i
UREDNIŠTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškanska nlica St. 8 ,'t »karna L nadstr.). Uradne ure za stranke bo od 10. do 11. opoldne in od 5. do 6. pofoldne vsak dan razen nedelj in rožnikov. Rokopisi bo ne vračajo. Nefrankirana pisma se nfl
>	sprejemajo	:	: i
RAROCNINA: celoletna po poiti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Posno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; 7.a Nemčijo celoletno K 26-40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86-—.	j
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 693.
A
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov!
ob pol 11. dopoldne.	*.	\	J
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, Q., ii uraduje za stranke od 8. do i 2. dopoldne in od 3. do 7. zvt Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, posl;
:::	in reklame 40 vin. — lnserate sprejema upravništvo. ■
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo  ........... Keklamacije	lista	so	poštnine proste.	"■	™«
V Ljubljani, v petek dne 26. septembra 1913.
Leto III.
Obračun deželnih kristjanov.
V	L i u b 1 j a n i. 25. septembra.
širokoustno kakor četa Gaskonjcev je govorila klerikalna kamora o prvem dnevu kranjskega deželnega zbora in sami olimpijski bo-govi bi morali strmeti vpričo brezprimerne predrznosti, s katero glumi v propad drveča klika zmago in triumf. Nikdar še ni nobena razbojniška tolpa, ki se ima od trenotka do trenot-ka bati justifikacije, ki pa je po svojem rokodelstvu vajena zaničevati strah, tako imperti-nentno nastopala kakor klika političnih kristjanov. ki se ima še bolj bati ljudske sodbe in obsodbe. Očividno igra klerikalna satrapija va banque. in vsa njena taktika ie prikrojena na bluff. Naivne dušice dobivajo vtisk samozavesten poguma, ki nima najmanjšega povoda, da bi se mu tresel glas; kdor je le količkaj psihologa, pa vidi. da korakajo bojazljivci v temi skozi Kozd, pa kriče, da bi pregnali strah iz svojih src.
Glasovi zmage so se v sredo razlegali po deželni zbornici in odmevajo danes do klerikalnem časopisju. Tako je, kakor da se je Her-menegild Wagner naselil v Ljubljani, pa fabri-čira zmage s pomočjo svoje bujne fantazije. Ali zmagovalci navadno ne beže tako. kakor so >ežali klerikalni gromovniki tisti čas. ko je bilo reba stopiti v boj in pogledati nasprotniku iz oči v oči. Kar so uprizorili deželni velikani na odru svojega provizoričnega gledališča, ni bil >oj. temveč farsa najslabše vrste, koncipirana irez duha in božje milosti z edinim zvijačnim namenom, da premoti nevedne in kratkovidne iudi ter iim sugerira elementarno nevihto, kjer se ie smodil v resnici le kolofonij.
Ošabno je sedel dr. Šušteršič na visokem stolu deželnega glavarja in glumil dostojanstvo takor komediant stare šole, ki zakriva z bobnečim patosom pomanjkanje prirojene visokosti. Ker nima nobene lastnosti za naraven nastop. se je poizkusil v vlogi tirančka, pozival na red. dajal ukore, izročal poslance disciplinarnemu odseku in naglašal svoje božanstvo. Medtem ko se je šopirila njegova napuhnjena ari-stokratičnost na eni strani, je robantila na drugi neresnična demokratičnost dirja. Lampeta. generalnega štabnega šefa demagoške armade, in njegova sirovost je tekmovala z njegovo domišljavostjo. da ie venomer druga dohajala drugo. Lojalnost ni imela nikdar cene v Lam-petcrvih očeh; ali snoči so njegovi mefistovski elementi premagali vse druge njegove lastno-Sti in 8 svojim robantenjem ie za nekaj časa poniža/ deželno zbornico na nivo zakotne beznicei.
Težko je uganiti, kai je Lampe nameravaj s svoio nezaslišano brutalnostjo, zalil je odsotne, žalil ie navzoče. Nenapaden je napadal in nepro-vociran je provociral. Izzival je z gestami, s pogledi, z besedami, z naglasom. In kakor da Je bilo vse to premalo za njegove srčne potrebe, se Je povzpel do nezaslišane žalitve, dia ie kriva prisega sprejemni izpit za vstop v liberalno stranko. V takem slučaju je izgovor, da je bila beseda nepremišljeno in v razburjenosti izrečena. ničev. Lampe ni imel povoda, da bi se razburjal. in tako silno razvnemanje se tudi ne Strinja z njegovo hladno naturo, ki zna brzdati [temperament. Natančno se je zavedal svojega Ijzraza in njegovega pomena. Ker pa ie moral (vedeti, da sede na klopeh liberalne stranke ven: 3ar živi Hudje. ni mogel niti trenotek dvomiti, fla bo kri hipoma reagirala na tako infamno in tta ie vihar neizogiben.
Kaj je torel nameraval Lampe? Po logični sodbi bilo sklepati, da je hotel povzročiti škandal. za katerega bi bili z znano klerikalno so-fistiko naprtili odgovornost liberalcem. Od predmetov, ki čakajo rešitve in pojasnila v deželni zbornici, bi se bila pozornost odvrnila na škandal; hlapčevski paragraf bi se bil dal še veliko izdatneje izrabiti, nego ga le izkoristil Šušteršič, in Lampetove oči se najbrže ne bi zasolzile, če bi policijska določba opravilnika pognala vso opozicijo čez prag.
Ali boi pa taka intriga sta različna kakor Jupiter in krava. S svojo zvijačno in podlo zlobo ni Lampe pokazal junaštva. Demonstrirati ie bilo treba hrabrost takrat, ko je opozicija zahtevala debato o interpelacijskih odgovorih deželnega glavarja in deželnega predsednika. S tem, da je klerikalna stranka odklonila zahtevo po razpravi, je dokumentirala svoj strah; njena večina te v zbornici tako močnat da je uspeh vsakega glasovanja znan. preden ie oddan prvi glas. dokler vlada v klerikalnem klubu ona železna disciplina in slepa subordi-nacita, na kateri je zgrajeno božanstvo katoliških voditeljev. Oromovniki so se torej bali besede, in to je dokaz, da mora biti strah velik. Hrabrost bi bila umestna v razpravi o deželnih električnih napravah; ali tudi v tej debati ni opaziti onega poguma, ki bi pričal, da se de-želnm očetom ni bati kritike. Trditve dtja. Lampeta niso nikakršni dokazi, izjave deželnih organov ne morejo nikogar prepričati, dokler stoje proti njihovim naukom nauki drugih izvedencev. Nezaupanje v Lampetovo tehniško ženial-nost. za katero tudi najnfekotnejša sirovost ni nikakršen dokaz, je tako velika, da ga ne morejo razpršiti njegove tahnaučenjaške deklamacije. Pogum bi pokazail mož. če bi poklical v zbornico neodvisne, neprizadete, priznano sposobne strokovnjake, da bi z edinim obzirom na Čisto resnico podali pravo sliko zbornici in deželi.
»Jasnost« je klic, ki gre po vsem Kranjskem. Vse početje deželnih kristjanov pa gre za tem. da zavijajo vse v mrak in meglo, če razsajajo in žalijo in polivajo z gnojnico vse. kar ne leži v prahu pred njihovimi nogami, pa imenujejo to »obračun«. Nesramnost podaja roko hnavščmi, pijana domišljavost slavi orgije, kakor da ie ljudski slepoti prisojena večnost.
Ali prezgodnje je veselje Terzitov. Tudi n)i-hovo skrivanje in zakrinkavanje je pojasnjevanje. Strah pred lučjo govori glasno, umetno «r-menie na nepravem mestu pa kaže trepet pred besedo na pravem. Doslej je bilo le po indici-jah soditi o korupciji vladajoče krščanske ka-more; ob takih argumentih je človek rad previden in ne mara izrekati zaključne sodbe. S svojo jezuitsko taktiko doprinašaio klerikalci dokaz za dokazom, da so bili po pravici obtoženi; in sodni dan pride prejalislej.
čim prej. tem bolje za deželo. Vsak dan te dtzne strahovlade podaljšava bedo ljudstva in sramoto dežele. Kdor ie spoznal škodljivost infamnega sistema, je dolžan, da vstopi tisti hip v bojne vrste in pomaga porušiti režim, ki se igra s srečo prebivalstva sebi v korist in zabavo kakor pajk z muho. Koruptni klerikalni teror je dozorel. Čas ie, da oprayi srp svoje delo. Doba odločilnega boja prihaja in nihče ne sme ostati za pečjo.
Dnevne beležke.
