(
LETO XXVIII, številka 6, 22. marec 1996 Cena 207,00 SIT
Minister za lokalno samoupravo
na obisku
tna varnost
Lani slabs
na basih cestah
rGOVINA ■ EN KRAjcar
HUMOVIT 5 I HUMOVIT 10 I HUMOVIT 25 I HUMOVIT 50 I ŠOTA 80 I PALMINA ŠOTA
KORITA ZA ROŽE:
5
itfübno ob S3 tel: 841-512
= 130,00
-	250,00
-	499,00 = 900,00
= 1.170,00 = 230,00
Vinji
KOVINA ■ EN KRAjcar
5
ijubno ob S3 tel: 841-512
vinji
BIOPOST 10 kg BIOPOST 30 kg CVETAL 500 ml KAN 5 kg NPK 5 kg UREA 4 kg
= 450,00 1.200,00 = 199,00 = 430,00 = 430,00 = 430,00
40 cm — 199,00 60 cm = 399,00 80 cm = 499,00
NA ZALOGI JE DEVET VRST SEMENSKEGA KROMPIRJA, SEMENA NAŠIH IN ITALIJANSKIH PROIZVAJALCEV. V NAŠEM IZBORU SEMEN BOSTE MED DRUGIM NAŠLI TUDI NASLEDNJE: ČEBULČEK, KRMNA PESA (BRIGADIR), KRMNO KORENJE, ČRNO DETELJO (POLJANKE IN VIOLA), BELO DETELJO, LUCERNO, TRAVNO SEME ZA OKRASNE TRATE (TIVOLI, OAZA, BLED...), TRAVNO SEME ZA TRAVNIKE (TDM I in II, TRAVNIK I in II; 1, 3 in 25 kg PAKIRANJE).
PONUDBA TEDNA:
KORUZA
NAD 500 kg
POSEBNA PONUDBA
V mesecu marcu v vozilih R 5 že vgrajen avtoradio Blaupunkt
Ugodni kreditni pogoji! že od R + 5%
NOVO NOVO NOVO
Sedaj tudi. v Mozirju servis vozil Renault
nasu
d. o. o.
Obrat Mozirje, tel. 831-020 fax 831-043
Del. čas: 8.00 - 16.00
RENAULT
Predsednik GZ Slovenije mag. Jožko Čuk o razvoju gospodarstva
Intervju:
Pavel Bitenc, predsednik sveta Občine Nazarje
Uradno glasilo občin za boljšo, pravočasno in cenejšo obveščenost
Obisk ministra za lokalno samoupravo mag. Boštjana Kovačiča
Slabša prometna varnost na območju
Policijske postaje Mozirje
Na Golteh
Andrej Miklavc premagal Jureta Koširja
so hitro pokukale izpod staljene snežne odeje in veselo zacvetele.
Žal prav s takšno intenzivnostjo cvetijo tudi ceste v naši dolini, zato je za vožnjo po njih potrebno že nemalo slalomske spretnosti, kakršno so pred nedavnim na Golteh pokazali naši najboljši smučarji z Juretom Koširjem in Andrejem Miklavcem na čelu. Tokrat je bil Miklavc hitrejši in je zasluženo zmagal, istočasno pa je pohvalil tudi dobro pripravljeno progo. Precej drugačnega mnenja so bili glede smučišča na Mozirski planini ocenjevalci televizijske akcije "Zlata snežinka", ki so upravljalce centra kar pošteno okarali, a ne samo njih, pač pa tudi širšo skupnost, ki se za usodo RTC ne zmeni kaj veliko. Pa bi se najbrž morala, če je turizem (v različnih oblikah) razvojni projekt celotne skupnosti. O tem, koliko je in koliko ni, je bilo prelitega že veliko črnila, nedvomno pa velja, da se stvari premikajo (pre)počasi.
Zato smo lahko akcij, kot je skupni nastop zgornje-savinjskih občin na sejmu Alpe Adria v Ljubljani (dogaja se v teh dneh na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani), veseli, saj kljub vsem peripetijam vzbujajo občutek, da je skupna turistična promocija doline smiselna in koristna. Nedvomno pa je tudi cenejša, kar lahko enostavno ponazorimo s primerjavo med ceno skupnega razstavnega prostora na sejmu in ceno petih posameznih. Zapis o dogajanju na "štantu" Zgornje Savinjske doline boste lahko prebrali v prihodnji številki Savinjskih novic.
Tako, vidite, bo minil tudi mesec marec in prišel bo mesec april, katerega prvi dan je vedno nekaj posebnega. Pazite, da vam tega dne kdo ne "proda" novice o tem, da je delitvena bilanca zaključena ali da so začeli popravljati cesto Ljubno -Luče, graditi mejni prehod Pavličevo sedlo, ali pa da je država odstopila od namere, da na Menini postavi radarje. Vse to bo (žal) le provaprilska šala...

