lešič Anton, R. 16, $500. S«»p. 22. nov; 1921. Dr. šteje 121 eta-nov(ic).
Od dr. sv. Mihaela št. 152 v So. Deeri^j, £1* 23243 Pavletič Josip, R. 27, $1000. 21840 Klobučar Ivan, R. 35, $500. Susp. 20. nov. 1921.
Dr. šteje 63 članov (ic).
Od dr. Marij« Majnika št. 154 v Peoria, 111., 7588 Aljančič Marija, R. 24, $1000. Susp. 24. nov. 1921. Dr. šteje 11 članov(ic)
™ ® ' ^aijLifagfdalene št 162 v Cleveland, Ohio, 8064 Lukane Marija, R, 35, $1000. Susp. 5. nov. 1921. Dr. šteje 325 članov(ic)
, PoP-JrJ**?* *Vo163 V	P«., 23389 Milašin Mar^
ko, R. 31, $1000. Susp. 13. nov. 1921. Dr. šteje 163 člunov(ic)
Odstopili
Od dr. Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa., 12791 Piškur Ivan, R. 29, $1000. Odstop. 36. nov. 1921. Dr. š*te je 168 članov (ic)
, fc	78 v Chic*8o> IU-, 7538 Resinovič Ani
gela, R. 18, $500. Odstop. 20. nov. 1921. Dr. šteje 195 članov(ic)
Izločeni.
Od dr. sv. Janeza Evangelista, št. 65 v Milwaukee, Wis 18320 Hndoklin Alojzij, R. 27, $1000. 20817 Kvas Anton, R 24 $1000 Iz lož. 2. nov. 1921. Dr: šteje 151 članov(ic). ^ ^^ '
Zvišali zavarovalnino. /
Pri dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 20788 Movrin Ivan R 34 z $500 na $1000. Zvišal 18. nov. 1921.	'
v	Znižal zavarovalnino.
Pri dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., 23778 Kobe Josio R. 27, z $1000 na $250. Znižal 18. nov. 1921.	P>
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
ŠTIRI USTA NA RUSKEM.
(Nadaljevanje s 3. strani.) stopalom je bilo vse polno ran; poselimo nekateri so bili v tem hudo prizadeti, da so komaj hodili.
Sredi meseca avgusta je prišlo povelje, da bomo nekam prestavljeni. Zelo smo bili veseli tega poročila. Kam neki gremo! Bog vel Tako smo spotoma povpraševali drug drugega. Vojaki so nas prignali do neke vode, menda "Iž" po imenu, kakor mesto, kamor se izteka. Tam smo kmalo spoznali, kako delo nas čaka. V vodi je plavalo vse polno razžaganih drv; eez vodo je pa peljal most, dotikajoč se vode. Poleg tega so bili na okrog zgrajeni pose6ni odri za nakladanje in vozove. Tamkaj so nas torej nastanili, da smo metali drva iz vode. drugi pa so jih s konji odvažali na kakih 20 minut oddaljeno skladišče. Tja so prignali še dosti dragih avstrijskih vojnih ujetnikov iz raznih strani gozda. Drva so Rusi vozili naravnost v vodo, da so od tam da-"eč naprej plavala. Ta voda jim je služila takorekoč namesto železnice. Tam kjer smo metali drva iz vode, je bi-o prirejeno, da so se ustavila. 5rvi dan sem jih jaz metal iz vode, drugi dan so mi pa dali konja in voz, ker sem se javil, da znam "praviti*' konje, poem sem pa "fural" z drugimi conjarji vred. . Pri tem moram omeniti, da so sibirski konji, ali "kirgizi", vse kaj drugega kot naš,!, ali drugi konji. So bolj lahki, ozir. manjši, pa navzlic temu močni in čili; se-ženj drv je tako korajžno, če tudi malo v klanec potegnil. Večkrat je revež padel, a se je takoj znova pobral ter vlekel dalje. Le žal, da Rusi s to živino kruto postopajo. Meni so se ti "kirgizi" osobiti vsled ega tako dopadli, ker so bili trotki kot ovce in ubogljivi. Opoldne, ko smo jih| odpregli, smo jih spustili v staje kot ko-strune. V eno tesno stajo je šlo po 40 konj. Drenjali so se drug pred drugim neprivezani, ter jeli krmo in oves. Nikdar se niso" pri tem sovražili, ali grizli. Ko smo jih zopet v-pregli nam ni nikdar kak konj kaj zalega storil. Dostikrat sem zapazil svojega "rjavca" kje na drugem koncu, ali v sredini gruče; ko sem sc slednjič pri dren jal do njega, sem ga prijel nekoliko za grivo in pre-eej jet bil pri volji iti z menoj; tudi ko sem ga vpregal mi ni nič nagajal; mirno je čakal da stopim na voz; potem pa je šlo, kot bi se sam sv. llija peljal.
Ej, tudi dirjati znajo ti sibirski konjiči; pri fptn ga lahko poljubno ustaviš, kjer hočeš brez uzd in onega železa v gobcu. Skratka rečeno, tako pridnih in ubogljivih živalij še jaz nisem videl, kot so ti majhni kir-giski konjiči.
Kakih 14 *dni smo delali tamkaj, potem so nas pa zopet nazaj v gozd gnali in sicer naprej od one barake oddaljeno. Mi smo mislili, da nas bodo sedaj na zimo poslali kam veaikaj iz gozda t Pa nas tirajo zopet
nazaj! Naravno, da smo ža-lo8tno stopili pred vojaki po gozdni poti do barake Ciglane na čurdovskem kordonu. Ista je bila precej večja od one na Wolozyki; v njej je bilo že kakih 30 Rumuncev, ki so sekali drva. Tudi nas so tirali takoj na delo. Bila je vedno ena in ista pesem kot prej, le toliko hujše ker se je začenjala
zima, dasiravno še le v mesecu septeinbru; od tega časa je pritiskala vedno hujše kt> je začela briti mrzla sibirska burja pomešana s snegom. Zelo nas je skrbeJo, kaj bcrf^iudem mrazu na prostem in brez primerne zimske obleke? Kljub temu pa smo morali delati v-sak dan, naj si je še tako padal sneg, ali brila burja; načelnik tudi ni nikogar doma v baraki pustil, . če tudi je bil bolan. Kdor je tarnal, da boleha, jo je občutno s palico po hrbtu skusil. Kruti načelnik se ni zmenil, kako smo ubogi ujetniki trepetali od mraza.
4 4 To je pa žei preveč in od sile!" so začeli nekateri tarnati. --Vsi boiho pomrznili tukaj. — Začeli smo natihem a-gitirati, tla ne gremo drugače delat, če nam ne dajo tople obleke. Nekega jutra, ko nas po
navadi spode iz barake, da nas pres,tejejo, smo se oglasili, da naj nam dajo primerno obleko, če ne, ne gremo taki v mrazu del'at. Pa vse to ni nič pomagalo. "Rabotat!" je. zagrmel načelnik. Ujetniki so žalostno stisnili žage v roko ter šli y gozd; le štirje smo se temu uprli. To je surovega načelnika ponovno razkačilo, da je začtd kričati na nas In nas s puško suval; vse naše prošnje niso nič izdale. Slednjič, ko nas je načelnik pošteno osuval, na« je zaprl v neko staro mrzlo kolibo, kamor je burja pihala in sipala sneg. Čez kake pol ure je prišel nazaj ter vprašal kdo hoč<> iti delat! 4'Jaz že ne grem, dokler mi ne daš boljše obleke!" se oglasim jaz; toda drugi trije moji tovariši so bili drugačnega mišljenja. O-značene je torej spodil na delo, mene pa zaprl v ono kolibo kot glavnega upornika, kjer sem ostal do večera. Pošteno me je zeblo; ceptal in skakal sem neprenehoma v oni kolibi, da
sem na ta .način ugrel svoje u-dci, drugače bi še morda zmrznil ? Zvečer še le, me je načelnik ukazal izpustiti na prošnjo nekega Slovenca, rojaka M. Za-
lokarja iz Bohinja. Ko ie ta tovariš prišel zvečer domov z dela, je vprašal po meni; ko so mu povedali, da sem zaprt, se je ta vrli fant takoj napotil k načelniku s prošnjo, da naj me izpuste. — "O. saj res — je rekel načelnik — "čisto sem že nanj pozabil." Veselo je fant hitel odpirati kolibo s poročilom, da sem prost nakar
sva šla k drugim tovaršem v toplo barako. Veselja pri tem ne morem opisati. Prav i7 srca sem se dobremu tovar-šu Zalokarju zahvalil za njegovo dobrosrčnost, ker se je zame zavzel. Od takrat naprej pa nisem več štrajkal kajti v-sakodbor bi bil brezuspešen. —« ' (Dalje sledi.)


