Gospodarstvo. Kmetijeko - gospodinjski težaj. Ptujski okrajni aastop nam poroča. da se prične 18. t. m. pri velejx>sestniku g. Kovačecu v Gornjem Velovljaku 5—6 ^edenski kmetijsko-gospodinski teČaj. Sprejelo se bo največ 20 deklet. Kmetska deVdeta, ki žele ta tečaj obiskovati, naj se nemudoma priglase pri okrajnem zastopu v Ptuja. Gospod minister za finance je dovolil, da se smejo živinski potni listi (stočni pasoši) stare emisije uporabljati, dokler se popolnoma ne porabijo, s po- gojem. da se na njih dolepljajo kolki do iznosa takse '¦iz tarifne postavke 110taksne tarife. Nalepljene kolke . pa je uničiti na predpisani način z uradnim^pečatom. Plemenski sejm za bike v starosti 1 in četrt do dve leti. V sredo. 19. aprila t. 1. se vrši v Št. Jurju ob juž. žel. sejm za plemenske bike pšeničnosive pasme. Nakupovali se bodo plemenski biki za prosilce, ki so se lansko leto priglasili pri Kmetijski družbi, iz okrajev : Celje, Vransko, Sevnica in Konjice. Plačevale se bodo cene, ki so višje, kakor mesarske. Pričetek je ob 10. uri. 2ivinorejci iz Št Jurja, Smarja, Planine in okolice (iz okrajev : •Celje, Šmarje, Sevnica, Konjice in Laško) naj po možnosti privedejo svoje bikca na ta sejrn. Bikci naj so čedno osnaženi, opremljeni z živinskimi potnimi listi, in naj izvirajo od dobrih molznih krav. Med štiri najboljše vzre1 jevalce plemenskib bikov se bo razdelila nagrada v znesku 1000 dinarjev. Seonsko poročilo. Na svinjski sejm v Maribor se je pripeljalo 111 svinjln 1 koza. Cene so bile sledeče : Mla«B prašiči 6— r tednov stari komad 600—750 K, 3—4 mesce stari 1000—1100 K, 5—6 mescev stari 1200 do 1400 K, 8—10 mescev stari 16©0—2000, eno leto stari prašiči za pleme komad 3000—3500 K, pol pitani 1 kg 2rve teže 58—60 K, koze 1 komad 250 K. jPraj izroz iita — sedaj nakup. Banat, Bačka in Srem — te tri pokrajine so v naši kraljevini glede pridelave žita najbolj bogate in so tvorile za srajno Avstrijo nekako žitnico. Res je, da je bila lan* sko leto nekako bolj slaba žitna letiria tudi v zgoa-aj omenfenih pokrajinah, a vendar se je ravno iz Banata, Bačke in Srema tudi lani in letos izvozilo največ žita v inozemstvo. Ne smerao pa pozabiti dejstvo, da vlada in razgraja v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in v južni Srbiji lakota. Tudi nekateri kraji v Sloveniji niso zadostno priskrbljeni s pretoano do prihodnje žetve. Beograjska vlada, katejre poljedelski minister je Pucelj, se do zadnjega niti zmenila ni za gladujoče kraje, ampak mirno dopuščala izvoz žita. Sedaj pa, ko prihajajo iz razaih delov naše države obupni klici po državni odpomoči glede prehrane, je odposlala vlada v Rurau* aijo posebne komisije, ki bi naj nakupile pšenice in druzega žita. Runnunija bo lahko še sedaj za drag denar izvozila 130 tisoč vagonov. Ko je pršla naša komisijk v Bukovino, da kupi žito, jej romunske oblasti oiso hotele verjeti, k«ko da more skoz in skozi agrarni Jugoslaviji primanjkovati žitne preavaoe. jRumuni tudi niso takoj hcteli prodati svojega odvišnega žita, ampak zahtevajo, da mora njihov ^eograj ki poslanik uradno potrditi, da nimamo dovolj prehrarae. Še le potem, ko bo to potrdilo iz^tavljeno, nam bo Rumunija proJala žito po bogzna <kako dragi ceni. Tako st postopa in po nepotrebnem troši denar pri nas, kjer je mesar poljedelski aainister! Tržae cene v Mariboru. jDne 1. aprila t L so bile v Meriboru siedeče tržne cene tn sicer v dinarjih : 1 kg govedine 9—12, l..kg tivežega jezikti 10, vampov 5, pljuč 4 in pol, iedvlc 5, možgan 10, parkljev 2, vimena 7 in pol, »n loia 4—5 dinariev. 1 kg teleline 10—12, jeter 10, pljuč 10. Svinjetina 1 kg 17—20, masti 20, črevne masti 15, pijuč 6 in pol, jeter 8, ledvic 8, glave 9, noge 6 in pol, špeha svežega 19^—20, papriciranegii 25, prekajenega ^&r masti 25, prekajenf-~" mesa 24—26, prekajene \oge 10, prekajervi jezik 25, in prekajene glave 10 dinarjev. — Klobase : 1 kg krakovskih klobas 26, debi«cinsk',h 18, bninšviških 12—15, pariškib 15, posebnib 15, safalnda 15, hrenovk 20 dinarjev. 