tJ. -fcl+A-1—
Iskren® čestitan© m Materinski dani
Uredništvo
IMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
GZS Območna zbornica Velenje
Razgovor s predsednikom GZS Jožkom Čukom
8. marca se je na obisku v velenjski občini mudil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Jožko Čuk, ki se je ob tej priložnosti srečal s člani upravnega odbora območne gospodarske zbornice in predstavniki večjih podjetij Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
Mag. Čuk je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na bistvene spremembe, ki so se v slovenskem gospodarstvu zgodile v minulih letih: ponudba je bistveno presegla povpraševanje, s procesom lastninjenja se je zaostrilo vprašanje odgovornosti za poslovne odločitve, število podjetij pa se je s številke 3.500 leta 1990 povečalo na 40.000. Med temi 40 tisoč podjetji je 94 odstotkov malih podjetij, ki skupaj z obrtjo zaposlujejo 25 odstotkov vseh zaposlenih. V državni proračun pa še vedno največ prispevajo velika in srednja podjetja.
V svojem razvoju mora slovensko gospodarstvo graditi predvsem na kakovosti ob istočasni skrbi za ekologijo. Čimprej je potrebno uvesti davek na dodano vrednost, kot ga pozna tudi razvita Evropa. V pripravi pa je že zakon o Priznanju Republike Slovenije za kakovost poslovnega sistema. Omenjeno priznanje ni predvideno kot nagrada, ampak kot rezultat ocene strokovne in nevtralne institucije. Na tako objektiven način potekajo presoje za podelitev certifikata kakovosti ISO 9000, vendar podeljeni certifikati pomenijo zgolj ustrezno poslovno higieno v podjetjih ne pa tudi njihove ekonomske uspešnosti.
Glede položaja Slovenije v odnosu z Evropsko skupnostjo je predsednik slovenske gospodarske zbornice menil, da si morajo slovenski izvozniki prizadevati, da bodo dosegali višje cene, vsaj enake povprečnim uvoznim cenam v posameznih državah. Slovenija izvaža v države Evropske skupnosti 70 odstotkov celotnega izvoza, od tega skoraj tretjino v Nemčijo. Za Nemčijo pa ta uvoz pomeni 0,58 odstotka njenega celotnega uvoza. V drugih državah Evropske skupnosti je ta odstotek še manjši in zelo nazorno prikazuje, v kakšnem položaju je Slovenija. Ne glede na to pa Slovenije v gospodarskih krogih ne uvrščajo več v vzhodno temveč v centralno Evropo. V Evropski skupnosti se sedaj pojavlja model razvoja po formuli 1/2 x 2 x 3, kar pomeni za polovico manjše število zaposlenih, dvakrat višje plače in trikrat večji produkt.
V	Sloveniji strategija razvoja ne sme temeljiti na prioriteti posameznih panog, ampak mora biti osnovni kriterij ustvarjanje dobička. Pravo merilo zanj je bruto dodana vrednost na zaposlenega.
V	razpravi je Borut Meh, predsednik
Mag. Jožko Čuk (foto: KF)
območne gospodarske zbornice, opozoril na preveč liberalistično vodenje nacionalne ekonomske politike in na predolg proces lastninjenja. Marija Vrtačnik (Elkroj Mozirje) je izpostavila problematiko (ne)plačevanja v gospodarstvu, neenakomerne obdavčitve gospodarskih subjektov in veliko škodo, kar milijon in pol nemških mark, ki jo je podjetje lani utrpelo zaradi neustreznega tečaja. Vili Eis-enhut (MGA Nazarje) je kritično ocenil novo slovensko carinsko zakonodajo, zaradi katere so podjetja z obsežnim zunanjetrgovinskim poslovanjem v neenakopravnem položaju s konkurenco v državah EU. Muharem Bolid (Vegrad Velenje) je menil, da je zaostajanje za cenami v Nemčiji predvsem psihološki problem slovenskih izvoznikov. Kot je dejal, na tujce zelo negativno vpliva naš nestabilni pravni sistem.
V zaključnem delu razgovora je mag. Jožko Čuk predstavil še sodelovanje zbornice s gospodarskimi forumi in poslanci političnih strank (tokratnega razgovora so se udeležili tudi mag. Franc Avberšek in Ivo Verzolak, poslanca v DZ, ter dr. Jože Zupančič, svetnik v DS), izrazil pa je tudi negativno mnenje o tem, da ministri za posamezne pomembne odloke sploh ne potrebujejo mnenja gospodarstva.
Franci Kotnik
Banka Celje v letu 1995
Rast
Vodstvo Banke Celje je na novinarski konferenci, ki je bila 5. marca, predstavilo poslovanje in dosežene rezultate v minulem letu ter vizijo nadaljnjega razvoja.
Bilančna vsota banke se je v letu 1995 povečala za 34 odstotkov in je ob koncu leta dosegla 69,4 milijarde tolarjev. Banka se je po kriteriju bilančne vsote tako med 31 bankami v Sloveniji povzpela na 5. mesto.
Še posebej izrazito so v preteklem letu porasla posojila prebivalstvu, največ povpraševanja je bilo po gotovinskih posojilih in posojilih za nakup avtomobilov. Število posojil je naraslo tudi pri pravnih osebah.
Razvoj poslovanja s prebivalstvom je vse bolj učinkovit pri uporabi kreditnih kartic Activa in Activa-Eurocard/Mastercard. Ob koncu leta je banka svojim poslovnim partnerjem ponudila še kombinirano poslovno kartico.