smrt slovenskega aviatika. Aviatirni porotnik Srečko Žitnik, sin pokojnega dvornega sveitnika in u-pravitelja za Prekmurje g. Žitnika, je S. nov. zgorel v zraku o priliki poizkusa nekega aero-plana v Novem Sadu. Pokoj ni jo po dveletnem službovanju pri ljubljanski eskadrili tu dovršil svojo pilotno izobrazbo. Bil je vseskozi znaeajen častnik ter zelo priljubljen
med tovariši in moštvom. Za uspešni zračni boj z dvema nemškima zrakoplovoma maja leta 1920. za easa koroških bo jev, je bil odlikovan z zlato Mi loš Qbilieevo kolajno za hrabrost. — Znaeajnemu, v svojefrn poklicu padlemu tovarišu lahka žemljica, rodbini iskreno sožalje!
— O zračni nesreči v Novem Sadu. Ncvosadski listi poro ca jo podrobnosti o nesreči, pri kateri sta izgubila življenje dva mlada častnika, podporočnik Srečko Žitnik iz Ljubljane in poročnik Viljem Radnički iz Petrovaradina. Novosad ska areoplanska postaja je dobila več novih aparatov, ki jih je bilo treba preizkusiti. To sta hotela izvršiti omenjena častnika in sta 8. nov. popoldne zletela z enim imed letal. Ko sta bila že yeč sto metrov v zraku, so je nenadoma vžgal na nepojasnjen način motor. Skušala sta se spustiti na zemljo. Ogenj, ki se je zelo hitro širil, je to oviral, vsled česar je poročnik Radnički skočil iz leta-la, hoteč si s tem rešiti življenje. Vsled prevelike oddaljenosti od zemlje se mu je skok
in na grd-vi žalostinki: Poko-___________ ___ je njegov nečak č. g.
jal in zahtevat slovenskega dn-	^f •	<*
J	- •• o^'stenci domačih č. gospodov.
Počivaj v miru, dobra du-
umreti.
ša! Bog te bodi plačnik! Vsej družini pa iskrotao sožalje!
Predrznost. V oddelku za pros veto pri deželni vladi kraljuje dr. Skaberne. Ta mož se je spomnil, da naroča šolskim vodstvom, kakšne himne naj se po jo pri šolski sv. maši. Med drugimi je zaukazal, da se poje tudi "Naprej zastava sla ve'\ v katefcri se vojak postavlja od svojega dekleta. Take necuvene pridrznosti in ogabne omegenosti še nismo videli. Seveda je jasno, da se v cerkvi to ne bo pelo, ker v cefrkvi ima odločevati samo škof ozir. žup
kot Slovenec, hočem
Pokojni zapušča vzorno Ženo
in sedem otrok, med njimi g. dr. Jos. Ferjančiča. dvornega imetnika in vodjo okrajnega glavarstva v Ljubljani. Pokopan je na št. rupertskem pokopališču pri Celovcu, Naj v miru počivat
14Poceni*1 denar. Po mirovni pogodbi je dolžna Narodna banka vzeti iz prometa ves državni denar in ga zamenjati s svojim. Z izdelavo tega denarja Narodne banke se je že začelo in prvi del papirnatega denarja po 10 dinarjev je že gotov. Izdelava je bila izro- |nik jn nihee drugi, ena nekemu ameriškemu za- Nova naredba o vodu po 15 dolarjev za 1000 ko- Socialno-politični odsek sov. Ker je bilo naročenih 50 nodajnega odbora je sprejel iz-milijonov kosov (500 milijo- premembo o uredbi glede in-nov dinarjev), je to stalo 750 validov. Invalidi izpod 50% tisoč dolarjev. Vsak banko- nezmožnosti ne dobe več dragi-vec za 10 dinarjev nas torej nske doklade, temveč samo os-stane 1 dinar 20 par. Toliko Lovno pokojnino. Istotako nas stanejo samo 10 dinarski Ljobe pokojnino samo ydove pa-bankovei. Izdelava ostalega Ljiih izpod 40 let, ki so šo spo-denarja nas bo stala še dvak- sobne za delo. Družine'pad-rat toliko. V ta znesek pa ni- hj^ vojakov dobe dodatek za o-s0 vračunali stroški komisij za troke le tedaj , ako plačujejo »revzetje denarja v Ameriki. he pod 30 din neposrednega Tako razsipno se gospodari! davka mesečno. In kdo bo vse to plačal? Mi Usoda naših iiseljencev je vsi, ki imamo najmanj!	težka, posebno, ker pri nas ni
Za 50 milijonov dinarjev ie nikogar, ki bi s^ zanje brigal, dala napraviti država papir. y angleškem listu "Daily Ma-»atega denarja po četrt dinar- il" beremo slddeči slučaj iz zija ali po 1 K.	vljenja jugoslovanskih izsel-Cinkarne v Celju država ne jencev: Te dni je dospela \ .lisli prodati, kakor se je to po- Pariz uboga, boječa žena iz Ju-očalo, ampak celo povečati, goslavije, držeč v naročju do-Stroški za povečanje so prora- jenčka, ob nji pa je stopical unani na 15 milijonov kron. mali ddček. Pripovedovala , Podružnico Slovenske eskm- je, da je odpotovala iz domovi-ponesm il, zlomil si je križ in ptne banke so odprli v Slovenj- ne skupno z možem v Ameriko obležal na mestu mrtev. Pod-1 ^racu. Ljubljanska kreditna z namenom, se izseliti v Ame-porocnik Žitnik je ostal v are- ji,anka jd odprla svojo podruž- riko. Med potovanjem pa je »plamim mogoče bi se mu šejuico v Kranju. Smo ž obolel ter šel v Havru v posrticilo pristati na zemljo dal Umrl je v 53 letn gtarosti J bolnico, ona pa je sama z otro-motor podiral in s tem t3olgi mučni bolezni dne 27. ok- ci nadaljevala pot v New-York.
tobra t. 1. obče spoštovani in Tam so jo poslali v tritedensko novsod priljubljeni France karanteno, in ker po preteku Kajbič p. d. *4Gregorjevec'', JteRa časa moža še ni bilo za nosestnik v Zajovniku št. 3, ob- fHi°* s° jo ameriške oblasti po-čina Motnik. Rajni je bil na- sla\e naz*j v Havre. Iz Hav-čelnik hranilnice v kotniku. ra ie v Pariz, kjer naj bi se dolgoletni občinski obrtnik, l^šla z možem, toda sta se zgre-predsednik krainega šolskega	Sedaj poizvedujejo za
sveta in načelnik živinorejske možem pariške oblasti. Tudi zadruge v Motniku. Bil je Pouk in svarilo našim izseljen--mož na svojeni mestu. Kako cem našim oblasteto Ško-ie bil pokojni povsod priljub- da časopis ne navaja imena lien, pričal je njegov pogreb. in kraj dotične družine, katerega se je udeležilo mnogo Največji zvon v Sloveniji z občinstva od blizu in daleč, klasom B jer bil vlit 17. novem-N. v m. p.	bra v mariborski zvonarni. Je
Luže pri Kranju. Umrl je ]7j br°na, tehta 2800 kg in je na-11. novembra 1921 v 75. letu	za Konjice,
svoje starosti daloč znani in purane so prignali nekateri obče spoštovani posestnik Ma- Hrvati v Ljubljano in jih pro-tevž Barle, podomače "Arne- dajali za staro obleko, sov oče". Bil je skozi 28 let Umrla je v škofijskem samo-župan velike občine Šenčur pri I stanu učiteljica uršulinska Ja-Kranju. raznih zastopih, v kobina Keršič iz Podbrezja,šta-katere je bil voljen, je s svojo ra 39 kt. Bog ji bodi plačnik! modrostjo, izkušenostjo in oče- Umrl 14- nov- v St. Lov-tovsko skrbjo vedno najbolje rencu »a Dolenjskem vpokoje-zastopal kmetske in občinsko "i župnik g. Janez Piskar. N. koristi. Sam dober, vzgleden v m- P-gospodar, je znal tudi občino Žalosten dogodek v Hote dobro voditi. V zadnjih letih deršici. Pretekle dni je naše! zaradi starosti, bolehnosti in posestnik Ivan Vavkan (po-reli£e&a domačega gospodars- domače Popit) iz Hotederšice tva ni maral več sprejeti žu- .v 9v°j; rojstni vasi žalostno nanskih bremen, vendar pa je smrt. Imenovani je prišel na kot občinski svetovaldc vrlo pomagal mlajšim močem. —
Reveži in sveta potrebni so i-meli v njem najboljšega pomočnika in svdtovalca. Zato je )il znan le pod lepim imenom
--Svoja sinova in
lčere je vzgojil v pravem kr-čanskem duhu. — Kakor je bi-o lepo, krščansko njegovo življenje, tako je bila tudi lepa njegova smrt. — Veličasten pogreb je pričal, kako ljudstvo spoštuje vrlega moža. Celotni občinski zastopniki iz občin Šenčur in Vetajovo, kat. izo-raževalno društvo Seneur 9 svojo zastavo in mnogo ljudstva ga je od blizn in daleč spre-
u ni ril mlado življenje. Dne 10. nov. ^e je vršil pogreb nesrečnih častnikov z vojaškimi častmi in ob navzočnosti mnogoštevilnega občinstva. Uvedena je tftroga preiskava glede vzroka nesreče.
