Za poduk in kratek čas. Nemški šulverein. (Slnparako u*ilovanjo Bemščine.) IV. Slovencu nemški znati je koristao pa se mu ni treba zavoijo tega slovenstvu izneveriti, ponemčiti. Temu pritrdi vaak pameten, pravičen mož in tako svetujejo domoljubi tudi slovenskemu ljudatvu. Zelo drugače ravnajo z nemščino najnovejši naši posili prijatelji, lesicje-zviti šulvereinerji. Opazili [so, kako Slovenec nemški vedeti kot dobro priznava. To sklenejo porabiti. Grozno veaeli si na ušeaa šepečejo: glejte vrzel, glejte lukajo, glejte vrata. Vdarimo skoz nja noter med Slovence in razdevajmo jih, da v par desetletjih onemorejo! Čeravno Sloveace aovražijo huje od črnega besa, ae mu aedaj bipoma na vao moč prijazno režajo, oatudno prilizujejo, nesramno lažejo rekoč: mi hočemo le pravo arečo vašo dece. Vendar kateri Slovenec ni popolaem zabit, lehko zapazi, da je ova prijaznost le na videz. Kdor šalverajaarja skrbno opazuje in pomni, kar o ,,biadisarjih'* govorijo med seboj ia kar piaejo v svoje novine, ta mora vea nevoljen biti ia po pravici razjeziti se, da je aicer izobraženim ljudem mogoče tako po pesjem pohuliti ae in nevedneže »lcpariti. Eden takih pesjih pobuljeacev je nedavao Slovencem nekde ,,pridgal" rekoč : le nemški se morate učiti, brez nemščine ne more nihČe živeti". Čadno, da še na sveti nekaj Italijanov, Francozov, Ruaov živi, ki nemški ne zaajo. Dalje je brodil: n e m š k i vam treba znati,ker znemščino lebko pridete po celem sveti, s alovenščiao pa nikamor." Tega nam niti treba ni. Slovenci ne mialimo za palico prejeti pa Nemcem na ljnbo svojo lepo alovenako domovino zapustiti in iti kakor Jadi potepat se po celem aveti. Ne, Slovenci ostanemo doma in se ne damo spodrinoti po tiatih liajakih, ki naa po sveti poganjajo z nemščino s trebuhom za kruhom, da bi nam našo slovenako zemljo leži nkradli. Sicer pa le nemčaraka aadatost po bahačevo klopoče: z nemsčino se pride po celem sveti. Nemec komaj na Francosko ali v Ameriko povohae pa uže vidi, da ni Arse aemško. Tndi je grdo zaničevaaje Slovaaov, če kdo reče s Blovenščino 8e celo nikam ne pride. Naaa domovina je od Radgone do Trata, od Brežic do Beljaka dovolj velika. Lepa še pa tudi je, ker te nemčurakej druhali in jeaim ,,lačenbergerjem" toliko aline cedijo po njej. Vrhu tega oalacja se na alovenake dežele brataka Hrvataka, za njej stojijo Srbi in Bolgari; na severu Cebi, Slovaki, Lužičani, Poljaci in zadi za vsemi že Ru«i, kojih samih je nad 60 milijonov. To bo sami nam bratje alovanaki po krvi in govorici. Sirai slovaaaki avet jih šteje kot liatja, trave. Nekdaj je bojeviti Napoleoa tudi kraajske Slovence gaal v Rusijo pa sramotno moral bežati nazaj, ker so mu Rusi užgali Moskvo ia je straaaa zima pritianila. Srditi Kozaki podijo pred seboj spehane jetaike. nStupaj, stupaj" zakriči Kozak. ,,Vrag bi stupal, ko sem pa ves zdelan" reče eden jetnikov. Kozak oatrmi nad temi beaedami, spozna v Slovenci svojega slovaaakega brata in mu pomaga. Nemčurji pravijo tudi: nemškijetreba Slovencem, da zamorejo z Nemoi kupčijo imeti. Tega jim nibče ne verujo, kakor le še kak priamojen nemakutarček. Zavoljo kupčije učijo se tujih jezikov trgovci, kramarji, meaetarji, ne pa celi narod. No, in Sloveaci aiarao aami kramarji, krošnjarji wpinkafelaerji" ali piakel-Judi. Kateri si izmed naa izvoli trgovaki poklic, ta ae tudi potrebnib. jezikov naači. Za baraataataje na meji pa aaio se doaedaj z Nemci pomeaili in ae bodemo tudi brez šulvereina. Na sv. Nežini god bil je v Tebarji pri Celji letoa velik živiaski sejem. Prigaali ao 1000 goved. Največ pokupili živine so — Italijani ia 40 vagoaov napolaili z voli. Bode aedaj tamošnjira Sloveacem treba v šolah se italijaaski učiti, da Italijaai dragokrat zopet pridejo? Gotovo ne. Dobro blago trgovci zvohajo v deveti deželi. Kedar Slovenci ne pridelamo dobrega vina, ne izvrstnega hmelja, ne žlahtaega sadja, kedar nimamo ne lepe živine, ae razaega leaa ali če imajo drugod blizu nas drugi kaj boljsega za prodati, oj potem se naj učimo vse avoje žive dni neraaki; vae tihe noči italijanaki — kupcev vendar ne bo. Tako prazne so toraj in sleparske vse kvante nemčurjev in šulvereiaarjev. (Dalje prihodnjič.) Smešnica 5. Slučajno pridejo dahoven v družbo, kder ae je nezmerno pilo. Brž nalijejo kupico vina in z njo dubovaa silijo. Oni jo primejo rekoč: No, dobro, pa bom pil, kakor živina, ter jo po malem izpijejo; potem na stran deaejo. Pijanci jo bočejo hitro spet napolniti, pa gospod jim braaijo, ter rečejo: Niaem več žejen; dobro veste, da živina ne pije več, kedar ni več žejna. Pijanci osramoteai potihnejo.