Uveljavitev banke na mednarodnem trgu kažejo podatki o vzpostavljenih direktnih kontokorentnih odnosih s 33 tujimi bankami in korespondenčno mrežo s preko 850 bankami iz vsega sveta. Plačilni promet Banke Celje s tujino narašča in je lani dosegel 1,2 milijarde nemških mark.
Javna prodaja dolgoročnih obveznic, ki jih je banka izdala z namenom pridobitve dolgoročnih virov sredstev v višini 10 milijonov nemških mark novembra 1994, je bila marca lani uspešno zaključena. V maju so začele obveznice kotirati v borzni kotaciji A, poleg republiških obveznic in obveznic SKB banke.
Kljub zniževanju obrestnih mer in nižji obrestni marži je Banka Celje v letu 1995 ustvarila 799 milijonov tolarjev neto dobička, kar je 72 odstotkov več kot leto poprej. Delitev dividende je predvidena po letni skupščini banke, ki bo konec maja.
Z uspešno prodajo odkupljenih delnic od Nove Ljubljanske banke se je banka v letu 1995 dokončno kapitalsko osamosvojila. Število delničarjev se je povečalo s 305 na 945, pri čemer je 85 odstotkov kapitala v lasti pravnih oseb. Pomembno je tudi to, da je med lastniki malo takih, ki bi bili hkrati tudi največji kreditojemalci.
Konec leta 1995 je banka za izplačane devizne hranilne vloge, deponirane pri NBJ in izplačane vlagateljem do 31. decembra 1992, pridobila pravico do obveznic Republike Slovenije v višini 64 milijonov nemških mark. S tem
poslovanja
prevzemom državnega jamstva je bila po dolgotrajnih pogajanjih razrešena problematika odprtih terjatev do NBJ.
V lanskem letu je Banka Celje odprla štiri nove poslovne enote (skupno jih ima sedaj 31), dve ekspozituri (Krško, Velenje) in dve agenciji (Mozirje, Interspar Celje). Zaradi uveljavitve poslovanja preko bankomatov je bilo teh dodatno nameščenih še šest (skupaj sedaj 20).
Ko je lani mednarodna agencija za ocenjevanje bank Thomson BankWatch izdelala "rating" Banke Celje, se je le-ta uvrstila takoj za Novo LB in SKB banko, po zadnjih ocenah pa se je "rating" še nekoliko izboljšal.
Kot je na tiskovni konferenci poudaril generalni direktor Niko Kač, ima Banka Celje velike ambicije. S celotno ponudbo finančnih storitev se želi razviti v moderno finančno institucijo, ki bo svojim poslovnim partnerjem tudi v prihodnje svetovala pri reševanju finančnih težav in jim pomagala pri iskanju optimalnih rešitev.
Franci Kotnik
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	Sporočamo vam, da GZS - Služba za ekonomske odnose s tujino in GZS Združenje podjetnikov Slovenije organizirata v začetku junija v Ljubljani srečanje slovenskih in italijanskih podjetnikov. Namen srečanja so predvsem dogovori o skupnih vlaganjih, dolgoročni proizvodni kooperaciji, prenosu znanja in tehnologije. Prijavnice so na voljo na Območni zbornici Velenje.
2.	27. marca 1996 bo potekal seminar KAKO POSLOVATI S ŠPANIJO, na katerem bodo sodelovali predstavniki Madridske gospodarske zbornice, Ministrstva za gospodarstvo Španije, trgovinski predstavnik španskega veleposlaništva z Dunaja in predstavniki GZS. Poslovne konference bodo potekale od 22. do 25. aprila 1996, srečanje s podjetniki iz Madrida, 22. maja 1996 srečanje s podjetniki iz Valencije in konec junija 1996 srečanje s podjetniki iz Baskije. Informacije so na voljo na Območni zbornici Velenje.
|3. Gospodarska zbornica Slovenije - INFOLIK zbira in posreduje ponudbe slovenskih podjetij v mednarodno borzo ponudb in povpraševanj. Vabimo vas, da ponudite svoje blago, storitev ali svoje povpraševanje v mednarodno borzo. Prijavnice so na voljo na Območni zbornici Velenje.
4.	Opozarjamo vas na razpis za predstavitev slovenskega [gospodarstva v Moskvi, St. Petersburgu, Bukarešti in Plovdivu. Prijave zbira Urad za gospodarsko promocijo pri Ministrstvu za [ekonomske odnose in razvoj, ga. Milanka Jakopič, tel. 061 171 35 27.
5.	Vabimo vas na poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetnikov, ki bo 11. aprila 1996 v Szegedu na Madžarskem. Prijavnice so na voljo na Območni zbornici Velenje.
6. Ministrstvo za zdravstvo vabi na razpravo o osnutkih pravilnikov s področja nevarnih snovi in pripravkov, ki bo 9. aprila 1996 v Ljubljani. Pravilniki so na voljo na Območni zbornici Velenje.
7.	GZS - Savinjsko šaleška območna zbornica Velenje vabi vse podjetnike in podjetja na predstavitev plana promocije GZS in informacijske podpore za izvoznike, ki bo 2. aprila 1996 ob
12.	uri v sejni sobi št. 52 v stavbi Sodišča Velenje. Posvet je brezplačen, vendar vas prosimo, da se predhodno prijavite.
VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM),
TEL.: 063/ 856-920, FAX.: 063/ 855-645.