-	— Gorje. Dne 5. nov. smo apremili k večnemu počitku blago ženo in skrbno mater Terezijo Cundrič iz Poljšice pri
Gorjah. Bila je tiha, mirna in zgledna gospodinja. Dolgo j? hirala in slednjič vsa vdana in lepo pripravljena mirno v Gospodu zaspala. R. I. P.
Umrla je znana dijaška gos pod i 11 ja Antonija Breskvar, E-monska cesta 2, ki je vzgojila mnoge slovenskih dijakov. Dosegla je starost 80 let.B
Poroka. Poročila so je gdč. Pepca Lavrenčič iz znane not rAnjske narodne rodbine z g Pavlom Konstantinovičem Bezrukov. '
Samomor. Konrad Iskar, po možni pisar pri okrožnem sodišču v Mariboru se je v nedeljo popoldne na cesti v Rušah zastrupil. Bil je invalid in je bolehal na srcu. V soboto se je javil bolnega.
Razžaljenje kralja. Dne i. nov. je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem bosojen na 1 leto strogega zapora . Ivan Kranjc, delavec, Gradišče pri sv. Tomažu, ker je 10. julija na kolodvoru v Ptuju, ko je bral v "Jugoslaviji*' o atentatu na
regenta, rekel: 4 * Tega h.....
so mogli že davnej ubiti/'
—	Josip Ferjančič. V Celovcu je umrl dne 30. oktobra g. Josip Ferjančič starosta celovških Slovencev. Pokojni, se je rodil v Idriji leta 1849 in je že v mladih lettih prišel v Celovec kot uradnik Alpinske ment. družbe. Ko je vstopil v pekoj, je sodeloval pri celovški sloveinski posojilnici. Bil je vedno zaveden Slovenec, kar
soboto 5. nov. je u-mrla tukaj po dolgoletni bolezni g. Ana Munda, v 70 letu starosti. Bila jd krepostna žena, vzorna vzgojiteljica svojih o-trok ter je prav do smrti ohranila čilost duha. Najmlajši od njinih otrok se je posvetil političnemu in organizacijskemu delu in vodi tajnistyo SLS v Novdm mestu. Blagi materi, ki je čeprav hudo bolha, z zanimanjem čitala naše časopise, naj dodeli Bog svoj mir,
•ostali družini pa naše globoko sožalje.
V dinarjih nameravajo pri-čdti računati z novim letom po drž. uradih in denarnih zavodih.
Srebrne krone. Pri nas plačajo razni kupci za srebrnb krono že 18 papirnatih kron; plačajo v Italiji za sre-no 2 do 2 liri in pol. današnji vrednosti 24
so pričeli iztihotap-kar na debelo srebrne krone.
100 zlatih dinarjev se pri plačevanju carino računa kot 500 papirnatih. »
Pameten davek. Ljubljanski občinski svet je sklenil uvesti davek na pozne pivce po gostilnah in kavarnah. Kdorkoli bo pil čez 10. uro, v kavarni pa čez 11. uro, bo plačal za vsako uro* 4 K davka. Tako se bo na veselicah, ki trajajo pozno v noč, nabralo precej kronic. Prepričani pa smo. da po ljubljanskih gostilnah ob 10. uri net bo nič manj piv-4 cev kot dozdaj. — Dalje je občinski svet sklenil, da se uvedejo naklade na dohodninski davek od 60.000 K letnih dohodkov naprej. — Podjetja, ki morajo polagati javne računo (banke itd.) morajo plačati občinske d<&lade v 100%. drugi Irugi davkoplačevalci 65%. Najemnina v ljubljanskih mes-i nih palačah se dvigne. Vojašnice se prodajo. — Barja-nom, ki spadajo v ljubljansko občino, ne bo treba več šrango plačevati. — Iz tega se vidi, da e večina v ljubljanskem ob-činskekn svetu na pravem potu; Pritiski pri kapitalistih. %a-
o liberalci tako divjajo. Petrolejski vrelci na Hrvats
cem oz. petrolejsko ozemlje je prišlo v rok$ Angležev. Za bora pri tej kupčiji je bil lebe ralni minister dr. Krizman.
čez en in pol milijona hI vina ima Dalmacija na prodaj, podati ga pa ne more, ker je izbrulmila najvažnejša tržišča.
Smrtna kosa. 5. nov. smo premili k večnemu počitku blago ženo in skrbno mater Terezijo Cundrč iz -Poljščice pri Gorjah^ Dolgo je hirala in slednjič vsa vdana in lepo pripravljena mirno v Gospodu zaspala. Rodbini iskreno sožalje!
je!
je še na smrtni postelji povdar- milo k zadnjemu počitku. Pev
cesti sredi vasi v spor z nekim vojakom, ki je takrat imel službo. Vojak so je poslužil o-rožja in prizadel Vavknu z dvakratnim strelom smrtno ra no. Ranjki je bil mož razburljivega značaja, a vsekakor dobrega srca. Kdo je kriv nesreče, je delo preiskovalne komisije, ki naj nam poda natančnejših podatkov o tem dogodku ! — Ranjkemu blag spomin, a njegovi rodbini naše sožalje. Sv. Ana Pod Ljubelom.
V nedeljo 13. nov. sj&o pokopali tesarja in hišarja Janeza Šmitek. Pokojni je bil invalid in se je kot tak med prvimi vrnil rz ruskega ujetništva. TJ-
mrl je za grižo. N. v m. p. ,
Ali že imate Trinerjev stenski koledar 1922?
Trinerjevi stenski koledarji o vedno na svojem mestu., V. sako leto to krasno umetniško delo prekaša svoje prednike. Naš novi stenski koledar za 1. 1922 je bil narejen po inspiraciji znane Walt Wliitmanove pesmi: "Pioneers, o Pioneers !'1 Veličastna srednja slika "Napredka*' je obdana
z okvirjem devetih manjših slik, predstavljajoče fantazijo iznajdb minulih stoletij: (15-30) Kopernik, pionir moderne
astronomije ^zvezdoslovstva),; 1632 Komenij, ustanovnik sistema ljudskih šol; 1799 Volta, mojster vede na električnem polju itd.) kakor tudi skrivno-
sni Roentgenovi (X) žarki; dalje Mme. Curie (radij). Ali
imate že ta krasen stenski kole-<}art FoSljite nam 10c za po-rritje poštnih stroškov. Navedite naslov: Joseph Tri-ner t&mpany, 1333 So. Ash-
land Ave. Chicago, 111.) Poglejte tudi doma, če imate kaj Trinerjf^ega grenkega vina v zalogi, ker to vino je izbomo krepčilno za želodec iti najbolj
primerno darilo za bližajoče se božič.nrj praznike. Ako imate svoj želodec v redu, boste lahko božič in novo leto povsem zadovoljni obhajali. (Advert.)