—	S cvetlicami v gumbnicah so prišli klerikalni poslanci v deželni zbor kakor na slovesnost. Celo rdeče klinčke so imeli nekateri ipripete. da se je kar žarelo po dvorani. Izposodili so si ta dan socialistično cvetlico, kakor ii včasi izposojajo posamezne točke socialističnega programa. Ali cvetlica je le simbol; na
tukniah Je bilo lehko rdeče, pod suknjami je flo črno, pa ne rdeče ne slovesno, kajti kljub Vsem pretveznim zvezam z nebesi vendar še nimajo tako proročanskega duha. da bi vedeli, kako se bo končalo, kar se je pričelo v znamenju komedije. Cvetlice prijetno diše. ali če bi go-fcpodie hoteli zadušiti ves smrad, ki prihaja iz itabora deželnih kristjanov, bi bilo treba opleniti Vrtove vse Evrope, pa bi bilo še težko pregnati nefistične dišave, ki se dvigajo do neba. Cvetice so lepe stvarce, ali tako ne morejo premoliti pogledov, da bi ne opazili kupov gnojišč, po caterih se valia korupcija, terorizem, protekcio-lizem in brutalnost. S cvetlicami so prišli, oddali bodo najbrže brez cvetlic, kajti kadar pride polom, navadno ni časa. da bi človek mislil na gumbnice.
—	Gospodična Kamila Theimerjeva nas rosi prostora za naslednje vrste. Ker stoji v ofu in je napadeni, pa ii ie prostor nenadoma 'odpovedan v listu, v katerem Je pričela boj. v >S!ov. Nar.«, je pač razumljivo, da ii ne odre-!emo prilike za borbo v zadevi, ki je vsekakor avnega značaja. Odčna. K. Theimerjeva piše;
Teden dni Je. odikar sem v »Slov. Narodu« bbiavila težke obtožbe proti 'denarnem poslovanju v klerikalnih denarnih zavodih, zlasti v ►Ljudski posojilnici«. Dasi so bile podpisane z tnojim polnim imenom in so obsegale povsem konkretne podatke, nisem 'dobila do današnjega a ne osebno nobenega odgovora Pač Je govoril
i
»Slovenec« o »satanskem obrekovanju« liberalnih časopisov, ali pazno ie zamolčal moje ime. da mi ne bi dal prilike za tožbo, ki bi me opravičila, da bi zahtevala predložitev knjig napadenih zavodov. Že to ravnanje kaže. da se morajo moje iz zanesljivih virov prihajajoče informacije vjemati z dejstvi. Temu pa se pridružujeta še več kot čudna odgovora gospoda deželnega predsednika in deželnega glavarja na interpelacijo Supančič-Oangl. Nisem vešča-kinja za državno in deželno zakonodajstvo. pa torej ne morem soditi, če je dotični zakon res potreben sankcije ali ne. Gotovo Pa vem; Če odklanja večina debato o deželni garanciji in odreka nasvetovano revizijo po mešani komisiji z edinim razlogom, da je revizija zaradi rednosti »Ljudske posojilnice« nepotrebna, tedaj le podpira sum. da ni vse tako. kakor bi moralo biti. Če se v »Ljudski posojilnici« vse vjema. tedaj je nerazumljivo, zakaj ni zadnjo jesen sprejela od avstro-ogrske banke pred dovolitvijo vsakega večjega kredita zahtevane revizije po veščakih te banke, pa zato tudi ni dobila od gospoda Povšeta nujno zahtevanega kredita. Kar pa zahteva avstro-ogrska banka, to lahko zahtevajo še z večjo pravico davkoplačevalci kranjske dežeJe: Jasnost o upravi denarnih zavodov, za katere naj jamčijo s svojim davčnim denarjem, in sicer ne le po lepih besedah gospoda deželnega glavarja, ampak po knjigah dokazano jasnost. Moje težke obtožbe Proti omenjenim klerikalnim zovodom niso doslej nikakor prepričevalno ovržene; vse. kar se ie doslej zgodilo, da bi se razveljavile, le povečava 'dvom vseh objektivno mislečih ljudi. Tega dejstva tudi ne izpremeni od klerikalcev šiloma iz zasluženega pogreza dvignjena Krekova afera. Ali gospodje se motijo. Ta Mortimer ne umre o pravem času. — Kamila Thelmer-ieva.
— Založba »Zarje« opozarja na zalogo fchjig. Glej inserat.
— »Konsumno društvo za Liubljano in oko. Hco« vabi konsumente, da pristopijo za člane in da kupujejo vse potrebščine v prodajalnah društva. Delež znaša 30 K, pristopnina pa 1 K.
— Glince, Vič, Rožna dolina. Člane kon-sumnega društva za Ljubljano in okolico vabi mo na člansko zborovanje, ki bo v soboto zvečer v gostilni Amerika. Pridite vsi, dnevni red važen!
— G. Tomo Paivšlar nam naznanja, da Je vložil tožbo proti dr. Lampetu,. ker mu je ta očital na sredovj deželnozborski seji, da je pri razpravi »Glavne.« krivo prisegel.
— Šentpeterski župnik dobro ve. da dandanes le tisti kaj velja, ki ima cvenk. Pred nekaj dnevi Je umrl v ljubljanski kavarni pomožni natakar. Ker ni bil priglašen pri okrajni bolniški blagajni, ni bilo nobenih pogrebnih prispevkov. Vsled tega so nabrali ljubljanski natakarji toliko. da so kupili rajnemu tovarišu boljšo rakev in da so naročili za pogreb nekoliko Čednejši voz. Zmanjkalo jim je pa denarja, da bi plačali duhovnika pri pogrebu. Ker ni bilo denarja, zato šentpeterski župnik ni hotel blagosloviti rajnega. Prirediteljem pogreba je bilo končno vse eno, ali pop opravi svoj hokus pokus ali ne. Ampak smilili so se nam tisti verni katoličani, ki se Jim je slepa vera v dobro srce katoliških duhovnikov prav ob tem slučaju močno omajala. Far ne napravi brez denarja ničesar. O tem smo že biM davno prepričani in povedali smo Javnosti to le zaradi tega. da vlijemo dvom o »dobrih gospodih« tej ali oni pobožni duši.
— Zdravstveno stanie mestne občine ljubljanske od 14. do 20. t. m. Novorojencev je bilo 9, mrtvorojencey 1. umrlo pa jih je 16 in sicer 9 domačinov in 7 tujcev, in sicer za jetiko 3, za različnimi boleznimi 13. Za vratico je zbolela ena oseba.
— NesreCen padec. V sredo popoldne je 11-letni šolski učenec Anton Zdešar na Tržaški cesti poganjal obroč. Pri tem je tako nesrečno padel na desno roko, da si jo je zlomil. Ponesrečenega dečka so oddali v deželno bolnišnico.
— Novomeški visokošolci prirede 27. t. m. v »Narodnem domu« v korist splošnim akade-mičnim podpornim društvom na Dunaju, v Gradcu in Pragi krasno satiro slovitega angleškega pisatelja O. Wildeia »Bunbury«. Po tro-dejanki je ples. Ker je čisti dobiček namenjen omenjenim podpornim društvom in posebe s polami ne bomo pobirali, pričakujejo prireditelji obilega obiska in preplačil ter prosijo one, ki se veselice ne nameravajo udeležiti, da pošljejo prispevke na naslov; O. Skale, abs. Jur., Novo Mesto.
— Pobožen morilec Je Zagorčan Ritter. ki Je bil pred kratkim obsojen v Berlinu na pet let ječe. ker je umoril dečka, katerega je prej zlorabil. Iz sodnijske obravnave se je izvedela da Je bil Ritter bogaboječ mož, »ki je pogosto obiskoval cerkev in pridno hodil po božjih potih«. Ko je po umoru ves zbegan divjal okolo, »Je šel v kapelo kakor je bil to dostikrat storil in molil.« Ko so ga zaslišavali je dejal: »Dečka tako gotovo nisem hotel umoriti, kakor gotovo prebiva Jezus Kristus v nebesih«...