: Podjetniški j kotiček
■	Še teden dni imate časa za dostavo dohodninske
■	napovedi za leto 1995.
■ Letos bo krog tistih, ki bodo morali oddati dohodninske napovedi, nek-
■ oliko večji kot lansko leto, predvsem zaradi tega, ker je Republiška
■	uprava za javne prihodke poslala obvestila o katastrskem dohodku tudi
■	tistim občanom, katerih katastrski dohodek je neznaten. Krog
■	zavezancev za oddajo dohodninske napovedi se bo tako najbolj povečal
■	pri upokojencih, ki bi jim v večini primerov sicer ne bilo potrebno
■	oddajati dohodninske napovedi.
jSamostojni podjetniki boste oddali dohodninsko napoved tudi, če vaš gdobiček ne presega 11% povprečne slovenske plače. Dokončni dobiček (bo za vas namreč ugotovila davčna uprava in ga vključila v dohodninsko (napoved. Če ste morda izkazali izgubo, vas lahko vaš partner uveljavlja (kot vzdrževanega družinskega člana. Tega si raje ne privoščite, če vaš (izkazan poslovni izid morda ni realen, saj ste si s tem gotovo povečali (verjetnost pregleda vaših poslovnih knjig.
(Sodišče je ovrglo določbo o obdavčitvi odpravnin, jubilejnih nagrad, (enkratnih solidarnostnih pomoči, nagrad ipd., ki so bile izplačane v času (od 1. januarja do 5. februarja 1995, ko so postale pravnomočne dopolnitve k Zakonu o dohodnini.
(Omenjena izplačila v obdobju 1.1. do 5.2.95 niso predmet obdavčitve (ne glede na njihovo višino. Teh prejemnikov za to obdobje torej ne (vpisujte v dohodninsko napoved med obdavčljive prejemke, vpišite pa (znesek plačane akontacije, če vam je bila od tovrstnega nakazila obračunana in plačana.
(Sporno je tudi uveljavljanje olajšav za nakup proizvodov, ki zmanjšujejo I porabo vode in električne energije ali so po kriterijih Vlade RS prijazne-|jši do okolja. Zakon o dohodnini predvideva omenjeno olajšavo, vendar |je zamudila Vlada pri določitvi kriterijev. Davčne uprave torej nimajo I osnove za presojo, katere izdatke v te namene upoštevati kot davčno I olajšavo in katere ne, zato naj bi se tovrstne olajšave za leto 1995 še |ne uveljavljale. Tako izvedbeni predpisi in razlage, zakon pa vendarle
■ olajšavo omogoča. Če ste imeli v letu 1995 tovrstni izdatek in boste pri
■	dokazovanju "svojega prav" dovolj vztrajni in ne boste popustili takoj na
■	prvi stopnji, boste morda dosegli tudi dejansko upoštevanje tovrstnih I olajšav.
■	Ne na zadnje, upoštevajte tudi možnost uveljavljanja razlike do celotne
■	višine olajšave za vzdrževane družinske člane, če je vaša davčna osnova Itako majhna, da ne morete izkoristiti celotne davčne olajšave za
■	vzdrževane družinske člane sami.
■	Kot je slišati, se bo zakon o dohodnini še spreminjal, zato si do
■	naslednjega leta ne poskušajte preveč stvari zapomniti. Ali pa, saj I morda zaradi predvolilnega obdobja reforme ne bodo predali v I obravnavo letos. Morda pa ravno zaradi tega. Gradiva za strankarske
■	obljube in medsebojne obračune bo tako še več...
■	Samostojne podjetnike (kot tudi nekatere druge zavezance) čaka v me-Isecu aprilu novo presenečenje. Zakon o invalidskem in pokojninskem
■	zavarovanju namreč z mesecem marcem odpravlja možnost zavarovanja
■	za ožji obseg pravic, ki je bila v veljavi doslej. Prispevki zavezancev (%)
■	se bodo tako izenačili s prispevki za zaposlene delavce, za nameček pa Ije odpravljena tudi možnost zavarovanja na podlagi zajamčene plače. I Osnova za plačilo prispevkov bo tako najmanj dobrih 76 tisočakov, kar I pomeni ob dejstvu, da je nekdo tudi član obrtne zbornice, prispevke I preko 35.000 SIT mesečno.
IDo jeseni letos lahko pričakujemo še dopolnitve predpisa, ko naj bi se 8zavarovalne osnove določal za posamezne samostojne podjetnike glede Ina zahtevano izobrazbo za opravljanje posamezne dejavnosti. Torej bo I zavarovalna osnova za najzahtevnejša dela še nekoliko višja.
I Zakon o prispevkih za socialno varnost določa tudi, da je potrebno od-8 slej dostavljati RUJP obračun prispevkov za vsak mesec, vendar so na 8 izpostavah RUJP zadevo poenostavili tako, da boste oddali obračun pris-Ipevkov za zavezanca samo za mesec marec (15.4.) v nadaljevanju pa le lob spremembi zavarovalne osnove. Podrobneje vas bo o spremembah 8 obvestila RUJP v posebnem dopisu.
