Hranilnica in Posojilnica Slovenia Parishes Credit Union
Deposits insured up to $100,000 Daily Interest Savings Monthly Savings Term Deposits
CMHC Approved Lender Mortgage Life Insurance Available Personal Loans Lines of Credit
International Wire Transfers Safety Deposit Boxes Direct Deposit
Interac MasterCard RRSP, RRIF, RESP
Mortgages (6 Months - 5 Years) First-time Home Buyer Rate Personal Chequing Utility Payments Business Accounts Traveler's Cheques Canada Savings Bonds Passport Guarantor
Main Office 725 Brown's Line Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416) 255-1742 Fax: (416)255-3871
Mon. - Wed. Thurs. - Fri.. Saturday......
Hamilton Office 23 Delavvana Drive Hamilton, Ontario L8E 3N6 Tel: (905)578-7511 Fax: (905)578-5130
Thursday....3:30 p.m. - 7:30 p.m.
Friday......12:30 p.m. -7:30 p.m.
Saturday....9:00 p.m. -12 noon
.10:00 a.m. - 4:00 p.m. .10:00 a.m. - 7:30 p.m. ..9:00 a.m. - 12 noon
Branch Office 618 Manning Ave. Toronto, ON M6G 2V9 Tel: (416) 531-8475 Fax: (416)255-3871
Tues. - Wed......10:00 a.m. - 4:00 p.m.
Thursday..........10:00 a.m. - 6:00 p.m.
Friday...............10:00 a.m. - 7:30 p.m.
Dom Lipa, Toronto (residents only) Wednesday.....3:00 p.m. 4:00 p.m.
www. slo veniacu. on. ca
GLASILO
Ustanovljeno — Established in 1996 www.vsko.com
GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Izdaja — Published by Vseslovenski Kulturni Odbor Ali Slovenian Cultural Committee 770 Browns Line, Toronto ON M8W 3W2, Canada
President Florjan Markun
Tel: 905-277-8353 E-mail: mfm67@aol.com
Letna naročnina
Kanada: $25.00, z letalsko p.: $40.00 ZDA: $30.00 US, z letalsko p.: $50.00 US Evropa: $40.00 US Drugod po svetu: $60.00 US
Address ali comments to; Frank Brence Tel: 416-281-6794 Fax: 416-281-4287 E-mail: fbrence@aol.com
Naslovna stran Cerkev sv. Marka v Prešernovi Vrbi na Gorenjskem je po domači zemlji, ki je "podoba raja" umirjena slovenska vaška podružnica. Ob njej je največji Slovenec izpel svojo britko spoznanje in zapisal največjo življensko modrost.
' || f 8"0 21 0 Dragi prijatelji "Glasila!''
Govor g. Makuna na Kulturnem dnevu.
Slovenska kultura, naš obraz in duša, je kljub težavam skozi stoletja ohranila ponos, narodno zavest in notranjo povezanost.
Saj v dobi enakopravnosti v svetu, lahko rečemo, da edina lastnost katera nas loči od velikih narodov je naša kultura. Po svetu smo znani kot majhen narod velikih posameznikov, ki so izrazili tisto, kar je bilo skrito v globini duše tega naroda. Da pa je vse to res, pa nas bodo današnji gostje iz Slovenije prepričali s pesmijo in besedo, katere bodo vlili v naša srca. Vabim vas, da skupaj uživamo kar so nam naši gostje pripravili v počastitev slovenskega kulturnega dneva.
Rad bi se zahvalil vsem, ki ste v kateri koli panogi pomagali, da se je to omogočilo. Še posebno bi se rad zahvalil Gospe Mariji Jereb, katera je že drugič v kratkem času odprla njen dom našim gostom, kjer so ne samo uživali njeno gostoljubnost ampak tudi njen sončni smehljaj. Zahvalil bi se tudi rad Gospe Mariji Ahačič-Pollak, katera je breztrudno pomagala in prisostovala za uspeh današnjega praznovanja.
Našim gostom se zahvaljujem, da so prisnesli v slovensko skupnost v Torontu, ne samo prelepi zvok slovenske pesmi ampak tudi zavest da smo Slovenci res lahko ponosni na to kar nam je slovenska mati užgala v srce: "Slovenec sem".
Florjan Markun
Predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora.

CENJENE BRALKE IN SPOŠTOVANI BRALCI GLASILA KANADSKIH SLOVENCEV
Spričo vašega velikega odziva in zanimanja za sodelovanje pri Glasilu vas vse obveščamo, da je uredništvo zelo zainteresirano za vaše prispevke, dokler se strinjajo z našo uredniško smernico.
Glasilo Kanadskih Slovencev v glavnem namenjeno slovenski skupnosti sirom Kanade, da se seznani z novicami in dogodki, ki so zanimive vsem slovenskim izseljencem in njihovim ustanovam. Vabimo tudi literarne in druge kulturne prispevke, kakor tudi reportaže prireditev med kanadskimi Slovenci od Atlantika do Pacifika. Lahko so napisane v angleščini ali slovenščini (tudi v dialektih). Vendar si uredništvo GKS obdrži svojo nepristransko uredniško pravico.
Splošnih globalnih in kontinentalnih novic se izogibamo, ker te se lahko najdejo v javnih lokalnih medijih, s katerim ne moremo konkurirati. Tudi ne objavljamo kakeršnekoli žaljive ali polemične prispevke pod krinko "svobodnega tiska", ki so naperjene proti političnim gibanjem v Kanadi, Sloveniji in drugod, ali pa tudi proti verskim, etničnim, socialnim in nazornim skupinam. Skušamo biti objektivni vsem življu v naši novi multikulturni domovini.
Uredništvo GKS.
	In this issue	-	Iz vsebine
3	Dragi prijatelji Glasila	15	Census day in Canada May 15, 2001
4	Cenjene bralke in spoštovani bralci	16	Kulturni dan v Hamiltonu
5	Naše življenje	18	Novice iz Edmontona, Alberte
6	Odkritje spomenika dr. Francetu Prešernu	19	Novice iz Kelovvne, Britanske Kolumbije
7	80 letni duhovno-kulturni steber..	20	Ljubljana in njena bogata zgodovina
8	Dvojna slovestnost,	23	Profesor dr. Stane Bah - osemdesetletnik
	Ignac Križman	24	25. obletnica poroke
9	Praznik slovenske kulture v Torontu		Society for Slovene Studies
10	Prehodni zimski pokal	25	Address at the Canadian Scholarship...
11	Slovo od Ivana Gašperiča	27	International Art Fair
12	Poročilo predsednice Krekove H. in P.	28	Neža Mihelčič, Tribute to mommy
13	Vabilo	29	"Our Neža" Trust Fund
14	Ljudsko štetje (Census) 15. maja 2001		Prireditve marec - maj 2001
Naše življenje
Anica Resnik
Božične luči so ugasnile. Sem in tja se v zimskem zelenju ob hišah svetlikajo srebrne zvezde in spominjajona na zadnji Božič drugega tisočletja...
Po stari ljudski navadi v nekaterih naših domovih še stojijo jaslice mimo Svetih treh kraljev do Svečnice. Potem ugasnemo zadnje lučke, skrbno očistimo Sveto družino, angelce in pastirčke ter s hlevčkom vred spravimo v posebnem prostoru za naslednje praznovanje. Zadnjikrat preštevamo in prebiramo božična voščila sorodnikov in prijateljev iz vseh koncev sveta ter pripravimo domove za nove dni.
Januar in februar sta meseca zimskih počitnic: Florida, Cuba, Mexico, Caribbean, California. Kanadsko zemljo pokriva debela snežna odeja. Prijetni so večeri ob toplem ognjišču, ko v družinskem pogovoru snujemo in delamo načrte za novo pomlad in poletje. Vsako jutro je sonce višje na nebu in se pozneje utaplja v večerno zarjo. Komaj zaznavno že sili novo življenje v tanke veje grmičevja in drevja. Od začetka sveta se obnavlja krog življenja.
Naša društva v januarju in februarju pregledujejo delo preteklega leta in pripravljajo program za novo poslovno dobo. Tako so 28. januarja v dvorani Brezmadežne zborovali člani Slovenskega letovišča. Okrog sto članov je sprejemalo poročila predsednika Johna Kurija in odbornikov, ki so za svoje vestno opravljeno delo bili nagrajeni s toplo zahvalo in zaupanjem v naslednji sezoni.
11. februarja smo v dvorani Brezmadežne praznovali Kulturni dan. V programski povezavi koncerta je Marija Ahačič-Pollak prikazala značaj in pomen Prešernovega in Slomškovega dela za slovensko kulturo, ki je v bistvu krščanska že čez tisoč let. Prešeren in Slomšek odkrivata obraz in dušo slovenskega naroda.
Na desetletnico slovenske države nas je opomnil veleposlanik dr. Božo Cerar v svojem pozdravnem nagovoru.
Koncem januarja so praznovali rojstne dni čč. gg. Tone Zrnec, Valentin Batič in kardinal dr. Alojzij Ambrožič. Našim duhovnim vodnikom želimo zdravja in božje pomoči v službi nebeškega Gospodarja.
Obletnice se vrstijo.. Še ena zlata poroka, ki sta jo pri Mariji Pomagaj praznovala z zahvalno sv. mašo Kraljič Franc in Marija roj. Jereb. Čestitamo!
Visoka nagrada! Ema Pogačar, delavna članica v župniji Marije Pomagaj in v vsej slovenski skupnosti, je bila za svoje delo kot prodajalka nepremičnin in članica Toronto Real Estate Board, ki je v letu 2000 štel 17 tisoč članov, z dvema poslovnima sodelavcema prejela "President's Avvard". V tej organizaciji deluje še kot podpredsednik v "Arbitration Committee". Čestitamo in pogumno naprej!
Ob pregledu letnega poročila za Toronto Real Estate Board je v odseku za disciplino delaven Roman Repovž, kar dokazuje, da so Slovenci vidni v mnogih javnih, gospodarskih in državnih podjetjih.