— Zagorje ob Savi. Zadnji čas se ie zatekel dopisnik iz Zagorja k »Dnevu«. V dopisih v številkah 625, 626, 628 in 629 si nasprotuje in en dopis je bolj naiven kot drugi. Dopisnik bi rad zdmžil v liberalni stranki vodo in ogenj, siroveže in poštenjake. Seveda bo njegovo delo brez uspeha. Prvič, ker ie poštenemu liberalcu pač nemogoče, da bi se družil s takimi divjaki kakor so različni Fliski in Bajčarji. ki se nazrv-ljejo v »Dnevu« za opozicionalce. Prepričani smo. da bo liberalna stranka v Zagorju poginila, in sicer po lastni krivdi. Trezni in pametnejši se je že itak izogibljejo in so liberalci le še po imenu. To priznava »Dan» tudi sam. torej se nam ne bi bilo treba vmešavati v ta prepir, če bi nas ne sililo k temu neresnično opisovanje v »Dnevu«, ki trdi. da sovražilo »opozicionalci« gospoda Tomo Koprivca zato. ker dela kompromise s socialnimi demokrati, oziroma s Čo-balom. da je vsled Koprivca nastalo sovraštvo v Zagorju, da se prepirajo občinski odborniki in ničesar ne delajo, da se sovražijo volilci itd. Samo zaraditega očitanja smatramo za dolžnost. da širši javnosti povemo, zakaj sovražijo g. Koprivca. Da bi delal g. Koprivc s socialnimi demokrati kakšne kompromise bodisi pri izvolitvi Koprivca za župana, ali pri izvolitvi Čo-bala v šolski svet. kakor tudi pri izvolitvi Koprivca v cestni odbor. Je ravno tako zlagano očitanje, kakor da je kradel premog. Zaradi te ob-dolžitve so dobili pri litijski okrajni sodniji primerno plačilo. Škrabe in občinski odbornik Wake sta bila že obsojena, sedaj pa lih ie še sedem. in sicer gospodje občinski odborniki Wake, Bajear, Flisek. Blažič. Jerin. Drnovšek. Pograjc, ki bodo morali prositi g. Koprivca za odpuščanje ali pa vandrati v špehovko. Torej ne sovražijo ga zaradi dozdevnih kompromisov s socialisti, kakor pripovedujejo v »Dnevu«. Sovraštvo do Koprivca izvira Iz sledečih vzrokov. Ko je bila postala rajna gospa Medvedova umobolna. je bil prvi g. Alojz Wake in njegova žena. ki sta jo »napumpala« za 8000 K. in sta vzela denaT brez dolžnega pisma in brez prič. v upanju, da regulira bolezen, če spravi gospo Medvedovo pod zemljo, tudi posojilo, ne da bi K. Koprivc videl kaj cvenka. (To smo že enkrat pribili v »Zarji«, pa g. Wake ni imel korajže
tožit.) Ko je g. Koprivc to zvedel, je seveda ta* koj zahteval zadolžnico ali denar. Waketova ie na pa je prinesla denar nazai in sedaj se jej pričelo V/aketovo sovraštvo proti Koprivcu, Nekaj mesecev pozneje pa je od bolne gospel Medvedove tudi izsilil g. Franjo Weinbergeii brez zadolžnice in bres prič 5000 K. Slaboumna) ženica jih ie seveda dala. Gospodu Weinber-* gerju pa je bilo 5000 K še premalo, pregovori! jo je še. da mu ie ženica posodila čez 20.000 M
—	in vse brez Koprivčeve vednosti, čeprav ja Koprivc njen edini zet. ki se je približno 15 le(| trudil pri hiši in mu ie rajna gospa Medvedov^ obljubila, da mu po smrti vse zapusti. To je ve-i del tudi g. Weinberger. Ali Weinberger ni ob-j vesti! Koprivca. Koprivec mu je celo pisal in ga prosil, da naj mu pomaga poizvedeti — ker jei gospa Medvedova vzdignila v posojilnici 18.000 kron — kam da jih je dala. Ali g. Weinbergeii mu še odgovoril ni. Sele ko je Koprivc poizve-* del po drugih in Weinbergerja pozival k sod-i niji. je možakar priznal, da ima posojilo in da mu ga ie res izročila umobolna gospa Medvedova. Za to Weinbergerjevo sovraštvo prot< Koprivcu. Ta dva možakarja sta nahujskala še; druge proti Koprivcu, seveda gosp. Weinber-‘ ger jako diplomatično. Česar Pa ta dva moža-l karja nista zmogla, se je posrečilo gospodu ob-, činskemu tajniku Keršniku. ki hodi seveda vedno na konference h gospodu Weinbergerjti in \Vaketu in zato ima vsak popoldan prost, da tudi lahko opravlja delo zagorskih opozicioual-cev. Dokler je bil g. Weinberger župan, se jq seveda tajniku bolje godilo. Weinberger ie prin šel vsake tri mesece enkrat v občinsko pisarno^ drugače pa ie bil občinski tajnik tajnik in župan, Sedaj pa je drugače; gospod Koprivc prihaja vsak dan v občinsko pisarno in g. Keršnik ne sme delati po svoji volji, ni torej več župan in za to torei tudi Keršnikovo sovraštvo proti Ko-; privcu. To ie torei resnica, od kje da izvira so-^ vraštvo proti Koprivcu. Ker je to resnica, ie pa tudi obnašanje takozvanih radikalnih liberalcev, ki se„zatekaio k »Dnevu«, da bi opravičili svojo klerikalno glasovanje in uskok v klerikalnq stranko, še bolj nesramno. Naj se še tako šopi-* rijo in rotijo v »Dnevu«, mi pa smo prepričani, da bodo pri prihodnjih volitvah v klerikalnem taboru, saj Wake je že sedaj zvest gost gospoda župnika. Kar pa se tiče gospodarstva v občini, pa mora vsak občinski odbornik in kdol ima kaj opravit v občini, priznati, da ie prai> sedaj ravnanje z občinskim premoženjem najbolj nepristransko in pošteno. Če pa nas go* spoda prisili, da bomo primorani pisat še enkrat o prejšnjih županih, pa bodo govorile šte-i vilke. ki bodo za gospode neprijetne. Gospoda Weinbergerju pa samo eno. Ali se še spominjaj kai mu je enkrat očital v občini Zabnikarievi Tine in če se še spominja, koliko je veljalo poi sipanje cest. ko ie on posipal in županoval? Toliko za danes! Če bo potreba, pa bomo gospodom opozicionalcem ustregli še z bolj temeljitim gradivom.
— Nezgoda. Iz Kranja poročajo: V sredo! ob četrt na enajst dopoldne se ie prevrnil voa z dvema potnikoma na hudo strmi cesti od| »Stare pošte« do savskega mostu. Zlomila sel ie zavora in voz je dričal po strmi cesti, dokleit se ni prevrnil in sta potnika padla iz voza ini vsa prtljaga. Konj in voznik sta nepoškodovana* eden potnikov si je zlomil desno nogo. drugi se ie po hrbtu močno poškodoval. _
— Zopet nezgoda v vevški papirnici. Fr and Grad, delavec v vevški papirnici. Je delal pri valjcih. En valjec mu je padel na nogo in mu jol zmečkal. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico*
— Tatvine na trgu se zopet pogosteje pri-) merjajo. Tako so se predvčerajšnjem dopoldne dogodili trije slučaji žepnih tatvin in je dosedaj dognano le toliko, da ie storilka ženska. Prva žepna tatvina se le pripetila na sadnem tr^u Ko je kupovala prodajalka slaščic. Ana Pečnis kova. sadje, ii ie iz žepa izginila denarnica. y kateri je imela okoli 13 K denarja. Denarnico se pozneje našli kakih 20 korakov od dotičnega! mesta, seveda prazno, le par vinariev in loterijski listek ie tatica Še pustila v nji. Druga tatvina se je pripetila na prostoru, kjer se prodaja kuretnina. Tam ie nevidna roka izkuharici Mariji Posavčevi med kupovanjem izmaknila la žepa denarnico, v kateri ie imela 30 K denarja. K sreči je pa oškodovanka pred tatvino plačala mesarju za meso 140 K. sicer bi bila postala tudi ta vsota plen tatice. Branjevki Mariji Kavčičevi Je isti dan dopoldne istotako na trgu 'rA žepa izginila denarnica z 22 K. Bode treba oac biti gospodinjam, ki imajo na trgu posla, boli previdnim.
— »Za visoko ceno«, detektivna drama a Valdemar Psvlandrom v glavni vlogi se igra danes v Kino Idealu. Ostali spored Je prv6 vrste. Mnogo prostorov ie že za danes rezerviranih. Jutri »Ljudle in krinka«, 'detektivska privlačnost in »Maks in ljubezen«, sijanja veseloigra v treh delih.
Idriia.
— »Splošna mladinska zveza« v Idriji priredi tu'di letos vinsko trgatev m sicer v nedeljo dne 12. oktobra. Prejšnji večer pa javno nre-davanje. Predavate bo sooružica Alojzija Stch bijeva iz Ljubljane.
_ Idrijski odsek »Prosvete« itna svoj IV* redni občni zbor v sobto 27. septembra ob pol devetih zvečer v gostilni gdč. Leni Lapajnetovel z običajnim dnevnim redom. Oostie dobrodošli#
Idrijski odsek »Prosvete« naznanja, <ra otvori v nedeljo, dne 28. septembra t 1. ob 4. popoldne v Ledinah nad Idrijo pri »Lavru« javno ljudsko knjižnico. Vsem prijateljem »Prosvete«, ki se nameravajo udeležiti otvoritve te knjižnice, javljamo, da je skupen odhod iz Idrije ob polu 2. popoldne iz »Delavskega bralnega društva«.
