Jugoslavije, dopisni član H . O berm aier G esellschaft für die E rforschung des E iszeit­ alters un seiner K ulturen (E rlangen). N jegovo delo je bilo dvakrat nagrajeno z n a j­ višjim priznanjem - P rešernovo nagrado (B etalov spodm ol 1949, Črni kal 1960), p re ­ jel pa je tudi K idričevo nagrado (1974) in leta 1974 najvišje jugoslovansko priznanje , nagrado A V N O J-a, Profesor Srečko B rodar je opravil torej pionirsko delo na področju paleo litika, ustvaril je trdne tem elje za študij in široko zasnovano raziskovalno delo na tem polju na univerzi in na akadem iji. N jegova odkritja v Potočki zijalki so služila številnim znanstvenikom pri členitvi p leistocena in osvetlitvi razvoja človeških kam enodobnih ku ltu r na evropskih tleh. Z a to v evropski fu n d a m e n ta ls literaturi o ledeni dobi ne najdem o dela , ki bi šlo m im o tega odkritja . Izredno pom em bna pa so tudi njegova povojna odkritja na osvobojenem krasu v Slovenskem P rim orju , saj se mu je prav z njim i posrečilo dokazati, da je bilo ozem lje ob ljudeno že v končnih fazah starega pa­ leolitika te r s krajšim i prekinitvam i v posam eznih predelih kon tinu irano tudi skozi vse sledeče oddelke ledene dobe. S svojimi raziskavam i po Jugoslaviji je veliko dopri­ nesel k poznavanju o razširjenosti na slovenskem krasu ugotovljenih človeških kultu r proti jugu in vzhodu. S klim atsko in terp re tac ijo geneze številnih jam skih sedim entov pa je prispeval tudi k osvetlitvi k lim atom orfogenetskega razvoja kraških obm očij, predvsem v Pivški kotlini in k razvoju klim atske geom orfologije na Slovenskem na­ sploh. Z a to smo tudi geografi gradili na njegovih strokovnih dognanjih . Z a vse to ter za n jegovo toplo človečnost mu bom o vedno iz srca hvaležni. Milan Šifrer V spomin akademika Josipa Rogliča 1906 - 1987 Josip Roglič je bil ro jen 14. m arca 1906 v Ž upi B iokovskoj v im otski občini. G im nazijo je obiskoval v Splitu in 1930 je diplom iral iz geografsko-geološke skupine na Filozofski fakulteti v B eogradu , k jer je bil njegov najvplivnejši učitelj B ora Milo- jevič. Čez štiri leta je tam obranil dok to rsko disertacijo iz geom orfologije B iokova. V tujini se je izobraževal pri znanih geografih na univerzah v S trasbourgu, v M ontpel- lieju , v B erlinu te r na D unaju . Služboval je na realki v B eogradu , 1. 1941 na gim naziji v Z agrebu . Istega leta je bil prem eščen v H rvatski bibliografski izdavački zavod in na­ to na V isoko pedagoško šolo v Z agrebu , k je r je bil izbran I. 1943 za izrednega pro fe­ sorja te šole in 1. 1945 za rednega p rofesorja Filozofske faku lte te (od I. 1946 Prirodo- slovno-m atem atične faku lte te). V letih 1945 in 1946 je vodil K om isijo za razm ejitev pri p redsedstvu vlade N R H rvatske in je sodeloval pri delu m irovne konference v P a­ rizu kot ekspert za Istro . V povojnih letih je kot p redsto jn ik G eografskega zavoda in po 1. 1960 G eografskega inštitu ta univerze v Z agrebu postavil tem elj širokopotezne visokošolske izobraževalne in raziskovalne geografske dejavnosti. O d 1. 1947-1962 je bil predsednik G eografskega društva H rvatske, po nekaj let tudi p redsednik Sveta geografskih društev FN R J in N acionalnega kom iteta za geografijo . U m rl je 18. o k to ­ bra 1987 v Z agrebu. Pedagoško delo Josipa Rogliča je odm evalo tudi ta kraj Sotle in K olpe, v Slove­ niji zlasti s svojo koncepcijo regionalne geografije. N anj sta vplivala Jovan Cvijič in n jegov učitelj B ora M ilojevič v smislu enakovredne soodvisnosti naravnih in društve­ nih dejavnikov v okviru regije. T udi Roglič je podčrtoval pom en kulturno-civilizacij- ske pretek losti za današn jo ku ltu rno pokra jino in geografsko podobo