8 Nemara je prav, da se breme dajatev porazdeli na čim večji krog ljudi, 8 pri čemer bi morale biti obremenitve na enoto v povprečju manjše. 8 Gotovo pa ni prav, da dokaj visoko breme dajatev zadane že nebo-Igljenega začetnika, še preden si je uspel ustvariti pogoje za normalno 8 poslovanje. Mar ne bo to marsikaterega posameznika ponovno pahnilo 8 na pleča države in davkoplačevalcev, oziroma bo vse manj tistih, ki si 8 bodo upali začeti na svoje in bodo ostajali v bolj ali manj toplem ob--jemu države?!	Vida Skok
RTC Golte
Brez zasneževalnega sistema pač ne bo šlo
Na poti po slovenskih smučiščih so se ocenjevalci v akciji "Zlata snežinka" pred nedavnim ustavili tudi na Golteh. Ugotovili so, da je v rekreacijsko turističnem centru potrebno še veliko postoriti.
Kot je menil dr. Darko Maver, bi lahko bile Golte s 60 hektarji urejenih smučarskih površin, povezanih s šestimi napravami, imeniten smučarski center, saj imajo številne, razvejane, pestre proge, ki so primerne tako za začetnike kot za izurjene smučarje. Vendar z enim snežnim topom in z zastarelimi žičnicami to res ne morejo biti.
Ocenjevalci so pri pregledu smučišč naleteli na številna nevarna mesta, na kamenje in skale, kar bi se lahko ustrezno zavarovalo z ograjami, ki so jih videli neizkoriščene ob žičnicah. Še posebej so grajali nezavarovano traso vlečnice na Ročki, kjer je že prihajalo do nezgod, vendar to za upravljavce ni bilo dovolj, da bi ta del smučišča zavarovali. Smučišču so ocenjevalci namenili skupaj 13 točk.
Boljšo oceno so Golte prejele za gostinsko ponudbo. Ocenjevalci so najbolj pohvalili teraso pred hotelom, ki je zaščitena s stekleno ograjo in omogoča hkrati lep razgled ter zavarovanje pred vetrom. Na terasi je tudi telefonska govorilnica. Pohvale je bila deležna tudi okrepčevalnica Medvedjak, sicer pa so gostinski lokali prenovljeni, ponudba pa boljša kot prejšnja leta. A se še vedno najdejo mesta, ki jih obnova še ni dosegla, pa bi bilo dovolj samo nekaj barve in dobre volje.
Pohvale je bila s strani ocenjevalcev za "Zlato snežinko" deležna reševalna služba, koši za smeti in urejeno parkirišče pri spodnji postaji žičnice v Žekovcu.
Direktor RTC Golte Marjan Prelog je skromno oceno 51 točk od 145 možnih komentiral takole: "Ocena je nekaj minljivega. Ob bolj ugodnih snežnih razmerah bi bila ta ocena veliko boljša, vendar je situacija dejansko realna. Brez zasneževanja na Golteh ne bo šlo. Veiiko je bilo storjenega v letnem času, ko smo pobrali veliko kamenja. Vendar smo še vedno brez ustrezne tehnologije za pripravo prog. Z ozirom na ta dejstva bodo manjše pomanjkljivosti odpravljene v najkrajšem času, res pa je, da smo lahko zadovoljni, da nam je sploh uspelo preživeti sedem suhih zim."
Zaradi mačehovskega odnosa širše skupnosti, v kateri center deluje (pri tem gre še posebej poudariti težave pri pridobivanju potrebnih dokumentov za gradnjo zasneževalnega sistema) so upravljavci RTC Golte samo delno krivi za takšno oceno. S sedanjo tehnologijo in odvisnostjo zgolj od naravnega zasneževanja Golte ne bodo nikoli takšen smučarski center, kot bi zaradi naravnih danosti lahko bile.
Franci Kotnik
GZS Območna zbornica Velenje
O industrijski politiki Slovenije
Minuli ponedeljek je bila v Mozirju razširjena seja upravnega odbora Savinjsko šaleške območne gospodarske zbornice, na kateri so poleg članov odbora sodelovali tudi direktorji večjih industrijskih podjetij v regiji in državni sekretar v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, dr. Vlado Dimovski.
Glavna tema razprave se je nanašala na industrijsko politiko Republike Slovenije, poleg tega pa so člani upravnega odbora spregovorili tudi o programu dela območne zbornice v letošnjem letu. Več o vsebini seje v prihodnji številki.	KF
Simson d.o.o.
Otvoritev salona pohištva
v Mozirju
Zasebno podjetje Simson iz Bočne je pred štirinajstimi dnevi v Šolski ulici v Mozirju odprlo lep salon pohištva, v katerem nudi vso stanovanjsko in pisarniško opremo.
Kupci lahko izbirajo med kuhinjami, dnevnimi sobami, spalnicami, otroškimi sobami, kopalnicami, predsobami in sedežnimi garniturami domačih in tujih proizvajalcev. Sodeč po odzivu
je novi salon pohištva dobrodošla popestritev tovrstne ponudbe v dolini, podjetje Simson pa obljublja tudi ugodne cene in plačilne pogoje.
KF
Martin Mlinar in Uroš Koceli, lastnika podjetja Simson, pred salonom pohištva (foto: F. Kotnik)
Občinski svet Nazarje
Sprejet zaključni račun za leto 1995
O prvem delu 13. seje nazarskega občinskega sveta, ko so se njegovi člani izrekli proti gradnji radarja na Menini, smo poročali že v prejšnji številki. Tokrat na kratko o ostalih točkah dnevnega reda.