1 prekajena klobaso 4 in pol do 5 dbrtarjev. Kcr.jsko meso : 1 gk prve vrste 6, II. vrste 5 dinarjev. Kože : 1 konjska koža 62—75 dinarjev, 1 kg goveje koŁe 10 ir. pol, 1 kg telečje kože 12 in ppl do 12 tri četrt, I kg svinjske kože 4 in četrt do 4 tri četrt, 1 kj- gornjega usrja 90, 1 kg podpletov 70 dirvarjev Peiutiuna: 1 kol;->š 37 in pol do 45 dinarjev, 1 raca 25 •do 30, 1 gos 25--45, ciomači zajec maiben 7 in. poi, večji 15 dinarjev, 1 liter mleka 2.75—3, '. kg surovega masla 30, slr omentakki 1 kg 62 tn pol, trapistovski 30—32 in pol, grojgki 32 in pol, parmezanski 137 in pol, 1 jajce 1—1.25. Pijače : 1 liter novega vina 9—14, 1 liter starega. vina 8—12, 1 liter piva 4.75, 1 liter žganja 22 in pol do 30 dinarjev. Kruh : 1 kg belega kruha 6, črnega 5, 1 žemlja 50 pa-a. 1 kg jabolk 7—7 in pol, 1 kg suhih sliv 9 dinarjev, 1 limona 0.50—1, 1 oranža 1.25—2.50, 1 kg rožičev 6, 1 kg fig 16, 1 kg dateljnov 30—50, 1 gk.mandeljnov 50, orehov 9, i luščenih 20 dn 25 dinarjev. — Špecerijsko blago : 1 kg kave I. 45, II. 40, pražene I. 50, II. 42, 1 kg riža 6-11, soli 3—3.25, nopra cele^a 30, zmletega 32 in pol, paprike 3 7in pol, testenin 9, 1 kg sladkorja v krlstalu 15, v kockah 17, kvasa 15. 1 liter navadnega kise 1.20, vinskega 2, namimega olja 25, bučnega 24—25, špirita gorilaega 13, mila 14—15. Žito : 1 kg pšenice 4.25, iži 3 in pol, ječmena 3.75, o sa 3.75, koru2e 4, prosa 4, ajde 4, fižola navadnega 4, fižola rajčnega 4 in pol in lcče 15. Mlevski izdelki : 1 kg bele noke nularice 7, štev. 1 6.75, štev. 2 6 in pol, štev. 3 pa 5.75. 1 kg prosene kaše 5 in pol, ješprenja 5 in pol, otrobov 2.25, koruzne nioke 4 in pol, koruznega zdroba 5.75, nšeničnega zdrobu 7 in pol, ajdove moke 7 in pol. 1 lit:r kaše 5 in pol, 1 !-g ržene kave 7 in pol do 11 in pol, c.ikorije 14. Kurivo : 1 kubični meter trdih drv 90—100, mehkih 75, trboveljskega premoga 30, velenjskega 17, 1 kg Ogija 1.^5, koksa 1.50, 1 liter petroleja 6, 1 kg karbida 3.90, sveč 15. Zelenjava : 1 kupček motovilca —č50 1 komad karfijole 5—6, 1 šopek petršilje —.25—0.50, 1 šopek zelene 0.25—0.50, 1 kg čebule 8 in pol do 10, česna 9, 1 kg zgodnjega krompirja 1.40, poznega 1.40, 1 kg hrena 3.50, kislega zelja 4—5 in kišle repe 2. dinarja. • _____ Cene poijskim prideikom. Vsled prometnih težkoč ni bilo dosti blaga na žitnih tržiščib. V Zagrebu so prodajali pšenico po 1700 K za meterski stot, koruzo po 1300 K, boljše blago po 1400—1420 K, oves po 1440 K, j^nnen po 1300—1350 K za meterski stot. Srbijansko rž so prodajali po 1400 K, prvovrstno moko po 25—25-50 K, slabšo po 22 K, otrpbe po 900—1000 K. Precej koruze so izvažali v Cehoslo uško. Ker se vsied ugodnega stanjažetev prirakuje, da bodo padle cene za žito, se ga«je pokupilo le toliko, da krijejo trenotne potrebe. Za nakup večjih množin žita ni bilo nobenega razpoloženja. Ceue za seno in slamo v Mariboru. V Mariboru stane meterski stot sena sladkega 187*50—200 Din, otave 200 Din, ovsene s!arae do 125 Din. Blaga ie bilo malo. * « Narezovanje semenskega krompirja je iz varčevalnih razlogov dopustno in umestno, a treba je paziti, da se krompir kmalu posadi in ne pusti ležati dalje časa v razrezanem stanju. To je treba upoštevati predvsem radi tega, ker izhlapeva narezani krompir preveč vode, če se ga pusti dalje časa ležati Ker se na ta način vse preveč porazgubijo hranilrie snovi, ki naj bi služile poganjajočim klicam, je najboljše, ako se krompir razreže tik pred sad • tvijo. NarezanJ kosi naj ne bodo premajhni; navadao zadostuje razpolo"i^anje. Vsak razrezani kos naj ima najmanj dve očesi. To je važno, kajti očesca na premajhnih kosih se ne morejo prav dobro razvijati, ker jim nedostaje škroba za prehrano. Hm j. Na hmeljskem trgu v Žatcu so prodajali prvovrstni hmelj po 3000-3250 K za 50 kg. Tudi na deželi so pokupili več bal hmelja drugovrstne kakovosti po 3000 K za 50 kg. Nemčija je prepovedala uvoz hmelja v Nemčijo. «»« ^Mi^ '^ Vrediiost denarja. Aroeriški dolar stane 320—323, franc«-";ld frenk stane 29—30 naših kron. Za 100 avstrijsk ¦>. kror. ]e plačati 4.32—4.40, za 100 čehoslovaških Lon 6.21—630, za 100 nemšfcih mark 101—103 in za 100 laških lir 1710 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša \Tednost naše krone 1 55 centima (1 centim je » vinar). f