St. 7ld
Ti*st, sreda dne 8. maja 1912. Iijabljana.
Lieto III.
Posamezna št 6
pisma se ne sprejemajo. 'nerciale it. 8 10, kamor Ljubljano in okolico je pošti sprejemano stane za inozemstvo celoletno visokosti četverostolpne Mali oglasi: 5 vinarjev
„Jutro” izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praz-'*••• nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana — Glavnb uredništvo n u rava je v Trstu, ul ca — Cont-■ naj se naslonijo vse denarne pošiljatve n dopisi, — /a uredništvo in uprava v hotelu „Malu',* v l.jubljan . — Po „Jutro“ mesečno K. 1.50, četrtletno K. 4.50, celoletno K. IS,— iv. ii. . — Naročnina ->e piačuj' vnaprej. — Ojlasi: 1 mm. vrste (i vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primoren popust, za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
\J SLOV/O
Ne moremo dalje, »Jutro« je moralo pasti. Premalenkostne so še vedno slovenske razmere, da bi se v njih mogel vzdržati in razviti r)eod-Visen dnevnik, ki ima na svoji strani sicer lepo število čitateljev in pristašev, pa nič — kapitala — — —
Denar! Ta gospodari povsod in tudi pri nas. Kdor nima denarja, naj bo ponižen, molči naj in posluša, kaj govorijo oni, ki kaj premorejo. Zmagovalec je vedno oni, ki razpolaga z denarjem in ako bo na grobu »Jutra« v bratski slogi triumiirala družba, ki je sicer nobena sila ne bi spravila skupaj, bo to triumf denarja, kapitala, ki ga »Jutro« nikdar ni imelo, ker se nikdar ni hotelo — prodajati — — —
»Jutro« ni nikdar pelo mogočnikom slave, bilo je pravično in je hvalilo samo ono, kar je bilo hvale vredno, ob enem pa brezobzirno grajalo vse, kar je bilo vredno obsodbe. S praktičnega stališča to ni bilo prav, ker da je ono pelo slavo mogočnikom, bi se mu dobro godilo, ali trpela bi pri tem resnica in pravica in zato je bolje tako: »Jutro« je padlo, ker se ni upo£niio.
Poslavljamo se danes od naših čitateljev. Ni nam mogoče izdati niti ene cele številke več, ali ker nočemo, da bi »Jutro« izginilo brez slovesa, smo se odločili izdati vsaj to izredno izdajo,, da se moremo posloviti od vseh onih, ki so nam ostali zvesti do zadnjega trenutka in ki bodo gotovo žalovali za svojim »Jutrom«.
Hvala vsem tem! Bilo je takih, ki so zapustili »Jutro«, ko so se pojavile prve težave. Hvala naročnikom, ki so nam ostali zvesti in hvala onemu uredniškemu in upravnemu osobju, ki je ostalo pri „Jutru“ in trpelo z njim do zadnjega, medtem ko so ga mnogi zapustili kot miši potapljajočo se ladijo in si poiskali varnega zavetja pri listih, kamor jim je branila oditi prej (kakor so sami izjavljali) njihova — moška čast.
No, pa bodi tudi to izročeno pozabljivosti, kakor izročamo pozabljivosti še marsikaj druzega. V zadnji uri se spravi človek s celim svetom in tudi ,Jutro“ odpušča predno umre — tudi svojim sovražnikom.
Ne sramujemo se neuspeha, ne smatramo se za premagane. „Jutro“ je naučilo široke ljudske sloje na Slovenskem čitati dnevne liste, ono je bilo prvi slovenski dnevnik, ki si je prekrčil pot v one kroge, kjer se nikdar niso čitali politični listi. To je prva in največja zasluga „Jutra“, druga njegova zasluga je pa ta, da se je začela slovenska žurnalistika od leta 1910., odkar je začelo izhajati „Jutro“, naravnost bujno razvijati in — kar je najvažnejše — ona postaja ljudska, ne omejuje se samo na gotove kroge, temveč se poskuša udomačiti v najširših ljudskih slojih, kar ni težko, ker „Jutro“ je razbilo led in napravilo pot.
Vsak objektiven človek, četudi je bil sicer naš nasprotnik, mora priznati, da so te naše trditve resnične. Pri vsem tem je pa mogoče, da planejo po mrtvem „Jutru“ njegovi nasprotniki kot glad ni psi po kosti. Pa naj planejo, naši prijatelji bodo znali pravilno presojati stvari, oni zadržijo „Jutro“ v prijaznem spominu.
„Jutro“ je mrtvo, ali še vedno se lahko zgodi čudež, ono morda Še kdaj vstane iz £roba. Ne obljubujemo ničesar, ker se niti sami ne vdajamo nobenim iluzijam, ali — mogoče je vse, torej tudi to. Za sedaj pa : prijatelji „Jutra“, hvala in srečno !