Izvanredna ponudba nemočnim.
Ljudje, ki trpe od slabosti živcev, izgubljene anage, vsled glavobola, neredne prebave, na ledican ali mehurju, hudih sanj, strašljivosti in mnogo ostalih slabosti, se lahko temeljito in trajno ozdrAvijo z vporabo Novo zdravila. To zdravilo vas bo v kratkem času naredilo močne, zdrave in sposobnim za vsakdanje telesne napore. V dokaz temu vam hočemo zastonj poslati za 15 dnevno zdravljenje Novo zdravila vredno $2.00. Pošljite samo 50 entov za poštnino in odpremo. To ni samo vzorec, ampak je popoln p zdravilo za 15. dnevno lečenje, ki vam bo v mnogih slučajih dalo popolno olajšanje. Ta ponudba velja samo za malo časa Pisma in znesek 50c pošljite:
NOVO COMPANY, Dept. 37, Box. 33	Brooklyn, N. Y.
ALI IMATE SLABE OČI IN GLAVOBOL?
Abnormalne oči direktno vplivajo na važ glavobol, želodčne in druge živčne nerede, ker take oei izrabljajo ter slabijo živčevje. DB. L. A. STARCE Ophthalmologist.
Uradiie ure: 10, 12, 2, 4, 7, 8. Ob sredah 10,12.
6127 8t. Clair Ave., Cleveland, O. ob torkih 11-8 zve. na podružnici v Oity Bank Bldg. (Pearl & 29th St.) Lorain, Ohio.
Začimbe, zelišča in najrarno-vrstnejša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pilite po breiplačni cenik.
MATH. PEZDIR
P. O. Box 722, Oity Hall Station NEW YORK CITY. /
Zastave, bandere, regalije in zlate znake ca društva ter član« K. 8. K. J.
izdeluje EMIL BA0HMAN
2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI.
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
Anton Zbašnik
Pittsburgh, Pa.
Corner 48th and Butler Sta.
Telefon: Fi#k 2065 Sprejema v izvršilo vse notarske pasle. hhMi POQJMLABTILA, KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, QMTSmOCR, OPOROKE in raane druge notudke dokument«. Iadeluje PR#SNIE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA	preiskuje stanje
zemljišč tukaj in v starem kraju in sPrejema tudi raane druga preleta ve. Večletna Ukuinja jamči vsakemu dobro delo. Pilite ali pridite osebno. Cene nizke in postrežba točna. .
Bodite previdni z denarjem! Nalagftjte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta mwilii. fajti Tvled večje množine denarja med lja^tvom delaj« ipe&antje veKke dobičke z onimi, Id jim gredo oa Umanice.
Nai denarni zavod je zanesljiv in poznan med aarodem po svoji vljudni in hitri postrqftL	__
Mi »h**««* m
u
Mi plrfujra,« M hrumimo <t»f*
po 3 odst.
k glavuid
Ijajo sedai nt ktr m
Povprašajte nas za nasvet in cene. staro domovino t
Ako imate doma Liberty Bon de, iapotlA^Ufiae cerjgra^Cio »i-nja in utov, prinesite jih k nam ter Tam iiSoaemc shraniti bi^laži«
THE J0UET SATIOITAL BAKE O	JOLIBT, ELLINOBI
Kapital $150,000.00	Prebttfik
Established 1857
. >
Najlepša priložnost za | ( štedenje, kar ste jih ^ še imeli.
se vam zdaj pri naši banki ponuja. Naai božični varčevalni klubi za 1. 1922 (Christmas Sayings Clubs) se sedaj ustanavljajo in vam dajejo priložnost hraniti na lahek naein, stop-nema m sistematično.
Na milijone ljudi v Združenih državah se poslužuje tega načina, da si vsako leto nekaj pri-hraui ker se je ta način za najboljšega pronaslo.
PRIDITE IN PRIDRUŽITE SE ZDAJ ENE-
MU IZMED NAdIH BOŽIČNIH VARČEVALNIH KLUBOV ZA L. 1922.
Ta klub bo posebno Vam ugajal, in Vam bo tudi veliko koristil v vseh zadevah.
t-
pa-
ostane v domači škofiji
ko je prišel Baraga v:
sko semenišče meseca _
Kolikor i)ol3 živo se Je Btlra-g» zaveda! imenitnosti in važnosti duhovskega stanu, kolikor bolj določno se je odpovedal svetu in.vselm prijetnostim, ki so mu ponujale v svetovnem življenju, toliko bolj vestno in natanko se je popri jeanal pomočkov, ki jih semenišče ponuja vsem, katerikoli se pripravljajo za duhpvski stan. Hifojega reda natanko se držati, postave semeniške na vse strani zvesto spolnovati brez ozira na to, ali ga spremljajo oci predstojnikove, ali ne, bilo je njemu živa potreba in sveta dolžnost. S kako neutrudno pridnostjo in s kakim lepim u-spehom pa se je pečal z bogo-6lovskimi vedami, pričuje to, da je v 1 letu opravil to, kar je navadno za dve leti odmenje-no; zatorej so ga že konec dru-ega leta priporočili in odločili za mašnikovo posvečeaje, katero so mu tudi podelili dne 21. kimovca 1.1823.
Ako jel dan mašnikovega po-svecenja aploh dan najsvetejših in najslajših čutil, ki jih v svojem življenju občutiti more in jih res občuti sleherni, katerikoli prav poklican skozi prva vrata stopi v svetišče Najvišjega: v kolikom morju
neizmernega rajskega veselja se je pač mogla topiti blaga in čista duša našega Baraga, ko je jčutil popolnoma utolaženo tisto goreče hrepenenje, katero
je zdavnaj že požgalo in zadušilo vse druge želje v njegovem srcu! Kako živo in globoko so mu pač segle v srce pomenljive besede: "Gospod je deflež mojega deleža in moje kupe; Ti
si, ki mi boš dal nazaj moj delež/' (Ps. 15.) Saj je on tudi sam, da se je mogel Goppodu
darovati m Gospoda v najboljši in edini del sprejeti, zapustil svojo očetovsko dedščino svoji sestri Amaliji in se tako odpovedal vsemu, v čemer človek sploh in navadno išče svoje posebne sreče in zadovoljnost!
Kako močno so se pač v takih presrečnih' trenutkih uko-renili živi in trdni sklepi, za-'naprej le Bogu živeti, le v božjo čast in v pravi večni prid bližnjega obračati tisto svej*> oblast, ki mu je bila podeljena po molitvi in pokladanji rok 'višjega pastirja, naslednika a-postolov!
Poln takih želj in čutil stopiti koj drugi dan o 5. uri zjutraj k oltarju presv. Rešnjega Telesa v stolni ceirkvi in daruje prvi? neomameževano Jagnje Bogu nebeškemu Očetu, in ostane po tem še eno leto v semenišču nadaljujoč učenje bogoslovja. Konec tega šolskega leta, med katerim je sposobno gorečnostjo večkrat — in sicer prvič v trnovski cerkvi — o-
aopol brezverskega učiteljetva in države na vagojo otrok, pva glavna činiteija, ki imata po božjem pravu dolžnost in pravico soodlocevati pri vzgoji, sta popolnoma odrinjena v stran. To so starši in Orkev. Starši imajo pri vzgoji otrok aam& toliko še govoriti, da i-naajo dolžnost plačevati , vse stroške za Mo — in ti stroški naraščajo rfeiamerno.
Novi zakon določuje, da je u-'čitelj državni uradnik in nič drugega. To je prva osnovna in uspdepolna zmota, ki globoko sega v pravice staršev. Starši imajo dolžnost otroke vzaja-ti, in ta dolžnost fp tako naravna, da je nikdo odvzeti ne more. Starši so za vzgojo otrok tudi Bogu odgovorni. Starši nosijo poleg otroka tudi posledice, če so slaibo vzgajali. ZaT
kaj ni je hujše šibe za starše, hišo in njeno gospodarstvo kot slabo vzgojeni otroci. Starši morajo tudi z pgromnimi žrtvami nositi stroške vzgoje. Iz vsega tega je razvidno, da staršem ne more in ne sme biti vseeno, kdo vzgaja njihove o-rtoke in kako se vzgajajo. Kako starši, ki dobro vzjgajajo svoje otroke in hočejo imeti ddbre, pametne in verne naslednike v družini in v gospodarstvu, pridejo do tega, da morajo izročiti svoje otroke v vzgojo Človeku, ki mu ne zaupajo, človeku, o katerem so
'prepričani, <ja vz^aja otroke v
'svobodomiselnem duhu, ki je 'vir in začetek moralne propa-losti, podivjanosti, brezverner ga življenja in nesrečne smrti. In—kar dela krivico še večjo
— starši morajo tako " vzgojo* ' celo plačevati s svojimi trdo prisluženimi groši!