Ne vemo ne ure, ne dneva in tudi ne kraja, ko pride čas odhoda in slovesa od življenja na tem svetu.
3. februarja je na sončni Cubi v družbi dobre, ljubeče žene in izbranih prijateljev zaslišal zadnji klic Edvard Pikovnik. Živel in delal je v Torontu, kjer sta si z ženo Ivanko ustvarila dom in vzgojila sina Edija in hčerko Ireno. Po zadnjih štirih letih slabega zdravja si je zaželel razvedrila in počitka ob morju. Toda le par dni po prihodu v sončno deželo seje njegovo življenje začelo iztekati. 13.
februarja smo se od njega poslovili pri Mariji Pomagaj. G. Plazar je vodil pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču Holy Cross, kjer je pokojni Edvard našel skupni dom s hčerko Ireno, ki je pred sedmimi leti, kot mlada mati dvaintridesetih let, po kratki bolezni zapustila mladega moža in dve mali hčerki.
Naj žalostna srca domačih tolaži vera in upanje v boljše življenje onkraj groba!
Odkritje spomenika
Frank
Po pripovedovanju patra Jakoba.
Končno so le objavili dan in uro. Pri tro mostovju se je nabralo na tisoče in tisoče Slovencev ki so želeli biti priča edinstvenemu dogodku v slovenski zgodovini. Na tribuni pri odru so bili sami najodličnejši kulturniki, govorniki, ki so poveličevali najboljšega slovenskega pesnika. Povprečni Slovenec pa je le čakal na največjo umetnino tistega časa, kakor so poročali časopisi Slovenec in Jutro.
Izvrstil se je zadnji govornik in prijel je za zagrinjalo, spomenik je bili odkrit. Ljudje so onemeli, tolikšne umetnosti ni nihče pričakoval. Bil je trenutek. Baje je prav v ospredju stala kmetica iz Školje Loke, mogočno je dvignila svoj glas in je rekla "Juj, kako si geerda" (grda). Tik za njo pa stoji policaj, tudi Škoijeločan, "Juj, kako si fliitna" pove mogočno v škofjeloškem dialektu.
Bile so še razne druge opazke. Ljudje so se vračali pod vtisom umetnine, ki je bila nekaterim prezgodnja za tiste čase.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport REPUBLIKE SLOVENIJE je poslalo razpis in informacijo o pogojih študija in pridobitev štipendije v RS v šolskem letu 2001/2002 za potomce slovenskih izseljencev brez slovenskega državljanstva in pojasnilo o nostrifikaciji (priznanju) tujega spričevala.
Za informacije kličite: Konzulat RS 905-804-9310, ali uredništvo Glasila.
dr. Francetu Prešernu
Leben
Spomenik slovenskega pesnika Franceta Prešerna pred Tromostovjem v Ljubljani. Prešernova figura z muzo in reliefoma je delo kiparja Ivana Zajca, podstavek pa je delo arhitekta Maksa Fabianija. Spomenik so odkrili leta 1905.
80 letni duhovrio-kulturni steber slovenstva v tujini
V januarju je praznoval svoj 80. rojstni dan, naš poznani duhovnik lazarist - pisatelj, raziskovalec, fotograf, režiser, pevski vodja, vrstoletni urednik nabožne revije Božja Beseda gospod Tone Zrnec.
Dvajset let je posvetil župniji Marije Pomagaj na Manning Ave v Torontu. Od tega je kar 10 let bil župnijski upravitelj. Moramo reči, da je bil izvrsten, saj je župnija kulturno in duhovno živela.
Iz njegovih potovanj pa so mu ostale številne fotografije v obliki diapozitivov, katere je že večkrat javno razkazal in tolmačil. Njegovih predavanj smo se radi udeleževali, saj so bila zelo zanimiva. O njegovih delih bi lahko pisal romane, toda ustavimo se in mu raje izročimo naše želje.
Rojen je streljaj daleč od Primoža Trubarja, tako bi lahko rekli, drugi Trubar v Kanadi. Gospod Tone Zrnec je veliko napisal za slovenske šole, vodil je pevske zbore, cerkvene in mladinske, le ti ga še sedaj prosijo naj se jim spet pridruži kot vodja. G. Zrnec je napisal več knjig o škofu Baragu. Njemu je posvetil zelo veliko časa, tako je napisal pota, oziroma zarisal zemljevid, ki je bolj natančen kot so bili vsi poprej. Spisal je tudi Baragov življenjepis. O njegovih delih bi še lahko naštevali. Njegova potovanja so ga popeljala skoraj okoli pol sveta. Misijonaril je največ v latinski Ameriki in sedaj v Kanadi.
Gospod Tone Zrnec, ob Vašem jubilejnem rojstnem dnevu naj Vam zaželimo dosti zdravja, daj da bi Vam Bog dajal še v nadalje moči za novo ustvarjalnost in pogum za duhovniško službo, ter da bi še naprej ostal tako vesel družinski prijatelj. Vaša plemenitost pa plemeni nas vse. To so želje Vaših prijateljev.
V njihovem imenu napisa! Joe Jamnik.
Mississauga, 5. februar 2001.
Machu Pichu, Peru leta 1981
V avdienci pri sv. Očetu Janezu Pavlu II. leta 1982
Dvojna slovestnost
Bernarda Čemas
Toronto, svečan 2001 - Življenje na naši utrujeni zemlji je pač tako, da se stalno spreminja, odmira in obnavlja. Zorimo skupno z naravo, za nami prihajajo mlajši, ki jih čaka ista usoda. Vedno pa so se našle "grčave korenine", ki so bile nepogrešljive tudi v visokih letih. Ena takih je naš pevovodja g. Nace Križman, katerega 85. rojstni dan smo slavili v sredo 31. prosinca 2001. Fantje na vasi so ob spremljavi Andrejeve in Matijeve harmonike zapeli "O, slavljenec današnji", potem pa še skupaj s cerkvenim pevskim zborom priložnostno pesem na besedilo Nade Čemas in melodijo g. Lebarja. Nagovor g. Blaža je narisal težke začetke emigrantov v Kanadi. Bili so še srečni, da so jih dodelili železnici, kjer so imeli vsaj dovolj hrane, stanovali pa so v železniških vagonih in se z njimi vred selili na različne odseke tirov. Delavci na prenekaterih kmetijah so bili sredi morja rumenega pšenice lačni kruha. Nedoumljivo za iznajdljivega slovenskega človeka! Ker je imel Nace okoli sebe veliko pevcev, je že takrat organiziral zbor in povsod so bili sprejeti z
odprtimi rokami. Ostal je zvest glasbi do današnjih dni. Čeprav sam o sebi trdi, da je gluh, mu ne uide noben "fovš" glas.
Drugi slavljenec je bil duhovnik, Kaplan pri Brezmadežni v Torontu, g. Tone Zrnec, prav tako Dolenc, ki pa je prijokal v solzno dolino pet let kasneje. Tudi on se je posvetil glasbi, pa še mnogo, mnogo drugim stvarem: Frideriku Baragi, umetnosti, slovenski besedi in še bi lahko naštevala. Koliko znanja se skriva v njem! Predvojno šole so red "oborožile" študente z znanjem in srčno kulturo. Lahko smo Bogu hvaležni, da nam pošlje na pot take osebnosti! Naj vaju oba božja Previdnost ohrani še za dolgo v slovenski skupnosti!
Ob petju, pecivu, vinu in odlični torti gospe Rozi Zupančič, nam je čas kar prehitro minil. Posebno še, ker smo imeli srečo prisluhniti solistu g. Štefanu Stojko, ki se je prijazno odzval povabilu. Mizo so krasile lončene nečke, napolnjene s suhim cvetjem, svečnikom v obliki ključa s prižgano svečo in številko 85 v narodnih barvah.
Ignac Križman
Bernarda Čemas Toronto, 31. prosinec 2001 Fantje na vasi in Cerkveni pevski zbor.
Smo slavili lansko leto zlati vozel Nacejev! Letos štejemo neznansko lepo "cifro birthday-jev."
Rojen v času soške fronte, je budil te glas topov! Danes pa reklam kohorte streljajo od vseh bregov!
Prvo leto, prvo zimo v tretjem tisočletju, petinosemdeset mimo jih koraka v petju!
Zvesti pevci ti želimo sreče, zdravja, vseh dari, da se skupaj veselimo lepga jutri, brez skrbi!
Praznik slovenske kulture v Torontu
Franc Habjan
V nedeljo, 11. februarja je slovenska torontska skupnost pod pokroviteljstvom slovenskega Veleposlaništva v Kanadi slovesno praznovala slovenski kulturni praznik. Potekal je v znamenju 200. obletnice rojstva Antona Martina Slomška in Franceta Prešerna, ki sta vsak na svoj način v istem času utrjevala temelje slovenski kulturi in narodu.
Kulturni prireditvi, katero je letos obogatela umetniška skupina Kompare iz Slovenije, so prisostvovali veleposlanik dr. Božo Cerar, častni konzul g. Jože Slobodnik s soprogo, župnik g. Ivan Plazar in predstavniki slovenskih organizacij v Torontu in okolici. Velika župnijska dvorana je bila tokrat primerno napolnjena.
V kulturnem programu se je glasba prelivala z besedo. Posredovali so ga sopranistka Nina Kompare, trobentač Franc Kompare in pianist Tomaž Bajžlj, Marija Ahačič-Pollak pa ga je povezovala s pesniškim besedilom. Pevka je ob spremljavi pianista najprej zapela dve narodni: Tam na vrtni gredi in Roža na vrtu. Sledilo je pet pevsko zahtevnih samospevov iz slovenske glasbene zakladnice: Izpoved nesrečne ljubezni, Dve otvi, Ledene rože in Mesec v izbi. S Prešernovo "Nezakonska mati" je sopranistka dokazala svojo pevsko umetniško zmogljivost. S svojim obširnim in na moč dopadljivim glasom je zahtevno skladbo z lahkoto odpela. Svoj samostojni del koncerta je sklenila s pesmijo Vojeslava Moleta V spominsko knjigo, ki jo je uglasbil Benjamin Ipavec.