regije. V tej lu­ či sm o ga spoznavali tudi kot izbornega predavate lja na srečanjih tak ra tnega G eografskega društva v L jub ljan i, ko nam je m ed drugim predstavil E vropo in Sever­ no A m eriko . N jegovo delo je pom em ben doprinos k regionalizaciji Jugoslavije, njeni p rom etni povezanosti in turistični valorizaciji, zlasti P rim orja. Rogličeve krasoslovne študije so bile še bolj odm evne od drugih geografskih. N jegove ob jave v tujini so mu prinesle m ednarodni sloves najv idnejšega krasoslovca - Jugoslovana po Jovanu Cvijiču. Začel jih je s štud ijo o erozijski gladini v Im otskem polju I. 1938 in o m orfologiji K upreškega in V ukovskega kraškega polja I. 1939, nas­ lednje leto pa še D uvanjskega po lja . Prof. Roglič je bil predvsem kraški teo re tik . V času njegovega delovanja se je sicer zelo razm ahnilo kvantitativno p roučevanje kraš- kih oblik in procesov, toda to delo ni moglo nadom estiti osnovnih konceptov o zakra- sevanju . kot sta jih od Jugoslovanov postavila zlasti Jovan Cvijič in Josip Roglič. V tej luči lahko tolm ačim o veliko odm evnost njegovih študij iz obm očja klim atske kraške geom orfologije o terciarnem in kvartarnem oblikovanju kraških polj, o kraš- kih ravnikih na apnencih , o sedim entaciji in eroziji lehn jaka v pleistocenskih rekah na krasu , o globini vodne cirkulacije na krasu, o zakrasevanju v dolom itih , o fluvio- krasu , izrazu, ki ga je prvi uvedel v jugoslovansko lite ra tu ro , te r o razm erju m ed flu- vialno in kraško erozijo . K ot dom ačin s krasa je gledal na kraške procese kot nekaj prvo tnega in ne nekaj d rugo tnega, nekaj, kar sledi prvotni fluvialni eroziji. Te ideje je zastopal tudi v okviru K om isije za kraške po jave, ki je dve m andatni dobi delovala pri M ednarodni geografski zvezi. Sloves dobrega poznavalca kraške m orfologije je akadem ik Roglič podkrepil tudi s številnim i p redavanji na univerzah v tu jin i, k jer je postal član uredniških odborov več geografskih časopisov. V tujini in dom a je objavil p reko 150 znanstvenih in strokovnih del. M ed njim i je tudi Prilog hrvatškoj krškoj term inologiji, ki je izšla v sklopu prizadevanj za jugoslovansko kraško term inologijo . Josip Roglič je za svoj doprinos k znanosti dobil dom a in v tujini m noga priznanja . L. 1960 je postal izredni in 1. 1969 redni član Jugoslovanske akadem ije znanosti in um et­ nosti v Z agrebu . Postal je član nem ške akadem ije L eopold ine, častni d o k to r univerze v D ijonu in častni član več geografskih društev. Jugoslovansko geografsko časopisje je vidno zabeležilo jub ile je akadem ika Rog- liča. na jobsežneje pa G eografski horizont (letnik X X II, 1-2, 1976, ob sedem desetle t­ nici) te r zlasti G eografski glasnik (ob šestdesetletnici v letniku 1967, ob sedem deset­ letnici v letniku 1976, ki je z mnogim i prispevki iz tu jine v red , posvečen jub ilan tu , ter ob osem desetletn ici v letn iku 1986). V njih je tudi ob jav ljena bibliografija pokojn ika. Ivan G am s l/v o litv i. odlikovanji in priznanja D r. Igor V r i š e r , red . prof. na O ddelku za geografijo Filozofske fakultete U niverze E . K ardelja v L jub ljan i, je bil na Skupščini S A Z U , dne 23. 4. 1987, izvo­ ljen za dopisnega člana S A Z U . D r. V ladim ir K l e m e n č i č , red . prof. na O ddelku za geografijo Filozofske fa­ ku lte te U niverze E . K ardelja v L jub ljan i, je bil izvoljen za častnega člana Srbskega geografskega društva. D ne 28. 10. 1986 je P redsedstvo SFR J za uspešno delo na področju regionalnega načrtovan ja odlikovalo A ndre ja B r i š k e g a. republiškega svetovalca za regionalni razvoj in m edrepubliško sodelovanje , z redom dela z zlatim vencem , in dr. V ladim ir­