Po novem zakonu torej starši nimajo nobene pravice govoriti pri izbiranju vzgojitei-jeiv svojilil otrok, temveč j nastavlja minister potom slojih podrejenih urado. To je najogromnejša kršitev osnovnih človeških pravic. Kaj bi rekel svobodomiseln oče, ko bi sprišetl k njemu katoliški vzgojitelj in z grožnjo zahteval, da 'izroči ta oče otroka njemu v vzgojo, katero bi moral seveda povrhu še drago plačevati. Tako dela svobodomiseln minisr ter. Pride k verni materi in pravi: otroka bom vzgajal jaz po svobodomiselno, ti pa pla-čuj, in poleg otroka nosi tudi vse posledice j*e vzgoje.
To je nezaslišano. In kljub
temu vlada to hoče narediti. Krajni šolski svet kot zastopniki staršev nimajo pri zbiranju učiteljev nobejie besede, pač pa morajo <plačeJvaiti. Šolski nadzornik, ki ga po zakonu nastavlja —t strmite -— svobodomiselna učiteljska organizacija ima celo pravico kaznovati župana, predsednike in odbornike kraj-nih šolskih svetov, če ne bodo plačevali tako, ^ot se jim bo
nič samo Bog more kaj narediti — bo brezveren učitelj otrokom to dajal, kar ima: versko mlačnost, nevednost o verskih in cerkvenih stvarejfy versko brezbrižnost. Kaj ve svobodomiseln učitelj o sv. spovedi,
gv. obhajilu, sv. ma&i, 0 cerkvenih in božjih zapovedih, če se sa vse to ne briga in marsikdo naravnost sovraži. ^
Ta nesmisel je tako velika, o-benem ta napad na katoliško v-zgojo tako satanski, da ga je mogel roditi le brezmejno in slepo sovraštvo do Boga in Cerkve. .«
Starši, zgenite se! Gre za vaše otroke, za -bodočnost vaših družin in bodočnost vsega slovenskega naroda, ki se je v-zdržal samo po svoji vernosti in poštenosti. Zdravniki ugotavljajo, da je slovenski rod začel vsled spolne razbrzdanosti že propadati. Če pustite še to, da se bodo otroci Še bolj brezverno vzgajali kot se zdaj, potem je to začetek konca. Za kaj brezvera in spolna razbr-zdanost .gresta vedno z roko v roki. čim bolj prva dviga svojo glavo, tem bolj podira druga mlada življenja, zastruplja družine in koplje narodu »grob.
znanjal božjo besedo, bil je tu-	.
Novi zakon ne ve nic o ver-
di konec njegovega učenja in pripravljanja, pa tudi začetek tistega dejanskega pastirskega življenja, po katerem je edino hrepenel. Prestopil je v to življenje, po katerem piše: 4'Stal sem brez dela na trgu tega sveta: kar pride On, ki mu
je ime Ljubezen, in pokliče revnega posvetnjaka, ter reče:
ski vzgoji,dasi jo 90 odstotkov staršev zahteva. Svobodomiseln učitelj hoče katoliške ali pravoslavne otroke brezverno vzgajati, in to ministru zadostuje. Željo par sto ljudi, ki so vrgli Boga iz duše in življenja, naredi svobodomiseln minister kot zakon, zahtevo več milijonov staršev, ki imajo dol
Pojdi tudi ti tja, in dal ti bom, . i .	w
kar je prav. Glej, Gospod! znost m pravico zahtevati, vr-tukaj sem; daj mi torej, kar I«* med staro šaro. To jo u-
'darec v obraz, ki ga katoliško
mi gre; daj mi moč in krepost, ki jo je imel sv. apostol Pavel.''
Proti pravicam staršev in cerkve v Slove-
put.
ljudstvo ne more in ne sme zaradi časne in večne sreče svojih otrok prenesti.
O verski vzgoji torej ni govora, Pač pa je milostno dopuščen za kakšno uro na teden /verski pouk. -Toda čudite: ta /verski pouk ne bo podajal tisti, J j ki to zna, se je za to učil in ki Ljubljanski "Domoljub" P^'je poklican za to, namreč dušni
pastir otrok, temveč — učitelj,
Listi poročajo o novem za ko nu, ki se ^piwlja afc šole.	>
Ta zakon pomeni popoln mo- {'Ker pa to ni' mogoče — ker ia
Stenski koledarji.
Naznanjam, da imam zopet velike stenske koledarje za leto 1922, katere bom razpošiljal po naročilih tukaj in v staro domovino.
■ * Koledarji so zelo veliki in vidni; imajo 12 listov (po mesecih) s slikami; Sbo zelo primerni za družine, ali pa za urade, posebno še za društvene u-radnike. Cena v primeri koledarja je zelo majhna, zato ker jih naročim po deset tisoč skup. S poštnino vred stane samo 25c bodisi tukaj, ali v staro domovino.
^Naročila pošljite v denarju, po poštni nakaznici (Money order) ali pa v poštnih znamkah. Pišite na:
ANTON GRDINA, 1053 East 62 St. Cleveland, Ohio.
St?\erova zdravila \tdrzujcjo /diavje v družinah.
Kašelj in prehlad.
V tem ietnem. vlada kažolj in l&rehlad pri odrastiih in pri otrocih, Qo se zanemari, se razvijaj« iz njega komplikacije, ki m lahko nevarni izegpite se zlim posladicam prehlada z vzetjem Savani*« Cold «nd Grip Tableto (Severjevih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena 30 centov.—Hitro odpomoč proti k*tya dobita, če vzamete™ -
S
Cough Balsam
(Sevarjev Balzam zoper kalelj). Pomirjuj« razdražeftost, omehča izločevanj«, ustavi kašelj, povzroča
imerno božično ali novoletno darilo«
'I	£ 3'i-1	V < -i- \ t ■ > ..
rslWi nedavno v New Yorku se vrteči
"America's Making" razstavi, kjer so imeli tudi Jugoslovani svoj pavilijon, je zbujala splošno pozornost slovnica Chippewa indijanskega jezik«, katero j« sPisal naš rojak in pijonir misijonarjev na severozapadu RT. REV. FRIDERIK BARAGA. Tako je A. merikance tudi zelo zanimala neka ži-votopisna knjiga- o našem pokojnem Škofu Baragi
Kaj j« bil, in kako je prvi naš ameriški slovenski škof deloval c«Mh 38 let, bi moral znati vsak ameriški Slovenec in Slovenka, oaobito še kar jo mlajše generacij«.
Letos meseca novembra j« poteklo ravno 160 lot, odkar je »topil tedanji visokošolec Friderik Barag« v ljubljansko semenišče in si na ta način' izvolil poklic duhovnik«. V Ameriko1 je prišel kot misijonar 31. dec. 1830. umrl je 19. jan. 1868 ter Počiva v ško. fijski katedrali v Marquette,, |Iich. Celo življenje tega slavne*« ikof* je velika odprta knjiga polna lepih in kulturnih del.
Da se bodo ameriški Slovenci z življenjem blagopok. škofa Barage še bolj seznanili, sem podpisani dobil nekaj knjig, z njegovim životopisom, katerega je spisal P. Krizostom Verwyst pod naslovom: "LIFE AND LABORS OF RT. REV. FREDERIC BARAGA, FIRST BISHOP OP MARQUETTE, MICH.
Ta zanimiva knjiga y lično v platno vezana v obsegu 8 x 5 IZ palcev in vsebuje 476 strani V nji se nahaja slika pok. Baraga, ponatis njegovega lastnoročnega pisma in več slik iaza njegovega misijonskega delovanja med Indijanci V Ameriki. Knjiga vsebuje tudi kratek životopis in sliko anane-ga misijonarja rojaka Franc Pirc-a in še nekaj drugih misijonarjev na severozapadu.	i
Ta knjig« je sPominske vrednosti za va«keg« ameriškega Slovenca, ker opisuje moža, znanega tudi v ameriški zgodovini in katerega je aloveiska mati zibala.