Po kanadski in slovenski himni je predsednik Vseslovenskega odbora g. Florijan Markun pozdravil goste in vsem prisotnim zaželel prijetno popoldne. Za njim je spregovoril veleposlanik dr. Božo Cerar, ki je v svojem nagovoru poudaril, da so slovenski pesniki in pisatelji - Prešeren, Slomšek, Cankar in drugi ustvarjali slovensko kulturo in narodno zavest, ki sta leta 1991. uresničili stoletni slovenski sen, ustanovitev samostojne države. Dr. Božo Cerar je izrazil željo, da bi praznovanje slovenskega kulturnega praznika postala tradicija v slovenski skupnosti v Torontu. Pred tremi leti je bil prav on pobudnik in utemeljitelj prvega praznovanja slovenskega kulturnega praznika v Kanadi.
Sopranistka Nina Kompare in altistka Marija Ahačič-Pollak sta v duetu občuteno zapeli pesem Na tujih tleh, ki jo je na besedilo Antona Funtka uglasbil Davorin Jenko. Na klavirju ju je spremljal Tomaž Bajželj. Njuno interpretacijo so prisotni z navdušenjem sprejeli. Vokalni program koncerta je mojstrsko dopolnjeval vodja umetniške skupine in trobentač France Kompare. Ob klavirski spremljavi je zaigral Nmav čez izaro, V nebesih sem doma, Pojdem na Štajersko in Aljaževo Oj Triglav, moj dom.
Na koncu programa sta se nastopajočim umetnikom zahvalila g. Markun in župnik g. Ivan Plazar. Za ozvočenje je poskrbel prof. Andrej Pahulje.
krvavicah in pečenicah je turnir potekel v prijetnem vzdušju. Štefan Muhič je predstavil častnega gosta dr. Božota Cerarja Veleposlanika Republike Slovenije in se mu zahvalil za obisk. Dr. Božo Cerar se je v svojem nagovoru zahvalil na povabilu in med drugim omenil, da se mu letos v jeseni izteče mandatna doba Veleposlanika Republike Slovenije. Klubu je podaril dar "zlate kapljice" in se je, kot navdušen športnik, pridružil balinanju. Predsednik Slovenskega Parka Ivan Cimermančič je Veleposlaniku izročil darilo. Prisotna sta tudi bila predsednik VSKO Florjan Markun in bivši predsednik VSKO Ivan Plut. Po izredno dolgem tekmovanju je prvo mesto osvojila ekipa iz Slovenskega Parka v postavi: Jaka Janežič, Joe Florjančič, Frank Stržaj in Štefan Muhič; drugo mesto je osvojila ekipa iz Kitchenerja v postavi: Gino Bassanese, Čase Sevrio, Albino Caligari in Drago Lakoceljac; tretje mesto pa Simon Gregorčič v postavi: Ivan Vičič, Jože Dodič, Stan Lubinič in Valter Benič.
Kulturni spored je bil tokrat časovno in programsko idealno urejen. Občinstvo je z navdušenim in daljšim aplavzom nagradilo nastopajoče umetnike. Na obrazih prisotnih je bilo opaziti izredno zadovoljstvo. Vsi, ki smo bili prisotni na tem večeru, smo mogli razumeti rek starih modrijanov "Pesem razveseljuje dušo".
Franc in Nina Kompare, Tomaž Bajželj
Prehodni zimski pokal
Miro Korsic
V	nedeljo 14. januarja t.l. se je na letovišču Simon Gregorčič vršil turnir za prehodni zimski pokal v balinanju. Turnir je potekal v prijateljskem vzdušju. Pokal se je po nekaj letih spet vrnil ekipi Simona Gregorčiča v postavi: Danilo Basa, Alojzi Tomažič in Jože Volk; drugo mesto v postavi: Ivan Jagodnik, Frank Alojz in Roman Pangos; tretje mesto pa je pripadalo trojki v postavi: Štefan Muhič, Jože Dodič in Andrej Žele. Društvo Simon Gregorčič se vsem udeležencem najlepše zahvaljuje.
V	nedeljo 21. januarja pa je bil turnir v balinanju za pokal Svobodne Slovenije v Slovenskem Parku. Udeležilo se ga je sedem ekip iz Kitchenerja, Mississauge in Toronta. Ob zlati kapljici,
Balinarji na turnirju v Slovenskem Parku
Slovo od Ivana Gašperiča
(Govor Mirota Raka v cerkvi Marije Brezmadežne 28.12.2000)
V imenu Slovenskega lovskega in ribiškega kluba in vseh zbranih v tej cerkvi bi rad spregovoril nekaj besed. Moje ime je Miro Rak in zadnjih 10 let sva bila z Ivanom Gašperičem zelo dobra prijatelja. Ivan je bil rojen v Mariboru, Slovenija in je prišel v Kanado leta 1969. Nastanil se je v Hamiltonu, leta 1974 pa se je preselil v Toronto.
Ob tej priliki najprej izražam naše najglobje sožalje njegovi hčerki Gabi in sinu Borisu.
V petek popoldan sem obiskal Ivana v Mississauga Hospital. Spoznal me je in povedal, da je gospod Tine Batič ravnokar odšel. Fizično je bil Ivan sloboten, a vseeno je bil priseben. Govoriti ni mogel veliko. Gledal me je z umirjenim pogledom. Bil sem brez besed. Kaj naj rečem tistemu, ki umira? Zdi se mi, da sva oba vedela, da se bliža konec. Ivan me je gledal naravnost v oči; dotaknil se je moje roke in rekel: "Spregovori nekaj besed, ko bo čas za to." Rekel sem mu, da bom. Obrnil sem se stran, da bi zakril solze. V soboto 23. decembra 2000, 2 dni po njegovem 54. rojstnem dnevu, je Ivan umrl.
Kdo je bil Ivan Gašperič; kaj je dosegel v svojem življenju in kaj zapušča za seboj? Z Ivanom sva se srečala pred desetimi leti. Predstavljen mi je bil kot "lepi" Ivan. Imel je veliko prijateljev v Hamiltonu in Torontu. Hčerko Gabi in sina Borisa
je vzgajal skrbno in z ljubeznijo. Rad je vrtnaril in bil je ponosen na svoje rože. Ivan je rad brskal po zemlji, ki mu naj bo sedaj lahka.
Ivan je bil zelo nežnega značaja; niti muhe ne bi ranil. Bil je ribič, a ne lovec. Lovskemu klubu se je priključil bolj iz družabnih razlogov kot kaj drugega. Zelo je bil priljubljen med člani zaradi vztrajnega dela, zavednosti in odkritosrčnosti. Ivan je postal predsednik našega kluba v zelo kritičnem času. Bil je dober govornik in je rad izražal svoja mnenja, če je prilika nanesla. Zato je bil upoštevan od vseh članov kluba.
V	času njegovega vodstva je bilo uresničenih veliko projektov in marsikaj se je izboljšalo tudi okoli samega poslopja v Allistonu. Hvala Ti Ivan za vse. V spominu bomo imeli tvojo prijaznost in vsa tvoja dobra dela. To je eden najlažjih govorov, ki sem jih kdajkoli imel. Odpreti sem moral srce in spregovoriti resnico. Še enkrat bom ponovil Ivan: Ti si bil močan steber naše organizacije. Pokazal si nam, kako uspešen je lahko klub, če je sodelovanje in upoštevanje med člani in če vsi delamo skupaj. V bodoče bomo pogosto mislili nate in tvojo družino. Želimo ti mir in božji blagoslov.
V	imenu Gabi in Borisa se zahvalim vsem za prisotnost in sodelovanje pri tem obredu. Posebna zahvala gospodu Batiču za njegove molitve in blagoslov. Gospod Batič - ne vem kaj ste obljubili Ivanu zadnji petek, ko ste bili pri njem. Ko ste odšli, je bil umirjen. Hvala Nacetu Križmanu in vsem pevcem za lepo petje, katero je ganilo nas vse.
S to vejico zimzelena Ti zadnjič izkazujemo naše spoštovanje in ljubezen. Bog Ti daj večni mir in pokoj!
Poročilo Predsednice Krekove Hranilnice In Posojilnice
Maria Zaje McDonald, President
Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza E. Kreka tudi v tem, 48-tem letu predanega dela s člani z veseljem poroča o še enem letu izjemne finančne rasti in stabilnosti.
Zaupanje naših članov skupaj z uspešno strategijo rasti je pripomoglo k zvišanju naše aktive za 7.9% v preteklem letu. Poleg tega je naš Kreditni oddelek s svojim delom doprinesel k zvišanju kreditne mere za 11.8 % v letu 2000. Prav tako smo dvignili našo glavnico na 3.2 milijona dolarjev. Za naše finančne rezultate gre zahvala predvsem izboljšani rentabilnosti pri komercialnih hipotekah in rasti aktive.
Kot doslej, je Slovenska Hranilnica in Posojilnica tudi v preteklem letu nadaljevala s promoviranjem svojih uslug. O teh uslugah smo naše člane redno obveščali v časopisju, po radiu in s pomočjo plakatov. Hranilnica in Posojilnica je aktivno podpirala slovensko skupnost pri raznih dogodkih. 69 novih članov je plod tega truda. Posebno prednost v našem poslovanju dajemo uvajanju novih uslug za članstvo. V preteklem letu smo se tudi včlanili v kanadski kreditni sistem, kar omogoča našim članom direktno vlaganje v drugih sodelujočih hranilnicah vsepovsod v Kanadi.