Svet je obravnaval letošnja plana in potrebe obeh krajevnih skupnosti, ki jih je seveda več kot razpoložljivih sredstev. Sprejel je zaključni račun proračuna občine za leto 1995 ter imenoval komisiji za odpiranje ponudb ter izbiro najboljšega ponudnika za letošnje vzdrževanje gozdnih cest.
Odbor za negospodarske dejavnosti pri občinskem svetu se je sestal s predstavniki društev in drugih organizacij in uskladil termine posameznih prireditev v občini. Istočasno so bili
dogovorjeni tudi nosilci za organizacijo in izvedbo proslav v počastitev pomembnejših praznikov.
Toni Boršnak je poročal o vsebini zadnje seje delovne skupine za pripravo elementov delitvene bilance bivše občine Mozirje. Dejal je, da je delovna skupina na župane naslovila poziv, naj pripravijo izhodišče glede prihodnosti javnih zavodov in podjetja Komunala, saj skupina brez tega ne more nadaljevati svojega operativnega dela.
Občinski svet Gornji Grad
Velike potrebe ob prazni blagajni
Svetniki gornjegrajske občine so na zadnji seji največ časa namenili prvi obravnavi osnutka letošnjega proračuna, ki je od lanskega "težji“ za 10% in znaša 148 milijonov. Želje porabnikov so skoraj enkrat višje, tako da čaka svetnike in posamezne odbore, ki naj bi opredelili porabo znotraj posameznih postavk, težko in nehvaležno delo.
Kaj meni o delu nazarskega občinskega sveta qjegov predsednik, Pavel Bitenc
Svetniki jemljejo svoje delo resno
Pavla Bitenca so do predlanskih lokalnih volitev ljudje poznali predvsem kot gozdarja in enega od začetnikov turistične dejavnosti v Nazarjah. Po izvolitvi v svet nove občine pa so ga svetniki “postavili" na predsedniško mesto. S čim se je svet pod njegovim vodstvom najprej spoprijel?
Pred obravnavo osnutka proračuna so svetniki potrdili zaključni račun za preteklo leto, ob ugotovitvi, da se je premalo oziroma nič naredilo na razvoju drobnega gospodarstva. Občina Mozirje je sicer dala pobudo za ustanovitev skupnega sklada, ki - pa nekako ne zaživi, saj so se Lučani že opredelili proti, kot kaže, se bodo enako odločili tudi na Ljubnem. Po zadnjih informacijah z republike združevanje v sklad ni nujno, župan Rifelj je predlagal, da se v proračunu planira postavka za drobno gospodarstvo. Sredstva naj bi s primerno politiko bančno oplemenitili.
Največji finančni priliv letošnjega proračuna predstavlja finančna izravnava in sicer 68 milijonov, 32 milijonov naj bi zbrali z dohodnino. Davki in druge dajatve, kot so prihodki iz premoženja naj bi prinesli še dodatnih 33 milijonov. S prenosom sredstev iz lanskega leta pa bo proračun debelejši za dodatnih 13,5 milijona SIT. Največja poraba, skoraj tretjina, se predvideva za izobraževanje, 10% naj bi porabili za dejavnost občinskih organov, cestnemu gospodarstvu naj bi namenili 16,6%, za komunalno gospodarstvo skoraj 9%. Kmetijstvo naj bi bilo udeleženo pri porabi 1,14% proračunske porabe, za razvoj drobnega gospodarstva pa se planira 0,37%.
V razpravi so bili svetniki mnenja, da se veliko premalo sredstev namenja prav za razvoj kmetijstva. Po na trenutke precej burni razpravi so ugotavljali, da je za razvoj kmetijstva odgovorna ZKZ Mozirje. Več denarja bi za svojo dejavnost potrebovali tudi športniki, krajevne ceste pa bodo poskušali reševati preko razpisov za demografsko ogrožena območja. Tako je letos v prvem planu posodobitev ceste v Mačkin kot. Občina naj bi zbrala 9 milijonov SIT, 14 milijonov naj bi pridobili od države, ostalih 13 milijonov pa naj bi zbrali krajani sami, ki bodo "morali" svoj
denar oplemeniti še s svojim delom. Vedno bolj pereč problem postaja tudi cesta v Pod-homu, v KS Bočna. Cesta vodi do smetišča, zato so v gornjegrajskem svetu mnenja, da je v sanacijo le-te potrebno vključiti tudi ostale občine Zgornje Savinjske doline.
Na predlog kolegija župana so svetniki sprejeli sklep, po katerem bo župan Toni Rifelj poslej opravljal svojo funkcijo profesionalno. Soglasno sprejeti odločitvi (odsoten Franc Mavrič op. E. M.) je nasprotoval samo svetnik Zdenko Purnat. Svoje odklonilno stališče je utemeljil s tem, da je župan v predvolilni kampanji obljubil volilcem, da bo delo v primeru izvolitve opravljal neprofesionalno.