— Naša »Splošna mladinska zveza« čimdalje lepše uspeya. Odsek tamburašev naše zveze je po enoletnem vztrajnem učenju sposoben za vsak nastop, kar je tembolj razveseljivo, ker so vse moči z učiteljem sodr. Štefanom Lapajnetom vred sami delavci. Tudi dramatični odsek pod vodstvom delavca sor. Fran Troha lepo napreduje. Le pevskega zbora ni mogoče osnovati, ker v Idriji med nami delavci ni sposobnega pevovodje. Drugi pa se nam odtegu-lejo, ker smo delavci in poleg še socialisti'. Preden nismo mi osnovali naše zveze, ni bilo že nekaj let prej nobenega samostojnega pevskega zbora v Idriji Potem pa smo dobili kmalu konkurenco, ki jo vzdržujejo delavci proti nam 'delavcem, samo da smo bolj razcepljeni. Tako nas ljubijo oni. za katere so hodili starejši socialisti pod vplivom svojih voditeljev še nedavno po kostanj v ogenj.
— Shod J. S. Z. V nedeljo 21. t. m. je bil v Idriji shod »Jugoslovanske strokovne Zveze«
v	hotelu Didič z dnevnim redom: Volitev v rudarsko zadrugo. Slučajnosti. Tako je naznanjal sobotni »Slovenec« shod. Kakor smo pozneje Izvedeli, se je shod res vršil, in so razpravljali zborovalci o naslednjih važnih predmetih:	1. Razprava zakaj da ni »Slovenec« objavil ure shoda. Poročala sta načelnik in tajnik zveze. 2. Zakaj ni na shod poslušalcev. Poroč. vsi idrijski dopisniki »Naše Moči«. 3. Kako se sestavljajo zaupnice poslancem S. L. S., ker so preprečili uvoz argentinskega mesa v Avstrijo, <Ja povzročijo delavcem draginjo mesa. Refe-riral Jakob Kavčič rudar in kajžar v Idriji. 4. Kdo je mistificial inserat v »Slov. Narodu«. Poročevalec Blažič c. kr. makšadarijski pisar. 5. Kako naj se sestavi komisija za štetje katoliških glasov pri volitvi v rudarsko zadrugo, ki se vrši decembra 1914. Poročala sta Kanduč in Jakob Burnik. 6. Kako je treba sestavljati veljavne rekurze proti sklepom idrijske občine. Predvajal Jan. Kavčič. 7. O doslednosti občinskih odbornikov S. L. S. poročal Moderjan. 8. Predlog, da se točka »Slučajnosti« preloži za prihodnji shod; zanj glasujejo vsi referenti shoda in se mimo razidejo.
C. kr. okrajnemu glavarstvu za ljublj. okolico v Ljubljani.
Minilo bo, kakor je dobro znano, kmalu tri četrt leta, odkar smo se delavci, ki robotamo V ljubljanski okolici, pritožili zoper izvršene volitve delegatov za občni zbor okrajne bolniške blagajne za ljubljansko okolico. Pol leta bo minulo, odkar smo se pritožili na sl. c. kr. okraMo glavarstvo zoper volitve v načelstvo in nadzorstvo okrajne bolniške blagajne za ljubljansko okolico. V pritožbah smo navedli dejstva, na podlagi katerih se more razveljaviti izvolitev Večme delegatov in razpisati nove volitve. No, zgodilo se ni nič. ampak vršil se Je občni zbor. na katerem so odločali protipostavno izvoljeni delegati. 1 udi proti temu smo se pritožili. Ali
vi	t Posredovanj, nikjer nič zasliševanj, skratka, kakor bi ne bila vložena nikdar nobena pritožba. Vprašamo tem potom si. c. kr. okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico: ali je prejelo pritožbi? Ali misli kaj ukreniti z ozirom na dejstva v pritožbah? Zdi se nain, da se doslel c. kr.
glavarstvo še ni pečalo z našimi pritožbami. Terjamo kategorično odgovora! —i
,	__________ Prizadeti.
Štajersko.
_ ~ Smrtna nezgoda. Iz Radgone poročajo: ,Q. Milan Vršič, meščanski učitelj v Krškem, je padel v sredo opolne tik pred železniško postajo Radgona z vlaka. Kolesa so m« tekla čez prsi m Je obležal na mestu mrtev. Bolehal Je že dlje časa in se Je pravkar peljal domov v Ljutomer na ozdravljenje. Stal je med vožnja hodniku pri vozu; pri tem mu Je postalo slabo m Je padel pod kolesa.
— z vranskega. v sreero zjutraj je TzbruTmTi ogenj pri posestniku Antonu Dežnikarju v Čretu. Nastal je v limeljski sušilnici in uničil 5 meter-skih stotov hmelja, več gospodasrkih strojev, korit in sodov. Zavarovalnina znaša komaj 500 kron, škode pa je 5 tisočakov.
— Nove avtomobilne zveze na Sp. Štajerskem. Sedaj pripravljajo avtomobil no zvezo Celje-Konjice, eventualno Celje-Maribor. Po-skušna vožnja se vrši že prihodnje dni. O zvezi Poljčane-Kozje-Brežice smo že govorili; dobi pa najbrže avtomobilno zvezo tudi gornjegrajski okraj; praktično bi bilo, ako bi šla ta zveza do Kamnika.
Koroško.
— Huzar — morilec. Iz Volšperka poročajo sledeče: V gostilni pri Viharniku sta sedela te dni hotelski sluga Mercinger in njegov tovariš Al. Maurer. Kmalu za njima sta prišla dva hu-zarja 1. eskadrona 6. huzarskega polka, in sicer Mihael Kovacs in Štefan Palinka v spremstvu ključavničarskega pomočnika Ivana Fabusa. ki Je prišel pred kratkim z Dunaja. Vsedli so se k posebni mizi. govorili so ogrsko. Med govorom so se sprli in med prepirom je potegnil huzar Kovacs nenadoma sabljo in sunil z njo Fabusa v prsi. Fabus je padel vznak na tla. sablja ni prodrla obleke in ga ni ranila. Ko sta Mercinger in Maurer to videla, sta vstala in odšla iz gostilne, ker se nista hotela vtikati v prepir. Takoj sta jima sledila oba huzar j a in sta ju dohitela že na prvem ovinku. Koman' sta ju došla, je skočil huzar Kovacs k njima in je udaril Mercingerja s sabljo tako silno po glavi, da da se ie ta takoj zgrudil. Nato sta oba huzarja pobegnila. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, njegova rana je smrtna in težko bo okreval. Star je 32 let in doma na Spodnjem Avstrijskem. Nasilnega huzaria Kovacsa so še isti večer aretirali.
— Dva samomora. Na nekem skednju v celovški okolici in sicer nedaleč od takozvanih »Sedmih gričev«, so našli obešenega 411etnega prodajalca kruha Ivana Lenarčiča, doma iz Kamnika na Kranjskem. Lenarčiča so že delj časa iskali zaradi poneverbe in goljufije. Pri njem sq našli razbito uro in 1 krajcar denarja. — Iz Vrbskega Jezera so potegnili truplo utopljenke so-poge nekega kovaškega mojstra. Zena je izvršila samomor vsled popolne duševne pobitosti.
— Rop na cesti. V torek zvečer sta napadla zopet dva neznanca na Rudolfovi cesti v Celovcu gospodično, ki se je vračala v spremstvu svojega brata in svoje svakinje domu. Eden napadalcev Ji je iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri je imela gospodična večji znesek denarja.
Goriško.