Na sestanku o strateškem planiranju, ki so se ga udeležili člani Upravnega odbora in ostalih komisij smo prišli do mnogih idej glede izboljšave naših uslug. To bi pripomoglo k še večjemu uspehu Hranilnice in Posojilnice. Med drugim je bil našcilj povečati tevilo članstva in omogočiti boljši dostop do članskih računov. Eden od načinov da to dosežemo je vzpostavitev "VVebsite", kar bi našim članom
omogočilo da dobijo obvestila o posojilih na liniji. Prav tako bi "VVebsite" podrobno informiral člane o proizvodih, ki jih lahko ponudimo ter omogočil dostop do ostalih organizacij slovenske skupnosti s pomočjo posebnih elektronskih zvez. Računamo da vam bo ta prednost na razpolago že poleti leta 2001. Poleg te udobnosti bo nov bančni sistem omogočil članom dostop do njihovih računov na sami liniji. Upamo da bo to vzbudilo pozornost predvsem novejših članov, ki imajo trenutno račune drugod.
Naslednji pomemben načrt za leto 2001 je obnova naše glavne pisarne na Brovvns Line. V obnovitev, čigar začetek je predviden v aprilu 2001, je vključena gradnja dvonadstropnega prizidka. Dodatni prostor nam bo omogočil še boljšo oskrbo naših članov.
Upravni odbor je tudi spoznal potrebo za ustanovitev posebne korporacije, kar nas bo prikazalo kot napredno organizacijo. Logo korporacije je na naslovni strani letnega poročila. Poleg tega Upravni odbor prosi člane da odobrijo skrajšanje našega imena. S krajšim imenom bomo še vedno obdržali našo identiteto in spoštovali nasledstvo naših utemeljiteljev. Spoznali smo, da beseda "Toronto" v obstoječem imenu ne prikazuje več profila našega članstva.
Še nadalje bomo s ponosom podpirali razne organizacije v okviru slovenske skupnosti. Štipendijski sklad "Janez Senica" spodbuja akademsko izobrazbo med mladimi iz slovenske skupnosti. Dobitnika štipendije iz sklada "Janez Senica" za leto 2000 sta Marcel Batič in Lisa Ferkul.
Rada bi izrekla priznanje upravi in osebju Hranilnice za ves trud, marljivost in podporo v preteklem letu. S svojim predanim delom so prispevali k dosegi izjemnih rezultatov v tem letu. Z veseljem sporočam da imamo sedaj na razpolago priznanega finančnega planerja (CFP), ki vam bo v veliko pomoč pri načrtovanju in dosegi vaših finančnih ciljev. Pomagal vam bo pri pripravi finančnih stanj in analiz, davčnih prijav, kakor tudi pri načrtovanju pokojnin in oporok.
V imenu Odbora bi se posebno rada zahvalila članom Upravnega odbora, Revizijskega, Kreditnega in Marketinškega odbora, ki so vložili ogromno časa in energije v dobrobit
Hranilnice in Posojilnice. Prav tako želimo člani Upravnega odbora izreči posebno priznanje izjemni osebi, g. Jožetu Mihevcu, ki je nesebično posvetil 40 let svojega dela uspešnemu delovanju Hranilnice. G. Jože Mihevc je zvest član Kreditnega odbora že vse od leta 1960 in daje dragocen vpogled članom odbora. Hvaležni smo gospodu Mihevcu za ves trud, predano delo in zasluge za uspeh Hranilnice.
Na koncu se v imenu Odbora in zaposlenih iskreno zahvaljujem vam, dragi člani in lastniki za vašo nesebično podporo, izkazano zaupanje in vero v našo skupno rast!
VABILO
Kanadski slovenski kongres bo imel v nedeljo 25. marca 2001 ob 4:30 popoldne svoj letni občni zbor v dvorani župnije Brezmadežne, 739 Brovvns Line, Toronto. Občni zabor bo imel dva dela:
1	redni letni občni zbor v mali župnjiski dvorani
2	kulturni program (velika dvorana) na katerem bo koncert dveh mladih umetnic iz Slovenije (klavir - flavta), recitaciji (Prešernovo leto) ter slavnostni govor filozofa in teologa profesorja dr. Toneta Jamnika, ki bo takrat govoril na temo:
SPRAVA - PROCES OSVOBAJANJA IN DEJANJE POGUMA
Dr. Jamnik je direktor škofovih zavodov. Po kulturni prireditvi bo sledilo okrepčilo. Slovenski rojaki prisrčno vabljeni!
ODBOR KSK
LF. Warrington
CHARTERED ACCDNUNTANT
Irene Sorsak-Jager, BComm., C.A. Manager
130 Dundas Street East, Suite 400, Mississauga, Ontario L5A 3V8
Tel: 905-270-6636 Ext. 232 Fax: 905-270-6990 E-mail: irene@lfwca.com
Vodenje poslovnih knjig, finačna poročila in davčne prijave (osebne in poslovne)
Vaše potrebe bodo zaupno in strokovno urejene.
Kanadski Slovenski Kongress . Canadian Slovenian Congress
W
Januar 2001
Spoštovani Slovenci in Slovenke:
Predmet: LJUDSKO ŠTETJE (CENSUS) 15. MAJA 2001
V	imenu kanadskega slovenskega kongresa vas obveščam o bližujočem ljudskem štetju, ki bo letos 15. maja 2001 v Kanadi. Na ta dan se bo registriralo več kot 30 miljonov ljudi.
Cilj Kanadskega slovenskega kongresa je, da se vsi ljudje slovenskega porekla (ali pa le delno slovenskega porekla) registriramo kot "SLOVENIANS".
V	prvih tednih meseca maja bo 80% kanadskih domov prejelo kratek obrazec s sedmimi (7) vprašanji, in 20% domov daljši obrazec z 59-mi vprašanji.
Vprašanje št. 7 na kratkem obrazcu se nanaša na jezik. Ljudje rojeni v Sloveniji, naj bi na to vprašanje odgovorili "SLOVENIAN". Ljudje rojeni v Kanadi pa verjetno "SLOVENIAN AND ENGL1SH".
Na daljšem obrazcu so glede narodnosti zelo pomembna vprašanja št. 9, 14, 15, 16, 17 in 32. Predlagani odgovori na ta vprašanja so sledeči: Na vprašanja št. 9 in 32 "SLOVENIA" Na vprašanja št. 14, 15, 16, in 17 "SLOVENIAN".
Vljudno prosimo vse ustanove, društva, organizacije in posameznike, da obvestite vse člane, sorodnike in prijatelje o tem važnem in pomembnem programu. Ta akcija je izvršena s sodelovanjem kanadskih oblasti. Z vašo pomočjo in sodelovanjem bomo gotovo uspeli, kot se je to že pokazalo leta 1996. Nič ne dvomim, da se bo število Slovencev v Kanadi še povišalo!
Vsem, ki pomagate, se iskreno zahvaljujem, vas v imenu Kanadskega slovenskega kongresa lepo pozdravljam in želim vsem dobro v novem tisočletju.
Stane Kranjc,
Član Izvršnega odbora KSK
Kanadski Slovenski Kongress
Canadian Slovenian Congress
January 2001
Dear Slovenian friends in Canada
Re: STAT1ST1CS CANADA - CENSUS on May 15, 2001:
On behalf od Canadian Slovenian Congress / Kanadsko Slovenski Kongres, I am writing to you about the upcoming "Census in Canada - 2001" which will be held on Thursday, May 15 / 01. On that day, more than 30 million Canadians wi!l count themselves in, when they complete the Census questionnaire.
The goal of CSC/KSK is to have al! people of Canada who have Slovenian roots or origin (in part or whole) to register as "SLOVEN1ANS" on the census form.
In the first two weeks of May 2001, eighty - 80% of the households in Canada will receive a short census Questionnaire, which has 7 questions. Twenty - 20% of the households will receive a long form with 59 questions.
Question #7 on the short form deals with language. For people born in Slovenija, the proper answer would be "SLOVENIAN". For the people born in Canada, the most likely answer vvould be "SLOVENIAN and ENGLISH".
On the long form - very important questions for those of Slovenian origin are #'s 9, 14, 15, 16, 17 and 32. Recommended answers where applicable are:
•	Questions #9 and #32 should be "SLOVENIA"
•	Questions #14,15,16, and 17 should be "SLOVENIAN".
We are asking aH Slovenian organizations, institutions, clubs, churches and individuals to inform their members, friends and relatives to properly complete the forms and be counted as Slovenians and Canadians. This campaign is conducted with the cooperation of Statistics Canada Census - 2001. With your cooperation and assistance, we will obtain excellent results as we did in the census - 1996.
Once again, thank you for your cooperation and for counting yourselves in as "SLOVENIANS".
Yours sincerely,
Stane Kranjc, member of the Board of Directors - CSC/KSK
Kulturni dan v Hamiltonu
To raportažo je pripravil g. Ivan Dolenc za radio oddajo "Glas kanadskih Slovencev" 11.2.2001 (ponatisnjena z dovoljenjem)
Prijetno domač in pester popoldanski program se je začel v nedeljo 4. februarja s kanadsko in slovensko državno himno, Prešernovo Zdravljico, z uvodnim nagovorom predsednika Kulturnega društva Hamilton-Wenthworth Franka Gimplja, z molitvijo župnika Danila Lisjaka, in s pozdravi gostov. Celotno slovestnost je na odru samozavestno vodila in komentirala mlada društvenica Sandy Ferletič, ki je svoje nastope pohvalno tekoče izvedla v slovenskem in angleškem jeziku. Dvojezičnost je bila vsekakor zaželjena, saj se je zbralo v polni cerkveni dvorani Sv. Gregorija tudi večje število naše tukajšnje slovenskokanadske "mladine". Takšen pristop domiselnih organizatorjev proslave pač bistro upošteva prihodnost slovenskega kulturnega utripa med našim angleško govorečim rodom s celotnega slovenskega niagarskega področja, ki je, kot vemo, tesno povezano s hamiltonskim središčem. V tej smeri opravlja odbor hamiltonskega društva veliko delo.