Precej časa so namenili tudi stanovanjski problematiki. Na zadnji seji je Svet občine sprejel sklep, da se vsa stanovanja in poslovni prostori razdelijo med občine po teritorialnem načelu. S tem je postala občina Gornji Grad tudi formalni lastnik 37 stanovanj in 14 poslovnih prostorov, za katere pa najemnino še vedno pobira Komunala Mozirje. Zaradi neurejenega razmerja so se gornjegrajski svetniki odločili obvestiti vse najemnike stanovanj in poslovnih prostorov, ter zahtevali, da v bodoče obveznosti najemnine poravnajo neposredno na žiro račun občine.
Edi Mavrič
Rekli so:
Valentin Mavrič: "Včasih smo imeli dobro zadrugo, danes je najslabša. Pregovor pravi: bogat kmet, bogata država. V Savinjski imamo ZKZ samo za servis. V resnici so sami voluharji. Delajo, kakor jim paše, nikomur ne prideš do živega".
Jože Petek: "V občini smo brez kmetijske strategije. S strani države so ukinjene premije, Evropi bomo težko sledili brez jasne strategije. Problem ni samo v občini ampak širše v dolini".
BITENC:	Najprej je bilo
treba seveda sprejeti osnovne akte, na podlagi katerih deluje celoten sis-
tem.	Nato smo sprejeli občinski proračun in za boljše delo na posameznih področjih imenovali komisije ter odbore.
SN: Za vse občinske svete v
dolini, tako tudi za nazarskega, velja skupna ugotovitev, da se svetniki v glavnem dobro udeležujejo sej in se nanje tudi pripravljajo. Kako bi domače svetnike ocenili kot njihov predsednik?
BITENC: Moram reči, da naši svetniki svoje delo jemljejo resno, da se zavedajo svoje odgovornosti in da pri tem zastopajo interese okolja, v katerem so bili izvoljeni. Njihovo sodelovanje na sejah je solidno, seveda je pa opaziti, da so nekateri bolj spretni v izražanju kot drugi in zato
boljši politiki, če smem tako reči. Udeležba na sejah sveta je res zelo dobra, res je pa tudi, da so seje sorazmerno dolge. Upam, da bodo sčasoma postale krajše in bolj ekspeditivne. Pri tem moram vsekakor omeniti tudi strokovno pomoč župana in občinske uprave, ki sta svetu v
veliko pomoč.
SN:	Kako pa ocenjujete
lanskoletno delo občine v celoti?
BITENC: Menim, da je bilo delo občine v prvem letu delovanja uspešno. Osebno sem pričakoval večje zaplete pri delitvi premoženja bivše občine, a se je, kot kaže, delovna skupina v sodelovanju z župani kar dobro znašla. Očitno župani dokaj dobro sodelujejo, saj je konec koncev sodelovanje in povezovanje v dolini kljub novim občinskim mejam še vedno potrebno in smiselno. Občina
Pavel Bitenc (foto: F. Kotnik)
Uradno glasil občin
Za kvalitetnejšo, pravočasno in cenejšo obveščenost
Občine Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče so se junija lani dogovorile, da pričnejo izdajati skupno uradno glasilo. Gre za glasilo, v katerem se objavljajo odloki in drugi pomembni akti, ki jih sprejmejo občinski sveti, javni razpisi za nekatera dela, ipd. Glasilo bi torej lahko imenovali tudi "lokalni uradni list*.
Nazarje si je sicer zastavila zahteven program dela, v katerem je številka ena izgradnja popolne osnovne šole. Znano je, da je naša občina ena izmed redkih, ki je nima, ima pa dve nepopolni osnovni šoli. Sola v Šmartnem je pred leti s pomočjo samoprispevka dobila tudi prizidek za rekreacijo, medtem ko nazarska tega kljub večkratnim obljubam nikoli ni dobila. Sedaj je skrajni čas, da občina dobi popolno osnovno šolo s telovadnico za rekreacijo šolske mladine in občanov. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je projekt že potrjen na nivoju države in da se dokumentacija že pripravlja. Omenjeni objekt bo seveda potrebno priključiti na toplovodno ogrevanje in na kanalizacijsko omrežje. Slednje velja tudi za naselje stanovanjskih blokov in za zgornji del naselja individualnih hiš. Potrebno bo skrbeti tudi za vzdrževanje in modernizacijo gozdnih cest, pa še bi lahko našteval.
SN:	Kateri so še ostali
problemi, s katerimi se v občini ubadate?
BITENC:	Eden velikih pro-
blemov je onesnaževanje okolja s strani lesne industrije. Le-ta spušča v ozračje velike količine prahu, dima in saj, kar zdravju ljudi verjetno škoduje, poleg tega pa se dela škoda na strehah objektov, v stanovanjih, na vrtovih in nasadih. Očitno je tudi, da so parkirne površine v Nazarjah premajhne, saj se vozila parkirajo vsepovsod. Tudi sam center kraja nam ne more biti v ponos...
SN:	Ekološki	problem v
Nazarjah je pravzaprav že starega datuma, a so bili vse do zdaj krajani zelo potrpežljivi. Sedaj pa bo, kot je videti in slišati, te potrpežljivosti konec, kajti zdravje ljudi, še posebej otrok, je vendarle več vredno kot vse ostalo... BITENC:	Župan in občinski
svet sta že povabila na eno izmed naslednjih sej predstavnike podjetij, ki onesnažujejo okolje, da pojasnijo situacijo in predvidene ukrepe. Na podlagi tega se bomo odločili, kako postopati naprej. Res je, Nazarčani smo bili doslej potrpežljivi, medtem pa
se vsak dan na stotine ljudi po končanem delovniku lepo odpelje nazaj v svoj domači, manj onesnaženi kraj, kjer jih ne motijo niti prah niti dim niti hrup.