Očetje in matere! Naročite to lepo knjigo aa božično darilo svojim sinovom in hčeram, ki bodo knjigo z največjim zanimanjem in ponos«m čitaH. Zanimiva je tudi za odrasle, ki so vešči angleščine.
Cena knjige s poštnino vred je $2.00.
Naroča se pri:	.	^

1
Box 306
M. POGORELC
Wakefield, Mich.
BOŽIČNA ID^AJRIL.^.
Svoiim v stari domovini boste najbolj ustregli, ce jim pošljete za božično darilo denar. Za par dolarjev dobe tam lepo
svoto tamošnjega denarja.
Jugoslavija:
500 kron sa ■____$ 2.05
1000 kron za ■ * 6000 kron za 10000 kron za
Glejte cene:
Italia:
100 lir za . 500 lir za . 1000 lir za . 10000 lir za
4.00 19.50 38.00
....$ 4.70 .... 22.00 .... 46.80 ....434.00
Nemška Avstrija:
1000 kron za____$ .95
5000 kron za____3.50
10000 kron za____6.00
stari kraj
nice. Za pojasnila se obrnite Aa:
MLADIČ & VERDEKBAR, 1334 W. 18th St. V-
in
Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tuk
kot: pooblastila, prošnje, kupne pogodbe in pobot-
Ohicago, HI.
ZDRAVNIK ZA REVEŽE.
Na tisoče ozdravljenih. Priprosto - domače zdravilo pravi blagoslov revezev.
Na polju modernega zdravilstva
Je odkritje slovečega Bolj i
rrvnega čaja zelo pomembno. Bo-jjati soki, skuhani iz korenin, sko-rij, listja, zelišč, jagod in rož pospešujejo vsaki ženski lep stas, ako ta čaj enkrat, ali dvakrat na teden piie.
Ta čaj preganja iz telesa vse strupene snovi, ki povzročujejo zabasanost, neprebavo, bolečine na ledicah, jetrah, v želodcu in na, krvi.
Bolgarski krvni čaj sedaj pije na milijone ljudi, ki se zanašajo na njegovo zdravilno moč pri prehladu, proti influenei, pljučnici in drugimi nevarnimi boleznimi.
Bolgarski krvni čaj je zdravnik revežev, ker je ekonomični in ker ne velja mnogo. Vprašajte še danes po njem bližnjega lekarnarja, ali ga naročite pri nas po posti, priporočeno. Ena velika družinska škatlja stane $1.25 ali 3 $3.15, ali 6 za $2.25. Naslov: H. H. Von Schlick,President Marvel Products Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa.	(Advertis.)
{Največja slovenska banka v Ameriki
*	j
Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez vsakega odbitka.
Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana
hi Jadranskega morja
•	* *
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domorino in iz domovine v Ameriko.
Naša banka je pod državno kontrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.
NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
KDOR NAMERAVA POTOVATI V DOMOVINO KDOR ŽELI DOBITI SVOJCE IZ DOMOVINE KDOR ŽELI POSLATI DINARJE ALI DOLARJE ZA BOŽIČ
KDOR HOČE VARNO NALOŽITI SVOJ DENAR
€1 KDOR HOČE KUPITI ALI PRODATI OBVEZNI
GE NAJ PIŠE NA
EMIL KISS, BANKIR
133 SECOND AVE.
NEW YORK, N. Y.
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Eorstvom države Oh*, ki je tudi naia rUgateljic. B*
Frlde
ftit
tovembra letos je
___tlo ravno 100 let, odkar se
je iloveči ameriški slovenski škof Friderik Baraga za du-hovski stan za trdno odločil, dasiravno je dovršil že - vse pravoslovne študije na Dunaju.
Iz Dr. Leon Vončinove knjige "Friderik Baraga" posnemamo o tem sledeče:
"Baraga bogoslovec v ljubljanskem semenišča in za maš-aika posvečen."
Pok. škof Friderik Baraga.
t *4 Zadnje leto svojega študi-ranja na dunajski univerzi, je visokošolec Friderik Baraga nekoč svoji sestri Amaliji poslal krasno, risano podobico "Dobrega Pastirja", s katero je bil popolnoma slovo dal pre-ljbbljenemu svojemu risanju. S to podobico je bil pa tudi že slovo dal tistemu svetovnemu stanu, v katerega so ga vse o-
kohiosti klicale in na katerega se je dosihdob pripravljal z
vso resnobno skrbjo in pridnostjo. Misel, v duhovski stan prestopiti in se popolnoma darovati Bogu v službo in ljudem v pospeli pravega dušnega in večnega blagra, bila se ga je lotila že 1. 1^19., torej tretje le-
njegovega učenja na dunajskem Vseučilišču. Kako in
odkod mu je bila ta misel, to nam ne pove ne Friderik sam, ne kako drugo vnanje spričevalo; toliko bolj pa se sme verjeti, da ga je> s to mislijo bil navdal tisti, kojemu je ves čas svojega mladostnega življenja služil s tako čisto in gorečo ljubeznijo, iji ki ga j a, kakor nekdaj Savla, izvolil v to, da "nese Njegovo ime pred neverni-keM in razširja Nj^govp kraljestvo na zemlji. Ta poklic Friderikov v duhovski stan je bil v resnici pravi božji poklic; za to trditev imamo dosti zanesljivo znamenja v tem, da se Friderik, čeprav ga je branje cerkvene zgodovine noumriega Stolberga bilo vsega vnelo za cerkev Kristusovo, veindar dalj časa ni upal te misli poprijeti in na njo popolnoma se zanesti. Ko se je pa bila ta misel tako globoko vkoreniuilk v njegovem srcu, da se je več ni mogel iznebiti, odločil se je tudi konec treftjega šolskega leta na vseučilišču popolnoma za službo v duhovskem stanu; da se pa nikiikor ne bi prenaglil, zato je pri vsem tem nadaljeval učenje pravOslovja, dokler ga
ni dovršil 1. 1821. In zdaj, ko ne samo on,ampak ko tudi nobeden drugi ni mogeil dvomiti o čistosti in resničnosti njegovega poklica, prosi in dolji takoj vsprejem v seni^jiišče dunajske nadškofi je, še preden jel Dunaj zapnstil in se vrnil v svojo domovino.
Domov popotovaje se oglasi pri tedanjem ljubljanskem škofu Avguštinu Gruberju in mu P°ve, kaj je zastran svojega polica v duhovski stan že storil in dosegi; ali škof blagega spomina mu z očetovsko res-nobo in ljubeznijo na srce po-klada dolžnost, ki ga veže do <l«>maČo škofije, s talkim nspe^ <la sj Friderik ni mogel drugače misliti, kakor da so besede domačega višjeiga pas-tlrja razodenje božje volje; od-Pove se: terej ptuji dunajski in
J •
i r	#ši
14. DECFaiBRA 1921.
da je zamižal, a mirrič ivendar ni spal in dolgo tudi ne. 'Solneni ž^rki so se nekoliko poigrali nad njim* pali mu na oči in ga poklicali: "Vstani!
Anton je vstal, pa je bil truden, glava je bila težka od skr-
(Dalje.)
" JejhataJ.... JejhataJ.,..
Kdo bi si bil mislil..Toliko easa ga je motila, nazadnje, ga pa zataji!" je vzkliknila Kopačeva Marta.
44E, saj menda še nič ni bilo med-njima!" je oporekala Jer-načelva. " Ančka bi ga bila menda že rada, pa je Gornikov preošaben, ker misli na kako kraljičino."
"O, ti pa nič ne veš!.... Prav nič ne veš, Jernaoka! O, ta dva sta se imela, imela", u-govarjajo vse vprek.
"I, kaj pa veste!"
4'Vse vcimo. O, vemo, zakaj Gornikov ni imel dobre besede za druge; v to Ančko je bil tako zaverovan. Sedaj pa
N ima, hihihi____O, sedaj bomo
pa^e dobre, samo-če bomo hotele biti!"
" Jaz pa še sedaj nei Verjamem."