„S I o v a r\ s k i Ju g‘.
Nekoliko vnetih prijateljev „Jutra“ je sklenilo izdajati tedensko politično revijo „S 1 o v a n s k i J u g“, kot nekako nadomestilo za „J utr o“. „S 1 o v a n s k i J u g“ bo urejeval ustanovitelj „Jutra“ g. Milan Plut, ki je znan kot morda najboljši poznavatelj celega slovanskega juga na Slovenskem. V jugoslovanskem vprašanju, s katerim se bo „Slov. Jug“ v glavnem pečal, bo zavzemala nova revija enako stališče, kot „Jutro“, v čisto slovenski politiki bo pa zagovarjal ,,Slov. Jug“ vedno napredna načela, ali sc ne bo vezal na nobeno stranko in nobeno strujo.
Našim prijateljem priporočamo .,Slov. Jug“ kar najtopleje, ker v njem najdejo nekako nadomestilo za izgubljeno „Jutro“. Ker ima urednik „Slov. Juga“ zelo dobre zveze po celem slovanskem jugu, bo „Slov. Jug“ o vseh aktualnih vprašanjih med Južnimi Slovani vedno najboljše in naj-točnejše informiran.
„S 1 o v a n s ki J u g“ bo izhajal v začetku na osmih straneh, s časom —- ako bo imel dovolj odjemalcev — se pa razširi in spopolni. Celoletna naročnina bo znašala 10 K, polletna 5 K, četrtletna 2 K 50 vin.
Našišti naročnikom.
Ker so mnogi naši naročniki že plačali naročnino vnaprej, jih tem potom prosimo, da bi nam sporočili, ako zahtevajo povrnitev več plačane naročnine. Ako tega ne zahtevajo, jih bomo naročili za te zneske na politično tedensko revijo „Slov. Jug“, ki začne izhajati prihodnji teden.
Zunanjim razprodajalcem Jutra
Ker je „Jutro“ prenehalo izhajati, prosimo vse cenj. zunanje razpro-dajalce, da bi nam blagovolili poslati takoj zaostale obračune. Opozarjamo na to posebno one, ki nam dolgujejo že po več mesecev. Dokler je „Jutro“ še izhajalo, se je počakalo, sedaj pa ne moremo več čakati in prosimo, da se pošljejo obračuni takoj.
Kmetska posojilnica ljubljanske nkolice
r. z. z n. z.
m obrestuje hranilne vloqe oo
4
1
Ql v LJubljan'
2 O brez vsakršnega odbirka. m
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.
•E3- E3-
Popolnoma varno naložen denar.
[Rezervni zaftlad: H 700.000
josip 5Ktmicn
ima na razpolago
---- veliko	izbero obuval ———
za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik
\Io8ki čevlji.............................od K 12 do K 21
lenski nizki	II	,,	lil
visoki	1	2*t
itroSki	čevlji	od	5t.	20	do	25,	K	it.80	do	K	4.50
,	,	26	,	28,	„	3.60	„	„	9.511
*	„	29	„	34,	„	8,-	,	„	0,50
in
CN3
OSREDNJA BANKA |§| Piazza Ponterosso 2
češkjh hranilnic	Podružnica	v	Trstu
Obrestuje vloge:
Al\ °.	A31°	J.3|°
H- 12 o Hr \4 o	|4	o
povračno obrestovanje
na Knjižice •E3- <$> S- na računu in fixne uloge •»<*«■ premiine vloge
0
Vse bančne transakcije.
Uradne ure od 9-12, 2-5.
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE DANKE
Trst, IM as./.a delln Horsa lO Centrala v Ljubljani	Podružnica v Gorici. Celovcu, Sarajevu, Splilu in Celju.
Delniška glavnica K. 3.000.000	Rezervni zaklad K. 800.000
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja. Vloge na knjižice
obrestuje za sedaj s Sistimi 4 '/a °/o Prodaja srečke na inajlinc ineK«čn(« obrolic.
Izdajatelj glavni in odgovorni urednik MILAN PLUT.
Tisku tiskJtiiiji 1H.TNNKI; <‘o. v Trstu.
NEODVISEN
POLITIČEN DNEVNIK
'
'
■
■
, . - ; 'v-
J
■
r %t
K' •;;
% . >
-
■S'
n.,	.	.	...	-V	>
A
*
-	'	'	’>	*'	--	s*
- ...>r.
'Ht
A. -	*
Ur’ - ■
'
■
y	^	.	-
" ”■ ■ -
Vi
■
w--4
SIK
J
•ti
, " - ■* - ■ ‘ ■ ■ .-
.
m
• '