Napovedovalka je nazorno predstavila pomen 8. februarja, slovenskega državnega praznika, in veličino našega nacionalnega poeta, Franceta Prešerna, ki mu je bila ta kulturna prireditev posvečena. Prvi so nastopili mlajši člani Folklorne skupine Soča, in to s poskočnim Gorenjskim venčkom narodnih plesov. Potem se je trikrat
oglasila domača pesem: Ženski pevski zbor je zapel "Teče mi vodica in Ko ptičica sem pevala", mešani zbor je nastopil s pesmima "Dekle na vrtu zelenem stoji in Rož, Podjuna, ZHa, moški zbor Majolka pa je zaključil glasbeni spored s popularno skladbo "Triglav moj dom" in tremi slovenskimi narodnimi. Gledalci so nastopajoče nagradili s hvaležnim aplavzom. Posebej so zaploskali Johnnyju in Tonetu Horvatu, voditeljema vseh naštetih kulturno-umetniških skupin.
Slavnostni govornik je bil profesor Jože Zadravec, častni gost iz Slovenije. Doma je iz prekmurske vasice Odranci, študiral je najprej teologijo, nato še slavistiko in svetovno književnost, je duhovnik-selezijanec in avtor kakšnega ducata pripovednih knjig in učbenikov. Že nekaj let ureja pri časopisu Družina rubriko " Vera in kultura". Svoj praznični nagovor o lepotah slovenske dežele in slovenskega jezika, o našem bogatem kulturnem izročilu in nenehno ustvarjalnih slovenskih ljudeh širom "naše skupne Slovenije" je podal v dveh delih in s projekcijo številnih diapozitivov. Pod naslovom "Ris slovenske legende" je spregovoril med drugim o zgodovini slovenske knjige od njenih začetkov do Prešernovih Poezij. Iz poetovih besednih mojstrovin si je izbral za podrobnejšo predstavitev Zdravljico in Krst pri Savici, katerega zgodba vsebuje po njegovi osebni sodbi "teologijo vseh mogočih teologij". Med podobami slovenskih krajev, posejanih z ličnimi cerkvami in kapelicami, je nekajkrat pokazal občinstvu Zajčev Prešernov kip s Prešernovega trga v Ljubljani. Govorni nastop g. Zadravca je zapustil pri poslušalcih tako močan vtis, da so se po zaključku proslave mnogi fotografirali z njim na odru - v spomin na letošnji Kulturni dan v Hamiltonu.
Učiteljica hamiltonske slovenske šole in glavna
Ivan Dolenc
režiserka opisane slovestnosti, Darinka Ferletič je v imenu svojega društva izročila gostu iz Slovenije spominsko darilo. Okusno kosilo in jabolčni zvitek sta pripravili kulinarični umetnici Betty Gimpelj in Rezika Jerič. Med izrednimi gosti v dvorani so bili častni konzul Republike Slovenije Jože Slobodnik s soprogo, predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora Florjan Markun s soprogo, predsednica društva Triglav iz Londona, Majda Razpotnik s soprogom, odborniki slovenskih društev iz okoliških krajev in drugi.
Za tako uspešno proslavo kulturnega praznika se velja zahvaliti prav vsem članom hamiltonskega kulturnega društva. Menda so edini izmed vseh slovenskih društev v Ontariju, ki so priredili letošnjo Prešernovo slovestnost z lastnimi
kulturnimi skupinami, in z njimi pokazali, da lahko napredujejo na tem področju tudi s svojo domačo kulturno proizvodnjo. Je sploh še kaj manjkalo? Mogoče si je eden ali drugi iz občinstva zaželel slišati ob tej priložnosti vsaj eno samo recitacijo izbrane Prešernove pesmi v izvirniku in angleškem prevodu. Našim mlajšim, tukaj rojenim poslušalcem slovenskega rodu bi bil ta dodatek nemalo dobrodošel - pomenil bi jim morda celo nekaj, kar bi ostalo z njimi za daljši čas. To pa je seveda samo nekaj postranskega, zgolj za razmislek. Saj bo tudi prihodnje leto na vrsti 8. februar - in do takrat je še daleč. Kulturni dan v Hamiltonu je bil tudi brez tega velik uspeh za vse, ki so sodelovali na odru in povsod drugje.
J. M. Die Limited
CUSTONI MANUFACTURES OF METAL STAMPING DIES
909 Pantera Drive Mississauga, ON L4W 2R9 Tel: 905-625-9571 - Fax: 905-625-2855 - E-Mail: jmdieltd@connection.com Internet: http://www.jmdieltd.hypermart.net
Complete engineering design and manufacturing for metal parts and tooling
Fully computerized technologically advanced CAD, CAM and CA/C machinery
Production machinery up to 500 tons and 72 X120" capacity
President: Joe Skof
Novice iz Edmontona, Alberte
Francka Brus
September 23, 2000 - Profesor Miran Hladnik iz Ljubljane je lepo opisal Prešernove slovestnosti sirom Kanade. Zato se mu v imenu Slovencev, v našem društvu, iskreno zahvaljujem.
Te fotografije naj bodo dokaz o naši proslavi 200 letnice rojstva dr Franceta Prešerna. Pomemben je bil ta večer za slehernega Slovenca, ki se je te slavnosti udeležil, posebno še zato, ker smo imeli med nami vrsto pomembnih gostov: iz Poljske, ZDA, Ottavve, Ljubljane in našega mesta Edmontona.
Miklavž v dvorani Slovenskega Društva, kar je za naše male veliko veselje.
Krištof Jacek Kozak Recitacija "VRBA".
Na sliki od leve: Gospa Mira Hladnik, prof. Tom Priestly, prof Henry Cooper, Veleposlanik Republike Slovenije dr Božo Cerar, prof. Miran Hladnik, dr. Franc Szabo ter prof. Božena in Emil Tokarz.
Novice iz Kelowne/ Britanske Kolumbije
Slavica in Franc Zrim
KeIowna, BC - Slovenci v Kelovvni se imamo kar dobro, saj nas je večina že v pokoju. Imamo dosti časa, da pridemo večkrat skupaj. Gremo na ribolov, obenem pa pojemo slovenske pesmi ob spremljavi harmonike, katero igra moj mož.
Ko smo se pogovarjali, kam bomo šli na Silvestrovo, sva se z možem takoj odločila, da bo najboljše, če se zberemo kar pri nas. Zbralo se je 26 ljudi, vsi naši prijatelji, in smo imeli skupno večerjo. Po večerji smo začeli prepevati. Ko je bila ura enajst smo zapeli »ta zadnjo noč v tem letu« in ob enem tudi zaplesali. Ko je bila ura polnoč smo si voščili srečno Novo leto in zaželeli, da bi se v tem letu še boljše imeli kot v prejšnem. Tako smo se še naprej veselili in ko je bila ura 2 po polnoči smo se poslavljali drug od drugega in se razšli po svojih domovih.
Slavica in Franc Zrim
Staro leto živi od spominov novo od pričakovanj!
Frank Leben Kaj vse spomin mi nate zbuja novo leto se prebuja nate mislim davni čas minil je blesk minul je kras
Up v žilah se prepleta nade dih sladkost obeta želim si sreče in oddiha ko veter v novo leto piha
Čas se času odmikuje spomin pa vdano v mislih snuje v novi up v nove struje
Ljubljana in njena bogata zgodovina
Leander Škof
V kameni dobi je dala na Barju prebivališče neolitskim mostiščarjem, pozneje pa dom Venetom, Ilirom, Keltom, Rimljanom, Gotom, Langobardom in Slovanom, ki so vsi pustili svoje kulturne sledove. Imenovali so jo tudi Emona, Labachum, Laibach in Lubliana.
Pomembnost Ljubljane, prestolnice Slovenije, je v preteklosti določala njena strateška lega na važnem prehodu med porečjem Save in Donave ter Jadranskem morjem. Naseljena je bila že pred 5000 leti. V zgodnji kameni dobi so tam, vsaj sezonsko, prebivali nomadski lovci. Izkopavanja pa potrjujejo, da so že v drugem tisočletju pr. Kr. na ljubljanskem Barju živeli neolitski mostičarji. Bivali so v večjih naselbinah, zgrajenih na kolih, ob robu tedanjnega jezera. Tam so tudi ribarili s čolni izdolbeni iz hlodov in izdelovali posode iz žgane ilovice. Njihovo orodje in orožje je bilo v začetku iz lesa, kosti in kamna, kasneje pa tudi iz bakra in brona. V glavnem so se bavili s poljedelstvom.
Njim so v bronasti dobi, v začetku prvega tisočletja pred našim štetjem, sledili hrabri in bojeviti Veneti. Bili so nosilci takozvane kulture "žarnih grobišč" in po novejših teorijah davni predniki Slovencev. Tipično za njihovo kulturo je bilo pokopavanje pepela rajnih v žarah in gradnje bivališč (gradišč) na vrhu hribov, zaradi možnosti boljše obrambe pred napadalci s kovinastim orožjem. Njihovi potomci iz železne dobe naj bi pa bili nosilci "halštatske" kulture, ki nam je zapustila znano "Vaško situlo". Za Veneti so prišli njim sorodni Iliri, ki so dali svoji naselbini ime "Emona".
V tretjem stoletju pred našim štetjem so se v območju Ljubljane naselili keltski Tavriski. Oni so tudi vzpostavili svojo Noriško državo, ki je pokrivala večji del današnje Slovenije. Ta država je bila ohlapno združenje različnih plemen, katerih poglavarji so kovali svoj lastni denar. To je dosedaj prvi znani denar kovan v območju Slovenije, ki je tudi tam krožil kot plačilno sredstvo.