44Pa meni verjemi, ki sem njena prijateljica", reče Trz-narjeva Katka. 44Jaz vse vem, Čeprav mi ni nič povedala; pogruntala sem jo----Ob
nedeljah sva hodili skupaj v cerkev, pa sem bila sklenila, da jo zasledim, ker mi je vedno pravila, da nima nobenega. A to verjemi, kdor more, jaz ji nisem, pa sem prav imela... Ko sva hodili tako v cerkev, ni pogledala nobe*nega, samo tam na ti*gu, ako je videla stati Gornikovega, je vselej malo zardela. Za nobenim drugim ji niso uhajale* oči kakor za njim. Pa to ni kar samo ob sebi."
Tako so se pomenkovale dekleta na lužf in so ugibale, Če Gornikov vo, da ga je zatajila,
in kaj bo sedaj____Kozačeva
Marta, ki je bila blizu Gorniko-vih doma in se je včasih že nastavljala temu Antonu, je bila kar vdsela. Škodoželjno srce ji je vpilo: 44Prav mu je!... Prav mu je!"	t
In kar ni se mogla zdržat-i, da bi ga ne zbodla, ko ga je gredoč domov srečala. Hotela ga je videti premaganega, da bi ga zasmehovala in bi se maščevala nad njim. Ustavi ga in vpraša: . 44Ali že veš?" 44Kaj pa je novega?" Martin se nasmehlne: 4 4 Me pa že vse vemo, da te je dekle
zatajila____"
Antona razburijo te besede in smeh ga speča, da se zatogo-ti: 4 4 Kaj česnaš?" ' .
Marta se brž umakne, pa Se enkrat reče za" njim: "Pa je» res! Sedaj se pa na glavo postavi, ker te Ančka ne mara reč."
Smejo? se je šla .naprej. Anton pa je bil ves razburjen in vrivalo se mu je vprašanje: 44Kaj pa to pomeni?"
In takrat se mu jet zdelo, da gledajo vsi ljudje za njim in se mu vsa dekleta posmehujejo. Vroče mu je prihajalo.
Lazarjeva Ančka pa ni mogla zaspati tistega večera. Srce ji je bilo nemirno in različne misli so jo razburjale.
Odprla je okno in se naslonila, podpirajoč si razgreto glavo z rokami. Nočni hlad jo je božal po vročem čelu, ko je gledala zamišljeno tja v čarobno noč, razsvetljeno od zvezd in od mehkih žarkov. Nji pa ni bilo mefyko okrog srca in težke misli so jo mučile____Poizkušala je moliti, pa ni mogla končati navadne molitve, zakaj mislila ie na to, kar se je zgodila, mislila na Aniona.
Delo mu ni šlo od rok tisto jutro. Zamišljen je postajal ccilo dopoldne ali posedal za vogali, podpirajoč si glavo, da so začele materi, ki je to opazila, vstajati skrbi. Mislila je, da se ga loteva bolezen, ko ga je videla, kako je na tnalu zagnal sekiro z ne vol jo od sebe, kako so je zgrudil na steber in si podprl glavo. Iji ko je slišal še težki vzdihljaj, ki se mu je iz-vil, se je prestrašila pa je planila k njemu z vzklikom:
4 4Anton, ljubi moj sin, kaj pa ti je?"
Klenila je roke in obupana
ton. Ni imel navade pono-čevati, a nocoj je moral izveder ti, kaj je ono govorjenje. Ančka je prestrašena odskoči-la. Zazeblo jo je, da se je stresla,, ko jfl začula njegov klic: 4 4 Ančka!"
Zdelo se ji je, kakor bi se ji grozil----
<4Odpusti!" vzklikne dekle iz dna trepetajoče duše, in solze se ji vlijo po licu.
Anton ni vedel, kaj bi dejal, ko jo je videl tako strto. 44I kaj pa jef vendar bilo?"
4'OdpustiJ____ Odpusti!"
Samo to je ihtela. Šele po-. , . v . tem, ko se je poleglo razburjen- zrl^ vanj, čakajoč odgovora.
je in je Anton le prosil, naj mu	J11'''
pove, kaj se je zgodilo, je zače-	bcteeda.matere se
la praviti vse od kraja.... pJPptolažila, saj se .je na sinovem
kako je težko pravila! Vse f™u bml° fk.aj drU^a' njelno pripovedovanje je zvene-	se je materl> da odseva
lo kakor iskrena prošnja za od- nft težka bolest' ki 8e Popuščanje in kakor obeti večne |pravlja streti njefca, ki ga ima
zvestobe________. ona	lia svetu, ki ji je
Anton'je bil žalosten in ve. dražji, edina podpora na sel. . Spomnil se je Barbiča, ki *tara leta.
mu je dejal, da bodo težave. 1^ftr.11 P? Pravic.1. PtovcJ!" Je R*, že so bile tu.. .	vsklikmla m ga prijela za roko
"Kaj pa potlej — ali me bo* Pa še boli motrila W>v obse kdaj zatajila?" je vprašal |raz' da bl brez ^dgovom spoz-Anton deklico.	nala njegovo bolest. 44Anton,
4 4 Nikdar več!" ,	kai te boli 1''
4 4 Pa če te oče zavržejo, topo, Težak smehljaj zbeži preko ali spode od hiše?"	' sinovega obraza, pa ji odgovo-
44Tvoja bom!"	li: MH
44Moja v sreči ali nesreči! "Mati, prav zdrav sem. No Ce sei tudi upira ves svet!" bene bolezni ne čutim. Prav Pa je šel iji na vasi je zaukal, brez skrbi *te lahko	te
kakor bi hotel vsem oznaniti, v; ^lovek Pa tudi ne mo-kaj se godi v njegovi duši, ka- re biti zmeroni vesel in ^obr<? kor bi izzival vcis svet. 44Ju-1
huhu!"	"Torej te skrbi more?''
Tisti, ki so ga culi in poznali, Anton Prikima.
so pa mislili tako in tako________kakSne Pa morejo biti ti-
VII.	*te skrbi, ki so te tako potrle ?"
Zaspal pa tisto noč Gornikov I Nadaljuje mati nekoliko brea-Anton ni.	ikrbneje, ko je izprevidela, da
Njegova duša je trepetala ui nevarnosti. 44Pa let kak kri mu je vrela po žilah. Srcerlle.s0 tiste skri)i» ki jih tako mu je bilo neknirno, in neznan I Vrivaš pred menoj? Ali jih
priljubljen, ker število naročnikov rapidno narašča. Ali ste ga že videli in čitali tudi Vi? Če ne, pišite na uprav-'ništvo 44Angelčka", da Vam dopošlje eno številko brezplačno na ogled.
Naročnina 44 Angelčka" zna-W samo $1.00 letno; GOc za 6 !meseceiv; posamezne številke stnejo 10c. Naroča se pri: Upravništvu gelčl^a, 1004 N. ChicagoŠt. Joliet, BL
Naslov uredništva: 620. —10 St. Waukegan, 111.
ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA
obrnite s« v .vseh »lučajih na nat in Vam bomo zadeve povoljno uredili E. Greenwald, odvetnik.
William B. Launch, v Slovenski javni notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, 111 Telefon: Canal 5777 (Nasproti slovenske cerkve.}
strah je silil v njegove, sicer neustrašene prsi, da je roko pritiskal na srce, kakor bi mu hotel vtisniti pogumma. 44Kaj pa se je zgodilo?"
tvoja mati ne sme poznati?"
4 4Potlej jih bosto pa S,e vi i-meli."
4 4 Malo več ali manj, to se meni nič ne pozna. Le zaupaj
v	I ' M •
Na to vprašan je_ si je odgo- 11111 varjal toliko časa, da mu je bi- J Anten je pomislil, kako bi se lo vse jasno, da je dejal: pnebil svojih skrbi, potem je
4 4 Torej sedaj vedo vsi, da je Pa dejal: Ančka moja; in dekleta se mi posmehujejo, a Lazar, njeta o-če, je besnel!"
To ga ie peklo in grizlo.
44Zakaj je besnel, zakaj?
To ni šlo Antonu v glavo. Pač mu je pravil nekaj tacega že Barbič, toda Anton tega ni
Oženil se bom!" Zardel jd pri tem, mati se je oa nasmehnila in rekla:
44Ali te to tako skrbi? To? Oženi se, ako se hočeš! Ali te nisem že davno silila?" 44Seveda ste me!"