— Odmevi Izza zadnjih deželnozborskih volitev na Goriškem. Že od preteklega tedna sem Je krožila vest po mestu, da se je odpovedal tajnik deželnega odbora, deželni poslanec in dosedanji deželni odbornik, dr. Pettarin. službi deželnega tajnika. Dr. Pettarin je doktor prava in kot tak je po končanih šudijah pričel karijero v državni službi. Če bi bil ostal v državni shižbi. tedaj bi služil med zidovimi kakega c. kr. davčnega urada tam kje na deželi; ampak sreča mu je bila mila. pridobil si je prijateljstvo z rajnkim dr. Pajerjem. ki ga je dvignil do »slave« in do mastne službe v deželni hiši. Z eno besedo, bil je ljubljenec pokojnega deželnega glavarja, ki si ga ie obenem tudi izvolil za svojega naslednika. Pokojni Pa-jer. čeravno ie bil zelo prebrisane glavice, ni računal z bodočnostjo. Ce bi bil še med živimi in bi njegova častihlepnost po deželnem glavarstvu prenehala, ni izključeno, da ne bi s svojim vplivom uresničil željo in pomagal dr.^Pet-tariniju celo do deželnega glavarstva. Takoj po smrti deželnega glavaria dr. Palerja. smo omenili, da prinese njegova smrt deželi splošen preobrat; preobrat se Je že deloma izvršil, in izvršil se Je tudi preobrat v Pettarinovi karije-ri in njegovi slavi. Izid zadnjih deželnozborskih volitev na Goriškem je končal dr. Pettarinovo karijero; in ker ie bila njegova karijera pri kraju. sta mu prišla na pomoč slovenska politična mrliča, dr. Treo in »signor Andrea Gaberšček«, in sta mu pripomogla, dia ohrani vsaj del politične slave, ker drugače ne bi bil dr. Pettarin
danes nič ?TrUzega. nego navaden deželni pen-zijonist. S tem, da sta preje omeniena pripomogla laškim liberalcem do zmage v mestih in trgih, ki so zmagali z malim številom 16 glasov večine, so jim dali možnost do izvolitve enega člana v deželni odbor, v nasprotnem slučaju pa bi bil poraz italijanske liberalne stranke popo-len. Ker pa tudi delni porazi ene stranke prinašajo več ali mani političnih žrtev, je samoob-sebi umevno, da je med največjimi žrtvami delno poražene laško liberalne stranke dr. Pettarin. Sedai zahteva za-se mesto deželnega odbornika, katero mu bode prepustil laško-liberal-ni klub. Da je po sedanjem ustroju deželnega odbora stališče dr. Pettarmja postalo nevzdrž-ljivo. in da so ga politični razlogi prisilili v pokoj, smo vedeli takoj po končanih volitvah. Mož je bil takrat na razpotju: ali odložiti dežel-nozborski mandat in ostati v službi, ali pa narediti se bolnega, zapustiti službo deželnega tajnika in iti v pokoj. Nekaj drugega Pa Je tukaj, česar ne moremo molče vzeti na znanje. Dr. Pettarin je še mlad in kolikor ie nam znano, ni bil še zrel za pokoj; imel je zelo mastno plačo, okolo 11.000 K na leto, in če računamo, da ima Pettarin 16 let službe, tedaj smemo verjeti, da bo dobival približnjo 6 do 7 tisoč kron pokojnine na leto. za katere bo naša dežela po nepotrebnem obremenjena; breme, ki je za našo že itak zadolženo deželo dovolj težko.
— Nabrežinska delavska zveza »Vzajemnost« priredi v nedeljo 28. t. m. predavanje ob 9. dopoldne v gostilni gospoda Ivana Grudna, po domače v Zavlah. Predaval bo sodrug Franc Skobel iz Trsta, in sicer o predmetu »Zgodovina strokovnega gibanja v Avstriji«. Sodruge in sodružice nabrežinske iii šempolaj-ske »Vzajemnosti« vabimo, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Vabimo pa tudi vse sodruge in sodružice iz vse nabrežinske okolice.
—	Odbor.
— Nabrežinskl pevski odsek »Vzajemnost«
naznanja, da bo v nedeljo 28. t. m. točno ob 1. popoldne pevska vaja v društvenih prostorih strokovne organizacije kamnarjev. Pevce in pevke prosimo, da se udeleže pevske vaje točno ob napovedani uri. Opozarjamo pa vse zavedne sodruge in sodružice. da to je prvo delavsko pevsko društvo v Nabrežini. Agitirajte zanj!
— Splošna delavska zveza »Vzajemnost« v Nabrežini. Z ozirom na slabe finančne razmere, vsled katerih si društvo ne more momentalno nabavit zahtevam odgovarjajoče knjižnice in ker zahteve po knjigah vsak dan bolj naraščajo. prosimo vse one člane, ki izposojajo knjige, da jih pravočasno vrnejo. Opozarjajo se tudi s prispevki zaostali člani, da izpolnijo svojo dolžnost napram društvu. — Odbor.
— Nabrežina. Pri nas v Nabrežini imamo pravcato gospodarsko krizo. Vsak teden se v poedinih delavnicah delavcem delo odpove, češ da ga ni. Pomanjkanje dela Je gotovo resnično: ali če preiščemo vzroke te nenaravne krize od začetka, tedaj spoznamo, da tiče v umazani gospodarski politiki na nabrežinskem trgu. ki bi se bila morala za vselej zatreti, pa se še vedno bolj pospešuje. Seveda je to, kar se ne stori o pravem času, navadno zamujeno. Danes Je dobil kapitalizem tudi v Nabrežini preobsežno moč in je nepremagljiv. Danes preklinajo mali obtrniki kapitalistično podjetje »Cavo Romano«, in nihče danes ne dvomi, da nimajo za to vzroka. Ali s preklinjanjem gotovo ne bodo odpravili zlega. — V prvi polovici meseca list. 1912 smo dejali v nekem članku »Kamnarskega delavca« med drugim tudi sledeče: »Namen Wildijev gre za tem, da si podvrže vso malo obrt v Nabrežini. Razun tega slišimo iz krogov, katerim smemo verjeti, da ima g. Wildi veliko delo in da misli ob priložnosti delo med malo obrtnike razdeliti in z njimi skleniti pogodbo, če le mogoče kar za dobo petih let. Ako se Wildijev načrt uresniči, bo slabo za našo malo obrt, ker jo bo Wildi v tem času zelo izkoriščal, medtem ko mu ostane na drugi strani meja za umazano konkurenca trajno odprta. — Še ni minilo leto, da smo to dejali in kaj danes? Ker so nekateri podjetniki (oni, ki danes najbolj vpijejo) sklenili vkljub našemu svarilu z Wildijem pogodbo in ker jim on danes vkljub obstoječe pogodbe ne da dela, od drugod pa po pogodbi ne smejo dela sprejemati, so izročeni poginu. Da nam ne bodo pozneje oporekali, jim poslužimo
Za resnico.
Roman.
r r Spisal Jožef L a 1 c h t e r. F' r
(Dalje.)	* r ?
D r u g i o d d e 1 e k.
I.
Navdušeno Je odjadral Ivan v življenje kot ivmk in nadepolni zmagalec. Toda konjič, na srem se Je spustil za »kolosalnim notranjim Prevratom«. za rešitvijo »globokih, ~veskih vprašanj« in za »pojem dobrega in
oinega«. se je naglo zavila na drugo pot ■
~ 77 T Zginili so blaženi dnevi mladostne (vere idealnega navdušenja.
*. .. ,.VS^0D na anatomiški zavod — začel Je Študirati na medicinski fakulti — ga je navale obratu. Ne da bi ne bil njegov idealizem »gel soglašati z vsem. kar ga je pričakovalo pragu zdravilske fakulte. ampak šlo ie zato. &i Ivan ni-znal poiskati in ohraniti prave poti y novem vzdušju. Ni bil tako močan, ker je znal piveti le v skrajnostih.
, Doslej je. kakor rmi je pravil Hanuš o počit-Pjcali frčal po zraku. »Frčite baš kakor pokojni jvvapjl. dasi ste mislil, da ste pametnejši, da ste pelo pameten. Ta vaša modrost — to so samo rsbrani odpadki, samo pele-mele, m čas bi bilo ^Poznati, na kako plitvih temeljih stojite. Ko se ram odpro oči. uvidite, da visite med nebom In Pemlio,«
. .^a11 Se ie sicer branil pri prvih napadih taljene samozavesti, potem pa le sam pri
sebi premišljal in priznaval ter se trudil, da bi se postavil na rednejša tla. Zlasti bolestno se ga je dotikalo, kadar mu Je Hanuš očital otročjost in naivnost. »Nisem niti dete, niti dečak!«
Odločno Je začenjal novo življenje. Dosedanje razglabljanje o zmislu in temelju človeškega življenja, o svetovnem redu in o vsem daljnem in neznanem se je tu zbiralo in sesedalo v strokovnem študiju mineralogije, zoologije, botanike in počasnem spoznavanju človeškega telesa. V dvorani anatomiškega zavoda so na velikih mramornatih mizah ležala naga trupla. »Tak je človek, kadar ga stisne smrt za vrat!« so praviti medicinci. Truplo so si razdeljevali kakor kos kruha, rezali ude. zrezavali drob. odkrivali krvave cevi — živce, kosti, dokler ni od »gospoda stvarstva« ostal samo kup smrdečih cunj in kosti. »Glej. v čem je bival človeški duh!« si je pravil Ivan. ko je to videl prvič.