Rimski imperij se je začel v zadnjem stoletju pred našim štetjem širiti proti Noriški državi. Najprej so zavzeli Tergeste (Trst) in so jo končno leta 15 pr. Kr. v celoti priključili k svoji državi. Istočasno so Rimljani na zemlji današnje Ljubljane ustanovili svoje taborišče "XV legije Apollinaris" in so zanj obdržali ilirsko ime "Emona". Po zadušitvi bližnjega ilirskega upora (9-6 pr. Kr.) je bila Emona preurejena in utrjena z obzidjem v močno pravokotno trdnjavo (522m x 432m) s 26 obrambnimi stolpi. Ko je bila leta 15 pr. Kr. "XV legija Apollinaris" premeščena v Carnuntum ob Dravi (vzhodno od Dunaja), so se začeli v izpraznjenem emonskem taborišču naseljevati lojalni rimski kolonisti, predvsem vojaški veterani, katerim je država podelila parcele in cele kmetije. Leta 14 po Kr. je bila uradno proglašena in povzdignjena v kolonijo z imenom "Iulia Emona tribu Claudia" (volilno okrožje Klavdija) in tako postala upravno središče in najstarejše rimsko kolonizirano mesto v Sloveniji. Sledili so ji leta 45 Celeia (Celje) in kasneje Še Neviodunum (Drnovo pri Krškem), Poetovio (Ptuj) ter Nauportus (Vrhnika).
Njen strateški položaj je v mirnih časih doprinesel k ekonomskemu razvoju Emone.
Vaška situla (6. stoletje) najdišče Vače (Vir dr. J. Kastelic, Situla 1960)
Nasprotno pa je njena lega bila tudi vir nevarnosti, najprej v dobi notranjih bojev za rimski cesarski prestol in kasneje pa zaradi barbarskih napadov. Skozi Emono sta šli dve tlakovani cesti: "Cardo maximus" (sedanja Gorupova) in "Cardo decumanus" (sedanja Rimska), ki sta delili Emono na štiri neenake dele in jo tudi povezovali z ostalimi rimskimi centri. Pokopolišča pa so bila izven Emone ob glavnih cestah, kar je značilno za vsa rimska grobišča. Rimljani so tudi že začeli urejevati Barje in so delno izravnali vijugasto strugo Ljubljanice. Iz arheoloških izkopavanj je tudi razvidno, da je Emona bila mesto z visoko urbanistično, komunalno in stanovanjsko kulturo, s kanalizacijo in vodovodom. Nekatere hiše so celo imele primitivno centralno kurjavo in so bile razkošno okrašene z mozaiki in freskami. Kip neznanega Emonca, dragoceni nakit iz emonskih grobov in drugih arheološki zakladi izkopani v Emoni pričajo o njenem visokem ekonomskem in kulturnem standardu.
Takoj po umoru rimskega cesarja Severa Aleksandra, priljubljenega in zadnjega člana Severanske dinastije, se je leta 235 njegov morilec Maximinus Tračan, tedanji kruti poveljnik rimske legije v Nemčiji, proglasil za novega cesarja. Bil je gotski nomadski pastir, ki ga je zaradi njegove velikanske postave in napadalne hrabrosti, Severus Alexander osebno izbral za poveljnika rimskih čet in kasneje za guvernerja Mezopotamije. Ko ga rimski senat ni hotel priznati za cesarja, se je besni Maximinus pomladi leta 238 napotil s svojimi četami proti Rimu. Spotoma je tudi nameraval napasti, oropati in uničiti Emono in Aquilejo, ker so tamkajšni
premožni prebivalci podpirali senat v Rimu. Kot lojalni rimski državljani so ubogali ukaz senata, ki ni priznal Maximina Tračana za novega cesarja.
Ko so Emonci zvedeli za njegove namene, so sami delno požgali in porušili svoje mesto v upanju, da bodo tako Maximina prevarili. Začasno so se umaknili in skrili v bližnje gozdove. Zakopali in skrili so svoje dragocenosti in denar. Vendar pa se podivjane čete Maximina niso dale prevarati in so Emono oropali in razdejali ter pobili vse, ki se niso pravočasno ali dobro skrili. Kmalu potem so se mu njegove lastne čete uprle in ga 28. junija 238 ubile skupaj z njegovim sinom Maximom. Rimljani so emonsko obzidje popravili in utrdili vse pomembne obrambne točke. Pod cesarjem Galijenom (260-268) pa je Emona dobila za svojo obrambo tudi oddelek vojakov "XIII legije Gemine".
Sčasoma se je Emona opomogla in je ostala do srede petega stoletja važna strateška točka in pomembna trgovsko-prometna postojanka. Kot del zahodnega dela rimskega imperija je z njim vred ekonomsko nazadovala in propadla. Zlasti pa so jo prizadele nove vojne katastrofe. Leta 361 so čete cesarja Julija II. razdejale Emono, potem jo je dvakrat napadel bizantinski cesar Teodozij (388 in 394). Kmalu nato so jo med leti 403 in 408 napadali tudi Zahodni Goti, jo okupirali in se tam naselili. Sredi petega stoletja pa so se pojavili Huni in so Emono leta 452 popolnoma razdejali in požgali.
Kljub temu se življenje v Emoni ni povsem prenehalo. To potrjujejo arheološke najdbe, obstoj okoliških naselbin Atrans (Trojane), Longaticum (Logatec), Carnium (Kranj) in pričevanja iz 6. stoletja o škofih emonske škofije (ustanovljene v 4. stoletju). Politično je Emona še vedno bila pod rimsko upravo, nato pod Vzhodnimi Goti (488-547) in za njimi pod Langobardi. Vendar kot sedež škofije je Emona vse to preživela. Izgleda pa, da se je življenje v Emoni moralo končati pred prihodom Slovanov.
Pozlačeni kip meščana Emone (1-3 stoletje) najdišče Ljubljana
Viri poročajo, da so zadnji prebivalci Emone, pod vodstvom škofa Johannesa, leta 587 zbežali v Neapolis (današnji Novigrad v Istri). Po drugih virih pa naj bi Emonci zapustili mesto že leta 580, pod vodstvom škofa Patricija, pred prodirajočimi Slovani. V letih 580-590 so Slovani požgali Petovijo in Celejo, vendar pa ne Emono, ker ta je bila že v ruševinah in brez prebivalcev. Vsekakor po šestem stoletju Emona kot geografska lokacija ni več omenjena.
Tako naši predniki niso prevzeli imena "Emona", ampak so imenovali kupo njenih ruševin "Gradišče" in prostoru ob rimskem zidu "Mirje" (murus). V bližini emonskih razvalin pa se je začela razvijati nova naselbina - Ljubljana.
Glinasta skodelica (okoli 900 pr. Kr.) najdišče Ljubljana
Glinasti neolitski idol (okoli 1800 Pr. Kr.) najdišče Ljubljansko barje.
Sponka v obliki pava - simbol krščanskega raja (7. stoltje) najdišče Bled (Vir: dr. J, Kastelic, Slovenska nekropola na Bledu 1960).
Op.p.: V svoji študiji "Veneti naši davni predniki", Dunaj 1985, avtor dr. Jožko Šavli komentira sledeče: "Ta in podobne najdbe iz tega časa nikakor ne ustrezajo predstavi o komaj naseljenih in zato neomikanih Slovanih iz močvirja za Karpati". On rabi ta primer, poleg stotine slovenskih toponimov, ki jih še danes najdemo na območju naselbin antičnih Venetov, kot dokaz, da smo slovenci avtohtoni in ne srednjeveški priseljenci v naši sedanji domovini. Dr. Šavli tudi dodaja, da gotovi moderni lingvisti smatrajo zahodne Slovane kot direktne naslednike Protoslovanov, ker smo obdržali veliko njihovih antičnih slovničnih oblik - kot n. pr. dvojino in okoli 45 slovenskih dialektov. Tudi sumi, da so in bodo panslavistična in pangermanska gibanja preprečila take študije.
Plečnikova obnovitev emonskega obzidja (1-4 stoletje) v Ljubljani
Bralce bo tudi zanimalo, da sta izšli dve novi knjigi o Venetih, prva v angleščini "First Builders of European Community" in druga, v slovenščini "Veneti v Evropi 2000", ki se lahko dobijo v vseh pisarnah Hranilnice in Posojilnice Slovenija.
Profesor dr. Stane Bah - osemdesetletnik
dr Franc Habjan
Letos 16. januarja je praznoval v krogu svoje družine v VVindsorju osemdesetletnico v kanadskih krogih znan znanstvenik in v slovenski skupnosti družbeni delavec dr Stane Bah. Za seboj pušča vidno sled svoje prednosti tako kanadski kot tudi slovenski skupnosti v Kanadi, predvsem v Torontu, Londonu (Ont) ter VVindsorju.
Dr. Stane Bah se je ob koncu vojne umaknil iz Slovenije in doživljal svoje mladeništvo po taboriščih v Italiji. V Bologni se je leta 1946 pridružil študentom, ki so pričeli z resnim študijem na raznih fakultetah bolognijske universe. Ko se je nudila prva priložnost vseljevanja v Kanado, se je tudi on podal v novi svet in 1948 dospel v Toronto, kjer je za svoj življenski obstoj poprijel za različna dela.
Takoj je spoznal, da bo treba nadaljevati univerzitetni študij, sicer ne bo mogel doseči zanj primernega dela. Vpisal se
je na univerzo v Londonu,
č. g. Batič, dr. Franc Arhar, dr. Slane Bah
je poročil s hčerko iz ugledne družine Justinovih ga. Majdo in v zakonu so se jima rodile 4 hčerke.
Kaj kmalu je prejel povabilo univerze v VVindsorju, da se pridruži profesorskem zboru, kjer je mogel uveljavljati svoje akademsko strokovnost. Veliko svojega znanja je posvetil posodobljenju akademskega študija kakor tudi sodobni notranji ureditvi univerzitetne administracije.