44 No, viš! Pa te menda skrbi
—MMWH4—
POZOR!
T
Slovenci in Hrvati v Chisholm.
Minn., in okolici
>
Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi
Miner's State Bank
. ' i' } * ►
Chisholm, Mina.
Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate-•rinem jeziku.
"Točnost", "Varnost" i* "Postrežba" je naše geslo.
Krasni stenski KOLEDAR za
leto 1922.
Koledar ima 14 strani, na vsaki Strani so različno krasne slike, strani so široke 9\i, palca in dolge 1614 plača; t Ako krasnega in lepega KOLEDARJA še niste imeli v hiši; cena je 25c s poštarino; pošljite poštne znamke in Vam ga takoj pošljeiji.
Za lase, za sive lase, moške brke. za prahute na glavi, za revmati-zem, otekline, za rane, opkline, bule, ture, kraste, grinte, lišajc, mo-zole, srab, in solnčne pepre, kurje oči, bradovice, potne noge, ozebline, debelo kožo in žulje in še veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj.
Jakob Wahcic
CLEVELAND, OHIO.
6702 Bonna Ave. N. E.

JO
WASHINGTON
je glavni sedež Združenih držav in je tudi sedež urada za izdajo patentov in naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v VVashingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-. sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI.
Ime A. M. Wilson je znano že 30 let.
Pišite danes po našo sloven-sko brezplačno knjigo v izumih in patentih.
A. M. WILSON, Inc.
Snncc»(or» to the late A. M. WiUon
PATENTS
312 Victor Building. WASHINGTON, D. C.
=5
!
Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem.
Prva Narodna banka, Chisholm, Minnesota (Tl:c First National Bank, Chisholm, Miun.), Vam vošči vesele božične praznike in srečno novo leto! Mi upamo, in smo trdno j prepričani, da se bodo delavske razmere v tej naselbini in okolici zboljsale in da bodo vsi naši odjemalci ter prijatelji preživeli srečno in uspešno novo leto 1922.
First National Bank
CHISHOLM, MINN.
mogel verjeti. Kako bi verjel pa3 bora 3az rekla----Vesela
nekaj, kar ne more biti.... He! bom, kadar io boš pripeljal
Zakaj bi on ne sm^fl imeti rad Lazarjeve Ančke, in ona ne njega? Ali ni pošten fant? Ali se n« more oženiti, ako se le hoče? Tako se mu je zdelo vse na-
(Dalje sledi.)
IZiLA JE
7. ali decsimberska številka 1 'Angelčka*' s sledečo vsebino: Božič, pesem. (Fr. Žgur) ravno, gladko, pa je bilo van- J Mladinski oddelek. (Uradno dar drugače....	naročilo pd. tajnika). Peiter
Ančka mu je bila vse pove- Rokodelčič, novest. nadaljeva-dala, pa mu tudi obljubila, da hm Sv. Miklavž. (Sopot-mu ostane zvesta. In ta ob- "ican)i ect Hibnican Urban, ljuba je dajala Antonu moč in (Very Rev. M. Strašen mu nudila najboljše upanje, [odgovor. (V.) gala, razno ''Kdo nama kaj more, ako se I eradivo. Mesec decemeber, hočeva vzeti? Tistega bi jaz pomen istega in n jezovi praz-rad poznal, ki bi nama mogel niki Zabavni kotiček, razne ubraniti!" *	naloge. — Dopisi
Silil se ja biti pogumen. A Angelček: to je bil pogum fanta, ki je rav- Le* Dogs Dilight to Bark nokar poklical celo vas "na and Bite. Bay I. Watts. How korajžo", pa se boji, da bi ne Hero was Saved, by Mary bil tepen, skriti se pa tudi no- Clark Jaoobs. He'kept His H da bi se mu ne posmehova- Word. Thje Su. — The Ears
.	.	of Corn. Advent The Boy
l, kaj! Zasnubim jo, pa v- 0f Thirteen. Read the Catho-zamem jo, pa bo mir. Stari se lic Paper, by Rev. H. Da yS. J. bo potolažil, dekleta bodo pa Watch the Batter. Sporting pa-tudi obmolknila; če bo pa ka- ge by Rev. M. J. B..
Puzzle
«ru. u • i. ii. ^ . ^ tera hotela k ^ iTneti' 30 u-1Land Oh kaj bo rekel? Kaj bo brišem po ustih, da se ji ne1 ~
izvedel ?''	tskremžijo nikdar več
Ta prvi in edini slovensko-, na angleški mesečnik za Mladino
II I m* M
Tadaj je ^putnila senca poUmfikf»	•	•> .. ,
Ljudje s kilo.
Na tisoče ljudi z^utrganjem (kilo) si lajšuje trpljenje b tem, da nosijo in rabijo STUARTOVE umetne PRI LEPLJIVE PLAPAO PODLOGE (blazinice). Vrzite torej proč voj stari kilni pas. Ne nosite več jeklenih al gumijastih trakov, ki vas tišijo in tudi lahko vbodejo. Naj Vam m dopošljemo za poskušnjo eno. VRZITE PROČ SVOJ KILNI PAS
Ne računamo za isto ničesar. Na. vam dokažemo Številno slučajev, ka so PLAPAO PODLOGE za druge ž. ■iobrega storile. Pišite po našo knji go o utrgovanju (kili), tam bo6t< miniogg zvedeli o tej neprijetni bolez «L Mi imamo zaprisežena spričevali in zahvalna pisma .iz vseh delov drža ve, kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najboljše in da so z* mnogim kilo odpravile. NE ODLA SAJTE IN NE ČAKAJTE minut* več. Pošljite nam svoje ime in naslov SE DANES. Mi Vam bomo tako poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO in knjižico o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart fildg St Louis. Mo.
MATIJA SKENDER *
javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
Look out za pijače
katere- so zdrave kot je Triglav Caj vroč preden greste k počitku, zavoj 75c. TERPOTEC zavoj 7Sc. RMAN zavoj 75c. 1000 R02E zavoj 75c, En-cian (GENTIAN) zavoj 75c, in druga zelišča v zalogi.BRINJE iz starega kraja po 16c funt, 125 funtov $11.00. Naročite si iz Chicage, s tem s*, prihrani na vožnji. PRAŠEK od vina (Weinstein) po $3 funt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače za žejo. Sugar Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (MERO) za alcohol autoraditor in za vse tekočine, ki imajo proof v sebi, meri manj kot pol grada pa do 200 gradov, stane $3.00.
Vse 'cene vsebujejo tudi poštnino, samo malt in brinje ne. Naročil se ne pošlje, ako faiso naprej plačane. Pišite glede zastopništva prodaje Gauge.—Velik komišen!
- A. HOJ*WAT, 1903 W. 22 St Chicago, IH.
Za praznike
Stara navada ameriških rojakov je, da se spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev v domovini s primernim darom za božične praznike.
Ker je sedaj cena denarja nizka, že samo par dolarjev pomeni jakdl veliko v starem kraju.
Denarne pošiljat ve skozi našo banko so navadno nakazane v 14. ' dneh. Denar dobi prejemnik na svoji domači pošti brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
ZAKRAJSEK & ČESARK.
Slovenska banka.
70—9th Ave., New York, City. |
Dostavek: Onim, ki žele potova- 1 ti domov za praznike, priporo- 9 čamo svojo potniško pisarno. '
Slavna društva K. S. K. J., pozor!
Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnic^ bolniške liste, društvena pravila i t d., dalje vse tiskovine pri pric#» lanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja m najmoderneja slovenska unijska tiskarna.
Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenska ga na angleški jezik.
Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do naa.
V naii tiskarni •• tiska "Glasilo" K. S. K. J. .
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOV. LIST V AMERIKI.
Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St.	-:- -:- * Joliet, Illinois.

FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York
. GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metko-vic Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.* ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trst, Opatija, Zadar.	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji, in Nemški Avstriji. IZDAJAMO čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na v-pogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne liste na we kraje in za vse črte. IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. SPREJEMAMO DENAENE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov širom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vlož-no knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico.
KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vrnitve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v ' prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrod-ni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno napro-šeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne Hercegovine in Črne-
gore.
Frank Sakser State Bank