In ko se Je naučil, kako je sestavljeno človeško telo. je začel to stavbo udov. konstrukcijo cev, živcev in položaj droba smatrati pod vplivom raznih teorij za stroj, kateri Je govoril m hodil, dokler je bilo vse v redu. Če Pa je nastala desorganizacija, prišla smrt. se je oživljeni strol izpremenil v to. kar Je videl tu na mizah. Baš tedaj Je čital Spencerja, in tu se je poučil, v čem pravzaprav tiči cela uganjka življenja. Ko bi se človek vedno znal asimilirati okolici, živeti v soglasflu s prirodo, potem bi pravzaprav ne bilo bolezni, starosti m smrti. Z vnemo se je tudi lotil študiranja spisov o dedičnosti. samega sebe je pozoroval v tem oziru ter doma druge in se pogosto raizgovarjal o teh stvareh. Lotil se je Zote. in njegov novi žtvfiensld nazor se la bitno ustanpvftaL
2e preje so sicer semtertja priletele do njega misli o razvoju sveta, o pracelicah. iz katerih le vse nastalo, o darvinističnem razvršče-nju stvarstva, tako da že davno ni veroval v svetopisemsko stvarjenje. Vendar Je pa s takimi nazori o razvoju človeka le boli koketiral, in nikdar mu ni padlo v glavo, da bi se zamislil v posledice podobnega naziranja. Sedaj se mu J« pa človek — in sam on, ki je z gorečim mečem kar v roki hotel skočiti v raj dobrega in popolnega — sedaj se mu je ta človek začel zdeti pre*-ozko zrasel z ostalo prirodo, nfeek. pomilovan nja vreden tvor. pričakovani raj pa zračne sanje.
Nekoč je starejši študent pri seciranju mlade hišine omrnil. da ie čital Zolov roman »Človeška bestija«. Ivan Je dejal, da ga Je tudi bral. »To Je roman!« je hvalil medicinec. In dostavil je, da razume takega človeka, katerega so naga ženska prsa zapeljevala k umoru. »Mene ta-Ie mrtva tudi vabi. Ousto Je. zarezati tako-le s nožem!« In zabodel je v prsi in rezal.
Ivan se je stresel. »In da zver ne tiči v človeku. da ne tiči v njem od tistih časov, ko ie bil »vladar prirode« divjak, da se ne zvija v njem še danes. Čeprav vk roče na, civiliziranar In v kakšnih ljudeh, kakor Je it pr. Tatne dobro dejal o Napoleonu I
Drugič je prišel na bolnišnični odtdtelele. obločen za kožne ženske bolezni. In odhajal je osupel, v krčevit} zadregi, videč vrste raizuz-nih deklet in poslušaje razgovore, kakršnih prej nikdar ni čut
Take okoliščine so vplivale nanj, učinkovale So nanj zlasti knjige, katere sl Je seda! > izbiral v tendlepci nove svoje .smeri. Cdtal je nal-
še pravočasno z dokazom: Enemu tukajšnji i kleparskih mojstrov, ki je sklenil z WildjuJ pogodbo, je ta dejal, ko je prišel k njemu oo delo: »Ne morem vam pomagati, nimam delili Nato mu je po delo došel kiesarski mojst-r kateremu niso bile besede zapeljivega kapjt* lista baš prijetne, in dejal, da je vendar dolžarf i skrbeti zanj. ker ga veže pogodba in ako nima dela, prevzame delo od drugod. Ta nakana ij bila zelo opravičena. Zakaj dotični mojster le naposled moral uvidevati. da gre za njeJJ obstoj. Toda prevaril se je hudo! Dejalo se m« je v pisarni, da po pogodbi ne sme jemati od drugod dela; odkod naj živi, je za kapitalisti bo pogodba zanje nevarna? Ali nismo dejali bo pogodba zanje nevarna? Ail nismo dejali, da bo vso malo obrt uničila? Ves razvoj te umazane gospodarske polivke je naposled tud nam delavcem škodljiv. Zakaj ne enkrat se k zgodilo, da so nas imeli za sredstvo v medsebojnem klanju in da smo morali, ne da bi bfi kaj slutili, odločevati. Dovolj jasno nam današnd dogodki v Nabrežini dokazujejo, kaj da naS. rava podjetje »Cava Romano«. Ali Wildi »» jema s sitom vodo. Odpuščati delavstvo samo zato, da se lažje prepriča malo obrta da je za™ pomanjkanje dela, to ne gre. Se matij izvedljivo Je pa to. da se bodo delavci pri enih vratih m. puščali, pri drugih pa drugi zopet na delo? mali. S tem umazanim začetjem bi Wildi ral malo obrt pokopal, zavedno delavstvo m nlcr* til. Verjamemo mu radi. da bi rad videl rS v obratu, ampak prepričani smo da se je nri svojem načrtu prav dobro zmotil..’ Sodrugi teci obrata se nahajajo v boju s tvrdko- zatorej om? zarjamo vse sodruge. da v »Cavj Romani«§ Jemljejo delo.
Trst.
v ~ »Ljudski oder.« Nocoj ob pol 'devetih
vazna odborova seja v društvenih prostorih.
— Pri Sv. M. M. zgornji bo zidarski sliod i v soboto ob 8. zvečer v gostilni »AHa Vittnria, Poroča sodrug Petelan. Sodrugl. udeležite s shoda v velikem številu.
- Shod uslužbencev glavnih skladišč. Ni
izrecno žeHo mnogih slovenskih uslužbencev glavnih skladišč je sklicala naša organizaciji imenovanih delavcev pretečeno shod v gostilni ai Grotta v ulici TfranSt Shoda se je udeležilo Čedno število imenovanih delavcev, med katerimi Je bilo tudi nekai pijanih narodnih razgrajačev. Shod je otvoril ob & in četrt zvečer sodrug Potrata. Zahvalil ce it navzočim za udeležbo in podal takoi besedo sodrugu Regentu, da poroča o žalostnem Mo-žaju uslužbencev glavnih skladišč in da fen Pojasni način, po katerem si morejo zboljšal« razmere. Kdor pozna delovne razmer*- trt delavcev in njih življenje, bi smel opravičeno pričakovati. da Hh je kapitalistovska šiba n®-liko iztreznila in se ne bodo več odvračili r»m-nizacije, ki tvori dandanes za delavstvo edi» sredstvo, s katerim jim je mogoče voditi uspešen boj zoper svoje izkoriščevalce To na ten bolj. ker so imeli delavci priliko spoznati U se d5 z organizacijo doseči in česa d \r*7 nle ne morejo ohraniti. Brlo le leta 1905 da so s* delavci, prisiljenj vsled pritiskajoče" revšii«, organizirali v močno mednarodno strokovno organizacijo in da so si s solidarnim nastopom in z združenimi močmi pridobili brez posebni! težav toliko, kolikor si niso upali nričnkovati največji optimisti. Takrat so bili organizirani In kakor se zgodi premnogokrat — jn vsikd« na škodo delavca — so začeli Po zmagi zap^ ščati organizacijo In so jo zapustili d« Hnhrea
V	organizaciji so ostali le kvalificirani in drusi inteligentnejši delavci ne le iz hvaležnosti d« nje. ki jim le pripomogla do izrednih poboliftov. marveč tudi iz prepričanja, da bi namah zopet vse izgubiH. ako bi jo popolnoma zapustili ‘V#so se motili. Od onega leta naprej so se začele tat mere slabšati, in ako Je padlo od bogato obložene mize od časa do časa tudi kaj med delavce, so bile to brezpomembne mrvice, ki niso hasnile. ki so pa služile, da so z niimi členili delavce In jih odvračali od dela za zboljšanje. Nižje kategorije delavcev se pa niso zadovoljile s tem. da so izstopile iz organizacije mar-več so začele, nahujskane po sumljivih' subjektih. to organizacijo mrziti. Ampak ker ie sila pritiskala nanje brez usmiljenja. s0 se nridru-
več one. iz katerih se je hotel poučiti o pradav-nem stanju človeštva, antropologija!, in sociolo. giške stvan. Cital je Tvlova in Havelacqueja. Ah. kako zver/irsko Je bflo ljudstvo» Iz kakšnih
zverskih začetkov se Je vse razvijalo- cela danes tako proslavljena kultura, veda umetnost, nabožanstvo. morala! »Človek.« se govori »se razlikuje od zveri z nravnostjo in nabožen-stvom«. Toda on je čital. da. kar se tiče nrav-nosti. ista nikakor ni principijelna človeška lastnost. kajti — kakšno nravnost imajo ljudožrci? Nravnost izvira iz družabnega življenja, in tako nravnost, kakor n. pr. zmisel za ohranitev svojih članov ali zmisel za pojem tatvine itd. imajo tudi čebele, mravlje, opice. In zmisel za nabo-ženstvo. kakor Je čital. se ni nahajal vedno in pri vseh ljudeh, razen če bi se za naboženstvo smatral strah pred vsem neznanim in skrivnostnim. kateri strah pa opazujemo tudi pri živalih. V čem se torej razlikuje človek od živali?