To svoje izkustvo je tudi posredoval ljubljanski univerzi potem, ko je v zgodnjih 90h letih tesno sodeloval z bivšima rektorjema, s prof dr Mihom Tišlarjem, s prof. dr. Alojzijem Kraljem in senatom ljubljanske univerze. Ljubljanska univerza je po osamosvojitvi skušala čimpreje posodobiti njen študijski program in njeno pravno ureditev in jo prilagoditi univerzam zahodnega sveta. Dr. Bahovo sodelovanje na tem področju je velikega
pomena.
kjer je diplomiral na agronomski fakulteti, se takoj odločil za specializacijo in dosegel magisterij iz agronmije. Med tem pa je bil zaposlen pri znani mednarodni prehranjevalni industriji v Londonu in se pričel uveljevati kot strokovnjak na tem področju. Pri nadalnjem študiju je dosegel na isti univerzi doktorat iz naravnoslovnih ved in se s tem še bolj vključil v vodilna mesta omenjene industrije in postal tudi vodilni strokovnjak pri novo ustanovljeni farmacevtski industriji v Londonu. Po diplomi se
Dr. Bah je tudi sodeloval s predavanjem na študijskih dneh slovenskih izobražencev, na Dragi 1989 s predavanjem "Problemi in rešitev v multi-kulturnih deželah". Leta 2000 je imel referat na srečanju slovenskih znanstvenikov vseh treh Slovenij na Bledu. S svojim znanjem in izkustvom je tudi posegel v društveno življenje slovenske skupnosti.Slovenski starostni dom LIPA je pravno in administrativno prilagodil zahtevam Ontarijske vlade in s tem je ta slovenska ustanova postala
ne samo ponos slovenski skupnosti v Kanadi ampak tudi ena najvzglednješih in najbolj urejenih starostnih domov v Ontario. Naš znanec je bil tudi dejaven član slovenske skupnosti v Londonu in VVindsorju in ustanovni član slovenskega doma v VVindsorju. Pri Kanadskem slovenskem kongresu je bil prvi načelnik sveta KSK 1990 potem podpredsednik in nato v raznih funkcijah do danes. Bil je član odbora, ki je prvi oblikoval temeljito prvo kongresno konstitucijo, ki je naslednje leto tudi postal temelj osrednji kongresni organizaciji v Sloveniji. Dr. Bahova zavzetost za slovensko prihodnost je tudi zaznamovana pri Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani.
Prof dr Stane Bah je resnično pokončna, zrela in v pravem smislu demokratična osebnost in je ponos ne samo kanadski družbi ampak tudi Slovencem v Kanadi in Sloveniji. Prijatelja prof. dr. Baha krasi resnični življenski optimizem. Prijatelj Stane, Ad multos annos!
25. obletnica poroke
Miro Korsic
V nedeljo 11. februarja letos sta Bernarda in Jože Čemas praznovala svojo 25. obletnico poroke v Linden restavraciji v Torontu.
Otroci Natalija, Tadej, Anca in Vesna so jima pripravili prijetno presenečenje. Pred in po okusnem kosilu se je zbrala polna dvorana sorodnikov in prijateljev. Bilo je nešteto objemov in rokovanj, pomešanih s čestitkami za njuno prehojeno pot in z željami za srečno in dolgo bodočnost.
Solze so se napolnile v očeh Natalije, ko je na kratko opisala življenje svojih staršev. Zahvalila se je tudi vsem gostom, da so prišli na praznovanje tega pomembnega dogodka.
Po recitaciji svoje pesmi je Nada prepustila besedo "glavi družine". Po nekaj zahvalnih besedah je tudi Jože moral uporabiti svoj robček. Bilo je enkratno!
Once more, CONGRATULATIONS and remember our hearts and thoughts are vvith you!
Society for Slovene Studies Awards US$ 1,000 Prize
David F. Strmole
The Society for Slovene Studies, a scholarly, non-profit organization founded in 1973, is pleased to announce that the first annual Graduate Študent Prize of $1000 has been awarded to Mr. Patrick H. Patterson, a graduate študent in the Department of History at the University of Michigan.
Mr. Patterson's winning essay was entitled "The East is Read: The End of Communism, Slovenian Exceptionalism, and the Independent Journalism of Mladina."
Our Society has established this prize for the best paper in any discipline written by a graduate študent on a topic involving Slovene studies. The Society intends the award to stimulate interest in Slovene matters among younger scholars, and thereby contribute to the promotion of Slovene studies outside the borders of the Republic of Slovenia. The deadline
Address at the Canadian Scholarships Foundation banquet
Dr. Anton Kačinik
Dear Ladies and Gentlemen, Honorary Guests, Good Evening. I will start tonight's speech with a Slovenian proverb which says: "Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje sam ne ve!". I am delighted and proud, actually I feel privileged to have the opportunity to address this audience gathered here tonight to demonstrate support for the noble vvork, vvhich the Slovenian Canadian Scholarship Foundation carries out. Thank you, organizing committee for inviting me and giving me a chance to speak out to my countrymen and especially to our young Canadian Slovenians.
Right at the beginning, I must inform you that 1 arrived in Canada at the end of the year 1967 as an economical immigrant. My first contact with Slovenian emigrants occurred during my school years in Ljubljana Slovenia.
At the tirne 1 was listening to their conversations vvith great interest and I was pleasantly surprised to learn that the ofFspring of our emigrants born on the American continent vvere very proud to show off that they could stili speak the Slovenian language even if it was just a matter of few vvords, further they were extremely interested in Slovenian history, culture, geography, arts, sports, and national identity.
Reflecting back to my youth and my own life as an emigrant, I began to realize how important it is for ali of us to know where our national roots are. We have to understand the beginning of our nationality and how it evolved throughout history, and where do we stand in relation to
other countries. The more we know about our origins and historical evolutions which moulded and influenced our national identity, the better we will be able to understand ourselves, our emotions, our feelings, and the way we think and react.
Just one brief glance at the Slovenian history vvhich spans over 1,000 years, will amaze anybody who will try to understand, how small nation that even today does not surpass 2,000,000 inhabitants could survive and retain its identity among much bigger and stronger European neighbours.
We Slovenians for this very fact should thank our ancestors who, through their language and culture vvere resilient enough to vvithstand any pressures form the outside or inside to melt in the large European pot of languages.
It is our obligation and duty, that at events like this, vve bring to light and keep repeating historical facts dealing with our language, culture, borders, and politics.
At this gathering I would like to mention only a few important historical landmarks for the Slovenian nation, starting vvith Karantanja vvhere Slovenians in the ninth century avvarded the right to govern to noble men sitting on the marble throne built from the Roman ruins. The oldest Slovenian scriptures discovered in 1807, named Brizinski Spomeniki go back to the end of the 10th century.
In 1551 Primož Trubar published in Tubingen in Germany, the first Slovenian book Cathechismus vvhich was immediately followed by Abecedarium or the alphabet. Further I have to mention Anton Tomaž Linhart who vvrote two very popular folks comedies. Zupanova Micka (Mayor's little Mary) and Ta Veseli dan aH Matiček se ženi in translation, This Happy Day
or Matiček gets married. Those two comedies were performed in some Slovenian clubs over many years in Ontario. He wrote as vvell a brief history of Slovenians. There are way too many to be mentioned, unfortunately tirne restrictions will not allow to do that.
However I have to devote a little space to our greatest genius, romanticist Dr France Prešeren. As many of you may knovv, that this year we are commemorating his 200th birthday anniversary. To celebrate his greatness and thank him for bringing our small Slovenian nation vvith his genial poetry on equal cultural level vvith the rest of the great European nations, we at Slovenian Radio here in Canada are trying to praise and honour that important landmark by presenting Prešerens povverful poetry especially to our younger English speaking listeners. I would like to stress at this occasion that whoever feels that we devote too much tirne to Prešeren is not avvare of how much Prešeren did for our national pride on a literary and intellectual level. There was also Fran Levstik who, with his vvriting laid the fundamentals for our prose. There vvere many famous scientist, priests, and painters like Jurij Vega, Frederick Baraga, and Rihard Jakopič to mention just a few of them.
I am now at his point turning to you our dear and precious young Canadian Slovenians. I am sure that you are ali vvell avvare that your parents vvho emigrated to Canada vvorked very hard to succeed in the new vvorld and acquire the means to support their families including the ability to provide for their children in every way especially their education.
1 am delighted to knovv that more and more of the second generation of Canadian Slovenians hold College and University degrees. Due to this fact it is a time that our small but very strong and vibrant community tries to promote our academic achievements. Having this in mind, I started to think about the ways on hovv vve could set something at the University of
Toronto that vvould be devoted to Slovenistic studies. We should remember that Toronto today represents the strongest and most active Slovenian ethnic community in North America.
For example right after the Second World War, various ethnic communities in Canada came to realize that there was a need for greater participation in Canada's academic activities. The changing Canadian political scene, particularly multi-culturalism, vvhich vvas established by late Prime Minister Elliot Trudeau ali across Canada definitely provided a reality for such endeavors.
In order to understand this desire of having places of their ovvn in higher learning, vve have to examine the geopolitical atlas of Europe after VVorld VVar II. Communism ruled many of the previously free countries that resulted in increased immigration to Canada. Both nevv and old immigrants felt that they could contribute to a more accurate image of their homeland through the value of free research and dissemination of the findings.
Since the 1960's, some ethnic communities across Canada utilized these possibilities and several university affiliated institutions vvere established like the Ukrainian Chair and the Ukrainian Institute, the Hungarian chair and the Hungarian Research Institute or the Estonian Chair to name a fevv. The available financial assistance provided by the federal government of Canada vvas certainly an important factor, yet the major task of raising funds had to be born by the various communities.
The possibility stili exists for any community to establish a language chair or a center, hovvever, the cost skyrocketed. A certain community, after having examined ali financial resources available to it, may reach a conclusion that only joining forces vvith an established academic unit makes it realistic. In vievv of this, our Slovenian community should examine vvhich academic units at the University of Toronto are available, since U of T is vvithout a doubt, the largest and best knovvn Canadian University. It
is worth noting that as far as Central and Eastern European research, specialized libraries and a number of University chairs and centres, U of T ranked 3'd or 4,h amongst ali north American Universities.
In conclusion, if there vvould be enough interest in Slovenian community of ali ages, we should explore which of the present research institutes may offer the best mandate to include Slovenian studies and programs. I am listing here some of the undeniable advantages.