Taka vprašanja je sedaj Ivan rad spravlja na rešeto pri čajevih večerih. Kačerovskv je sicer nanja reagiral, a naposled ie videl, da se Ivan le itfra. »Dečak!« si je mislil.
Drugače pa ni bilo posebne izpremembe v Ivanovem zunanjem življenju. Udeleževal s«
Je nadalje naprednjaškega gibanja med dija-štvom. udeleževal se društvenega življenja ter se zanimal za vse težnje dejansko, toda v notranjosti se mu Je baš jela pojavljati razpokat katere se le šele pozneje popolnoma zavedel.
Ena duša pa le Pri tem trpela — Blaženka.
In na testov iz cerkve Je tudi pozabljal.
(Dalle nrihJ
conrad pl. HOTZENDORF.
Dunaj, 26. »Wiener Allg. Ztg.« poroča iz Budimpešte, da je šef generalnega štaba Conrad že vložil demisijo In da bo sprejeta. Vzrok pa leži v neki aferi, ki je že pred meseci zbujala veliko pozornost.
GALIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Dunaj, 26. »Poln. Korr.« javlja, 'da je po vedenju Rusinov pričakovati, da bo gališki deželni zbor še zadnjo uro sklican.
TISZA.
Budimpešta, 26. Grof Tisza se je snoči odpeljal na Dunaj in bo danes sprejet od cesarja. Ogrski državni zbor se snide 8. oktobra.
HRVAŠKA KRIZA.
Zagreb, 25. Oddelni predstojnik fodroci in veliki župan Jelačič sta bila brzojavno poklicana v Budimpešto k Tiszi. Pravijo, da bo na Hrvaškem sestavljena uradniška vlada.
PROCES PROTI DO.I&ČU.
Šestnajst let težke ječe!
Zagreb, 25. Dojčič, ki je imel danes glavno razpravo zaradi atentata na kralj, komisarja barona Skerlecza. je bil obsojen na šestnajst let težke ječe. Drakonska sodba zaradi atentata, ki je pozvročil le razmeroma lahko rano, je tembolj osupnila prebivalstvo, ker je pred kratkim v »Narodnih Novinah« izšel članek, ki je izkušal ublažiti Dojčičevo osebno krivdo, ter se je splošno smatral kot priprava za blago sodbo. Dojčič je napovedal ničnostno pritožbo.
KOLERA.
Zagreb. 26. Vladi je naznanjenih devet novih slučajev kolere, med temi trije smrtni. Doslej Je na Hrvaškem obolelih 282 in umrlo 131 oseb za kolero.
EKSPLOZIJA.
Kelmorajn. 25. V Konigsdorfu je eksplodirala dinamitna tovarna. Dve osebi sta bili tako! mrtvi, osem jih je zelo težko, dvanajst pa lahko ranjenih.
NOVA VOJNA NA BALKANU.
*
Pardona ne dajejo.
Dunaj. 26. »Jugosl. koresp.« poroča 'n Bel-grada: Uradna in privatna poročila konstati-rajo. da je albansko uporno gibanje zelo obsežno. Število arnavtsklh vstašev cenilo na 25.000 dobro in moderno oboroženih mož. Pri Debarlu imajo Albanci tudi strojne puške. O sedanjem gibanju mislijo, da se le dolgo pripravljalo. kar pokazuje dobra oprema čet in sočasni izbruh vstaje na mnogih mestih. V dosedanjih bojih je bila sedemurna bitka Pri Debarju naj-znatnejša. Arnavti. ki imajo številno premoč, so zadnje dni na vseh krajih uspešno operirali in pregnali srbske posadke. Pri Debarju so Arnavti baje izgubili 200 mož. Ujetnikov ni na nobeni strani. Ne Arnavti ne Srbi ne dajejo par-
dona.	„	*	.
Grozodejstva.
Belgrad. 26. Časopisi poročajo o strašnih grozodejstvih od meje. Arnavtom očitajo, da more brez prlzanašanja In požigajo vasi. Vojaške oblasti v Ousinju so dale ustrelili 12 mohamedanskih Arnavtov.
Novi boji.
Belgrad. 26. Dvajsettisoč Arnavtov je napadlo srbski vasi Korab in Kljeje. H požgalo in pomorilo prebivalce. Tudi Debar je uničen. Telefonske zveze so pretrgane Na vsej črti se vrše krvavi boji.
Arnavti napredujejo.
Belgrad, 26. Arnavti, ki so v Debarju počeli nepopisna grozodejstva, napredujejo na srbskih tleh in so zavzeli več vasi ter nekatere upelelili. Srbske čete. ki so še povsod v manjšini. se polagoma umikajo, pa izkušaio kolikor mogoče zadržavati Albance.
Belgrad. 26. Uradno javljajo, da napredujejo močne arnavtske čete od Elbasana proti Ohridi in Bitolju ter dajih vodijo bolgarski častniki.
Srbska mobilizacija.
Belgrad, 26. Kraljev ukaz pooblašča vojnega ministra, da pokliče rezervne častnike in moštvo drugega poziva pod orožje. Koncentracija srbskih čet napreduje dobro. V kratkih dneh upajo, da bodo Albanci poraženi.
Naročajte se na Zarjo!
žili NDO.. ki je v prvih časih svojega obstanka obljubljala delavcem zlate gradove. V tej organizaciji. ki so jo vodili od nekdaj brezvestni hujskači. kateri so znali, ker niso imeli o socialnih ia delavskih vprašanjih nobenega pojma, ščuvati pristaše proti obsovraženi socialni demokraciji. so se delavci naučili sovražiti vse socialistične strokovne organizacije. Spočetka se iih je nabralo v tej organizaciji lepo število. Te-’dai je zavladalo med njimi nekaj kakor narodno navdušenje. Ampak to ima svoje meje. S praznim želodcem in s šibo po hrbtu postane tudi narodno navdušenje dolgočasno. Potom te NDO. so si marsikdai skušati kai pridobiti, toda zastonj. Boli kakor da bi si pridobili, so z njo Škodovali sebi. ker je ta organizacija s svojimi nezrelimi in nesposobnimi voditelji streljala kozle in s svojimi koraki ovirala delo naše organizacije. Ko so narodni delavci vse to izprevi-iieH. so Jeli zapuščati tudi to organizacijo, v kateri jih je ostala končno peščica, ki se lahko sešteje na prstih. Narodna delavska ni bila sposobna koristiti delavcem; prvič zato ne. ker to ni bil nikdar njen namen, drugič pa zato ne. ker ie imela na sebi smrten greh. da ie hotela organizirati delavce na narodni podlagi proti mednarodno združenim kapitalistom. Zato je pa Uosegla NDO. nekaj drugega. Pri delavcih je vzbudila nezaupanje do vsakršne organizacije. Le bolj inteligentni so polagoma zopet pristopali k naši organizaciji. Večina je pa ostala in se še vedno nahaja izven vsakršne organizacije in ne ve kam. Ve. da je položaj skrajno napet in da (Ta ne bo mogoče dolgo prenašati. V narodno 'delavsko ne gredo, ker so imeli z njo slabe iz-kuSnje. Do naše organizacije pa goje gotove predsodke, katere se bo dalo odpraviti le polagoma. Toda bili so ravno ti neorganizirani delavci. ki so se dogovorili z našimi slovenskimi sodrugi. da bi priredili shod. ki se je vršil prete-Ceno sredo. Bili so ti pametnejši delavci, katerim ni dovolj, ako se jim pripoveduje, da so regnikoli krivi vsega zla in ki bi radi našli pot. po kateri naj bi se ukrenilo kaj potrebnega v ublažitev njihovih žalostnih razmer. Sodrugu Regentu so pa poverili nalogo, nai o celi stvari poroča. Takoj pa. ko ie začel sodrug Regent Kovoritl. se je spoznalo, da v Trstu nimamo zastonj žganjarn in delavskih hujskačev. Začeli so motiti. Vkljub temu se je posrečilo sodr. Re-Jtentu. da je v polurnem govoru pojasnil marsikaj koristnega in potrebnega. Večina ie sodrugu Regentu pritrjevala. To seveda ni bilo razgrajačem prav. Vtepli so si bili v glavo, da niso potrebni nobenega pouka in da napravi naroden irreh vsak ki se drzne poslušati socialistične Kovornike." Naniah so postali divji in se končno sačeH med sebol prepirati. Sodrug Potrata, ki |e shodu predsedoval, je izprevidel. da se ob navzočnosti takih razgrajačev ne dS zborovati. Ju ker ni hotel, da bi prišlo do nepotrebnega orepfra W shod zaključil. Večina navzočih je seveda nato odšla. Nekai Članov NDO. je pa 3ogovorno z navzočim policijskim komisarjem sklicalo shod PO § 2. Sodrugom in onim delavcem ki so ta shod sklicali, priporočamo, nai za-tadl tega nikar ne obupajo. Tudi nespametnost ima svoje meje. Vztrajno naj se dela in s prepričanjem. da bo delo obrodilo v kratkem dobre tadove Razgrajače nai puste pri miru toliko ičasa. ilokler se ne bodo sami izpametovali. Draga je njihova neumnost in plačevati jo motajo tudi pametni in zavedni delavci. Toda katar pride čas. da bo trpljenja preveč, takrat bo Bel vihar oni. ki seje sedaj veter.
SRBIJA IN BOLGARSKA.
Belgrad, 26. Srbska vlada je poslala velesilam noto, v kateri trdi. da vodi proti Srbom nastopajoče Arnavte mnogo bolgarskih častnikov, ter prosi, naj velesile vplivajo v Sofiji, da se napravi konec tem dejstvom, ki kale mirne odnošaje med Srbijo in Bolgarsko.
RUSIJA.
Peterburg, 25. «Rječ« pravi, da ne pripisuje ruska vlada albansko-srbskemu sporu posebne resne važnosti. Ce bodo srbske čete prisiljene, da mestoma prekoračijo albanske meje, ne bo s tem prizadeta neodvisnost Albanije.
POLOŽAJ V ALBANIJI.
Berlin, 26. »Beri. Tagebl.« poroča iz Soluna, da je položaj provizorične albanske vlade zelo resen. Esad paša ie organiziral posebno upravo in zahteva, naj se vlada preseli v Tirano. sicer pojde sam v Valono in zruši vlado. Na dan prvega bajramskega praznika je Esad paša baie poslal sultanu brzojav s podpisom »Zvest turšik general«. IzmajH Kemal je zaplenil ta telegram in to je povzročilo spor med obema. V Draču je Esad paša zaplenil carinske dohodke v znesku 20.000 turških funtov. Izmajil Kemal čuti, da mu gore tla pod nogami, pa grabi denar, kar ga doseže, da bo mogel pobegniti v Evropo. (Nekaj bo »zaplenil« Esad, nekaj bo »konfisciral« Kemal — tako bo državna blagajna kmalu zelo polna. Albanci pa se najbrž& tolažijo, da Je v Avstriji in Italiji še kaj denarja.)
GRŠKA IN TURČIJA.
Atene, 26. Tukai so zelo razburjeni, ker grško turško mirovno pogajanje nikakor ne napreduje. Turša armada ni bila demobilizirana,
ampak se še venomer pojačava. Orška vlada je zato sklenila, da še ne razoroži in pripravlja noto na velesile, od katerih pričakuje posredovanje v Carigradu.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
IVa svidenje!
Kdor pijačo dobre * želi, ta takoj pohiti na
Glince k Bobenčku
na kozarček dobrega vina, >n se veseli dobre vinske kapljice.
Se priporoča	m	F	Ballia.
zaradi odpotovanja za svojim možem v Ameriko po jako ugodni ceni. Hiša, gospodarsko poslopje obstoječe iz hleva za govejo živino, svinjaka in kozolca. Polje obstoji iz treh njiv, vrta, travnika in gozda v Kotredežu pri Zagorju ob Savi.
Več se poizve pri Frančiški Flere, Ko-tredež.
Najstarejša kranjska odlikovana žganj a ros
Lorene Zdešar-ja nasl. J. Tribuč.
oa Glincah
naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra i L prodajalno v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6.
Brinjevec
garant pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: ’/* litra K L—, ‘Mitra K 190, Hiter K 3-60.
Samo! K 4*10.
!	Samo!	Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor
I	tudi največja izbera zlatnine in srebrnine
j ‘ . ..	po jako nizkih cenah.
Lastna pretok oiirana tovarna ur v Švici.
I1/A4 Tovarniška 1I7A4 znamka
1	Zastopstvo tovarne ur ZENITH.
410. Nik6) anker Rosk. jako	Naročit, krasni veliki llustrovanl cenik, ki g. dobile
dobro idoČa samo K 4*10.	zastojn in poštnine prosto.
tvrdke A. Goreč, Ljubljana
pri nedeljski dirki
lif ubijana - Logatec - Ljubljana
PP"* prvo in drugo
brez defekta na cilju.
(Gorenjsko) (najmodernejše podjetje monarhije)
v Cojzovi hiši,
Varstvena znamk*
B. Gotzl, Ljubljana
j*rez JteOi&ltureiice!
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja
............ Vl	.	v.	„	izbira	tu-in Inozemskega blaga.
Mestni trg St. 19. — »tari trg st. O. -	=	Solidna	postrežba.	Siajnižje cene.
Pozor! *v«
Ker «0 vžigalic*} jugoslovansko točilno demokratične stranke Že
of!a »e v marljivo od aroči « jih pri up ra
„Arb«tterwille*. t Ljubljani s
Občno konsumno društvo vTrbov(Jah
registrorana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otrožkih oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
po najnižji ceni.
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-s	kih	-
do 40 kron.
Načelstvo.
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-
•••
•••
ložbi „ZARJE“.
• M
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :r. vsako leto K 1*—. z
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
_
o
n
Občno konsumno društvo v Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
m
m
n
a
El
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. Vsvojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufak-tumega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toti pristna vina in žganja, kupljena naravnost is vinorodnih krajev.
DniStvo sprejema od članov tudi hranilne vlog« ~~ 1	ter	Jih	obrestuje	po	---------
501
H
■
□
O
□
NASI ZAPISKI
Socialistična revija.
SV
Izide na leto dvanajst Številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko sa vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K CeM letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*60 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev.
Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov* v Gorici.
---------------eHsf---------------------------$
■^1
@)
ZENSKI LIST
glasilo socialist ičnega ženstva
th*ednica: Alojzija Štebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin.
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani.
(9^
II
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure ki jih ima v zalogi
založba „Zarje“ v Ljubljani.
s.
v	•	»*
Pripovedni spisi:
Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena Hans Ki rch ste iger: Pod spovednim 50 vin.	pečatom.	II.	del. Cena 2 K.
S. Mschar: Magdalena. Preložil dr. Anton P. Mihalek: Iz nižin življenja. Cena 1 Dermota. Cena 2 K.	M. Gorki j: Mati. Cena 4 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan, pečatom. I. del. Cena 2 60 K.
Znanstveni spisi:
Dr. Drag. Lončar: Politično življenje D r. I v a n P r i j a t e 1 j: Prešernov spomenik.
Slovencev.
Cena 80 vin.
OIUVCIJICV.
Dr. Drag Lončar: Dr. Janez Bleiweis Dr. Ivan Prijatelj: Drama Prešernove«
in njegova doba. Cena 1 K.	življenja.	Cen*	40	vin.	*
Abditus: Občinski socializem.
Agitacijska izdajanja:
Liberatus:V dobi klerikalizma. Cena 40 v
•— Vojna In socialna demokracija. Cena 30 vin.
— •— Program socialne demokracij« v Avstriji. Cena 6 vin.
—•— Vun i enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko Hudstvo. Cena 8 vin.
Razprava VII rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke. Cena 60 vin Oto Bauer: Narodni ali razredni boi Cena 6 vin.
—•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin
Knjižica časopisa „Naprejtt.
A n t K r i s t a n: Sodslizem. I. zvezek. Druga Izdaja. Cena 20 vin.
Ani Kristan: Socialna demokracij« In kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.
Ant Kristan: Zakaj smo socialisti ? Cena 14 vin.
K. Marx in Fr. Engels: KomunistMni manifest. Cena 40 vin.
L. Wahrmnnd: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin.
KsrI Kantsky: Kdo uničuj« proizvajanje v malem. Cena 80 vin.
KarlKautsky: Kapitalistični razred. Cena 30 vin.
Karl Kautsky: Proletarljat Cena 30 v Karl Kautsky: Razredni boj. Cena 40 v Karl Kautskyi Država bodočnosti. Cena 80 vin.
EtbinKristsn: Nevarni socializem Cena 80 vin.
Etbin Kristan: Strahovi. Cena SOvln. Anton Kristan: O konsumnih društvih.
Cena 20 vin.
E Kristan: Narodno vprašanje In Slovenci. Cena 80 vin.
Koledar#:
Z*pcti koledar n leto 191* Cena 1 K.	V'zalogi •• todi * letniki 1911, 1911.
Družinski koledsr za leto 1918. Cen« 1 K. 191« In stareJE Zadrafni koledar sa Ido 1MI Cena 10 >ln.
Nafti Zapiski.
Pob« H po I K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1911
.Zarja* i
fttnfld m Mo MUl/H 191*14 moana po 14 kron.
1?SSw»£tr Založbo,Zarje* v Ljubljani