•	This types of studies and programs vvill help to promote Slovenia on Canadian as well as North American multi-cultural scene, going beyond the academic activities.
•	The connection vvith our homeland vvould be strengthened on many new levels.
•	Any Canadian interested in Slovenia could
•	not as readily available through other sources.
•	Due to Academic objective and nature of these studies it vvould ensure bias-free results.
•	The mutual avvareness betvveen Canada and Slovenia vvould be enhanced.
At the end 1 sincerely congratulate the Slovenian Canadian Scholarship Foundation for a noble endeavour, vvhich the committee took upon themselves to help successful academic achievers of Slovenian background vvith their financial needs. 1 congratulate ali of you and 1 wish the best of luck to ali of our Slovenian students and professionals in the various fields of their expertise. I am greatfull to the committee of the Slovenian Canadian Scholarship Foundation for the invitation.
International Art Fair
Miro Korsic
TORONTO - Picture is a thousand vvords and there were more than thousand pictures - paintings at the First International Art Fair, vvhich was at Metro Toronto Convention Centre November 17-20,2000. Presented vvere more than sixty leading art galleries and art dealers from ali over the vvorld, 16 countries, to name a few; Argentina, Austria, Nevv York, England, Spain, Korea etc. and also a gallery from Slovenia, Muni Gallery, Toronto had experienced an impressive shovv of Canadian and international contemporary art. The fair shovvcased thousand of artvvorks of exceptional artistic vision and mastery including vvorks by renovvned masters as vvell as nevv emerging artists. An estimated 30.000 art enthusiasts, curators, collectors and art professionals had seen the shovv. It signals that Toronto is primed to
To Cherish 2000 - By Miro Korsic, Sold at the Fair Join other leadin§ art centres of the WOrld (NeW York
and London) and tries to become a major venue for GLASILO kanadskih slovencev	27
REMEMBERING NEZA (1961-2001)
After a three month hospital stay during vvhich she battled a courageous and valiant fight against Iymphoma, Neža Mihelčič (Kolenc) passed away on the night of Thursday February 8, 2001, just two
days after her 13"1 wedding anniversary and the 8th birthday of her second daughter. Neža was the very proud and loving wife of Lojze and a doting mother of their four precious girls Mihela, 12, Mateja, 8, Maja, 6, and Miriam, 4.
Less than a year ago, Neža gave a stirring eulogy at her dad's, Mirko Kolenc, funeral mass. On Monday February 12, 2001 at St. Gregory the Great Church in Hamilton, the overflowing crowd of Neža's family of friends and community mourners listened with lumps in their throats as her oldest daughter, Mihela, bravely spoke about her dear mommy. Neža was buried exactly six months shy of her 40,h birthday and we were ali asked to "raise a glass on August 12, 2001 in her honour because she would have vvanted it that way."
The follovving will crystallize the way we'll remember our Neža:
Tribute to mommy!
I want to take this opportunity, to talk about my mom, and reflect with aH of you, about her life, what she meant to me, to my dad, to my sisters, my mama, my extended family, and her friends.
My mom was a kind, caring and gentle person. She loved everyone, and always tried to make everyone happy. I remember we used to dance in my living room with her at night, when we could see ourselves in the windows. We would put on one of my daddy's ABBA C. D.'s, and dance until we were too tired to even stand up. VVhenever we went somewhere in the car, we would turn the radio on really loud, and sing to every song we knew. !'m sure we sounded horrible, none of us had the best voices, but it was fun! It vvas really fun! No matter how bad of a day she had, when we stepped ofF the bus after school, she vvas always there, vvearing her biggest and shiniest smile. And boy, vvas she ever the best cook. No one in the vvorld could cook just like my mommy. She made palachinke even better than my mama, and that's almost impossible. Well, not impossible for my mommy. She could do just about anything!
She vvas even a great listener! If I ever needed to talk to someone, I could always talk to her. She didn't always knovv the ansvvers, but she vvas there. She vvas so easy to be friends with! Just look around you, ali of these people are here because they are her friends. Everyone loved her! A lot of people looked up to her!. She always put others before her. She made sure everyone vvas happy, and taken good care of before she even thought about her. She had a great sense of humor! She always laughed at ali of my jokes, no mater how dumb and corny they vvere, she stili smiled. She told some really funny jokes herself.
She really made me, and aH of my sisters feel so special! She always reminded us of ali of our talents vvhenever we were feeling down. She taught me so much about life, and always told me to think twice, before making any choices. She was a very special woman.
So mommy, we are ali going to do our best to continue your work, and make you very, very proud. VVe love you forever. Touch the stars for me mommy, touch them for everyone!
By Mihela Mihelčič.
"OUR NEŽA" TRUST FUND
Slovenia Parishes Credit Union has opened a trust account to assist the Mihelčič family in their difficult times.
Neža was one of the first employees and a founding member of Slovenia Parishes Credit Union in Hamilton. Neža was the kind of person who would be the first to help anyone in need. Now her family needs our help!
Your generous contributions will be accepted at ali branches of Slovenian Parishes Credit Union. The cheque may be made payable to "OUR NEŽA" TRUST FUND and deposited to account #7195. You may also mail your contribution to our main office at: 725 Brovvns Line, Toronto, ON, M8W 3V7. For more information contact our credit union staff at: 23 Delavvana Drive, (Villa Slovenia) 905-578-7511, 725 Browns Line, Toronto 416-255-1742 618 Manning Ave., Toronto 416-531-8475, or call SPCU director Joe Horvat at 905-953-1818.
PRIREDITVE Marca, Aprila in Maja 2001
MAREC
3	Slov. Kulturno Društvo SAVA Kitchener - lovski banket
4	Katoliška ženska liga - Hamilton - bazar
11	Društvo SAVA-SKON - meddruštveni sestanek ob 13. uri 18 Slov. Društvo sv. Jožefa, Hamilton - letni banket
24 Društvo Lipa Park - Miss Lipa Park Banket: Bled - Lovski in ribiški banket APRIL
1 Lipa Park - Občni zbor 8 Slovenski Park - Občni zbor 15 Velika Noč 22 Bled - članski sestanek
28	Slov. Park - vinski sejem
29	Sv. Gregor Veliki - Župnijski banket; Družabno in Kulturno Društvo TRIGLAV - Občni zbor MAJ
5	Lipa Park - Materinski dan
12	Društvo SAVA - Materinski dan; Bled - Materinski dan
13	Materinski dan: Župnijsko Kulturno Društvo, Hamilton; - Slovensko Letovišče, Bolton
20	Slovenski Park - Prvi piknik
21	Lipa Park - Open House
27 Bled - Prvi piknik; Sv. Gregor Veliki - Birma
929 Pantera Drive, Mississauga, ON L4W 2R9 Phone: 905-625-9865 Fax: 905-625-5417 Website: www.topgrademolds.com E-mail: tgm@topgrademolds.com
Top Grade Molds is a success story built on hard work, expertise, technology, human ingenuity, and long term business relationships. However, none of it vvould exist if it were not for the dreams, skills, faith and fortitude of its founder Joe Slobodnik, who arrived in Canada 40 years ago from Slovenia.
After attending various drafting classes in Toronto, Slobodnik bought his own
—------lathe machine in 1964. A mere one year later, the business grevv to one
machine and two part-time employees - TGM was born. Today TGM has grovvn to 120 employees and has undergone an expansion to 50,000 square feet of office and manufacturing space.
In 1999, president Joe Slobodnik was appointed Honorary Consul of the Republic of Slovenia. As Consul, he has co-hosted trade missions from Slovenia to Canada.
From a struggling venture to a major global player, TGM has evolved into a company of exceptional individuals, guided by the president who sees the possibilities and seizes the opportunities for making positive contribution to the Canadian economy and culture.
Have you always expected a high level of service but never got it from your bank? John E. Krek's Slovenian Credit Union not only offers a high level of professional, courteous service, but also a full range of financial services to make it the ideal choice as your one-stop financial institution!
Discover what one in three Slovenians already know... Discover the difference our credit union makes!
We offer —
Savings Accounts
-	Insured up to $60,000
-	Life insured up to $4,000
-	Variable rate
-	Fully open
Lines of Credit
Cheguing Accounts
- No service fees or charges
Mortgages
- Commercial/residential mortgages available
Term Deposits
-	Terms from 30 days to 5 years
-	Higher rates for deposits over $50,000
-	Current accounts
-	MasterCard
-	Visa
Business Services
Member Services
VVealth Management
- Debit cards
-	Mutual funds
-	Stocks, bonds and LSVCCs
-	Registered Education Savings Plans (RESPs)
-	Direct deposits
-	U.S. Currency
-	Bili payments
Main Office
747 Brovvns Line Toronto, Ontario M8W 3V7 Tel: 416 252-6527
Branch Office
611 Manning Avenue Toronto, Ontario M6G 2W1 Tel: 416 532-4746
E-mail - main@jekscu.com VVebsite - http://www.slovcan.com/jekrek
The succursal church of St. Mark (see front cover) in Vrba is not only known by having been mentioned in Prešerens poems, but it is also an important architectural monument, reflecting more than eight hundred years of the creativity of Slovenians. It excels in its picturesque position on the grassy slopes to the south-east of the village and its architectural details and renovated late Medieval painting of the interior. The oldest traces of paintings date from the 13th century.
The birth village of Slovenia's greatest poet Franc Prešern is found along the main road linking the Slovenian motorway through the Karavanke Tunnel with the motorway network of VVestem Europe. Prešeren's birth house is one of the oldest houses in Vrba. The original building was made in the 16th century and was mainly wooden. Later, a stone construction vvas built. It took on its present image in the mid 19th century, after a fire in 1856 destroyed the
vvooden and the today's house.
outbuilding roofing of memorial
The farm house is where the poet vvas born in 1800 and remained in the family after his death in 1 8 4 9. A t the beginning of the 20th century, Slovenian intellectuals gave the initiative to buy the house and rearange it into a memorial building.