SN: Omenili ste tudi problem parkirišč. Žal ne gre samo za osebna vozila, še bolj problematični so tovornjaki.
BITENC:	Tovornjaki pred-
stavljajo velik problem, saj jih njihovi vozniki parkirajo na vseh mogočih mestih:	na
parkirnih prostorih, ob cesti, na zelenicah... Nemalokrat se zgodi, da pred pragom svojega vozila stresejo odpadke in odpeljejo dalje. Problem bo treba čimprej rešiti z ustreznim odlokom.
SN:	V zadnjih tednih je
najbolj pereč problem v občini nameravana gradnja radarjev na Menini planini. Stališče občine v zvezi s tem je jasno...
BITENC: V Nazarjah sta bili dve javni tribuni, na katerih so različni strokovnjaki sku-šali razložiti učinke elektromagnetnega valovanja. Na osnovi vsega povedanega naš svet seveda ni bo mogel dal pozitivnega mnenja v zvezi s predvideno gradnjo. Tudi če bi bili gradbeni posegi v naravo opravljeni z največjo mero varnosti, bi to ostalo v tem okolju, ki bi bilo zaradi tega za vedno degradirano. Poleg tega ne gre prezreti psihološkega vpliva na prebivalce. Mi smo že zaprosili zakonodajno komisijo pri državnem zboru, da nam posreduje pismeno tolmače-nje, če imamo kakršnokoli pravno podlago za prepre-čitev nameravane gradnje radarjev in ali se pri tem upošteva mnenje ljudi.
SN: Katere prednostne naloge čakajo občino v letu 1996?
BITENC:	Najprej	je treba
urediti določene zadeve v zvezi z gradnjo šole. Ko bo projekt izdelan, ga bomo javno predstavili. Treba bo seveda sprejeti nov proračun, se dogovoriti z ostalimi občinami glede komunalnih zadev in javnih zavodov, težko pa tudi že čakamo ureditveni načrt za center kraja, ki bo osnova za nadaljnja razmišljanja. SN:	Hvala za razgovor in
uspešno delo vam želimo!
Franci Kotnik
Razlogov, zakaj so se občine odločile za lastno uradno glasilo, je več, prav gotovo pa so najbolj pomembni trije. Z lokalnim uradnim glasilom je možnost kvalitetnejšega, torej širšega informiranja občanov neprimerno večja kot z Uradnim listom Republike Slovenije, poleg tega pa so tako objavljeni akti veliko bolj pregledni. Lokalno uradno glasilo je mogoče izdati natančno takrat, ko za to obstaja potreba, medtem ko se je treba v drugem primeru podrejati režimu izhajanja Uradnega lista RS. Nenazadnje in zelo pomembno pa je tudi tudi to, da so objave v lokalnem uradnem glasilu bistveno cenejše.
V letu 1995 je izšlo šest številk Uradnega glasila, letos pa že dve. Uradno glasilo izhaja praviloma enkrat mesečno, ko so zbrani vsi akti, namenjeni za objavo. Uredniški odbor glasila, ki ga sestavljajo Jože Mutec, Jože Štiglic, Niko Purnat, Franc Valte in Mirko Zamernik, se
sproti dogovarja o terminu izida posamezne številke, saj seje občinskih svetov običajno niso sklicane istočasno.
Uradno glasilo občin je po svoji vsebini gotovo dobrodošel pripomoček pri vsakdanjem delu ne samo večjih podjetij in uradnih institucij, ampak je prav tako pomemben tudi za manjša podjetja in obrtnike. Zanimiv je gotovo tudi za vse tiste občane, ki želijo biti s sprejetimi akti svoje občine podrobno seznanjeni. Zaradi tega želijo občine njegovo razširjenost med občani še povečati. Morda bodo na ta način kdaj odpadla tudi nepotrebna nesoglasja ali očitki, da se o vsebini dela občinskih svetov in uprav poroča premalo.
Vse, ki bi želeli prejemati Uradno glasilo, vabijo, da se o tem pozanimajo na sedežu njihove občine. Celoletna naročnina za leto 1996 znaša 4000 tolarjev.
Franci Kotnik
URADNO GLASILO
OBČIN MOZIRJE, NAZARJE, GORNJI GRAD, LJUBNO OB SAVINJI IN LUČE OB SAVINJI
ŠTEVILKA 2
PETEK, 23. FEBRUARJA 1996
CENA; 700,00 SIT
OBČINA MOZIRJE 9.
* •• Mutti a. in 17. fi
Ijaeil (PreiSčc bo besedilo_______ ______ _____
o ukrepih v üviuoreö (lir. lisi SRS ŠL 17/7*), Žakot» O gozdovih (Ur. Set RS II. 3tW3), Zakona o varstvu, gojitvi m lovu divjadi kr upravljanju lovišč (Ur. Ust SRS H. 25/76), Zakonu o sladkovodnem ribištvu (Ur. Set SRS ir. 2V76 in 42/86), 9. in 31. člena Statuta občino Mozirje (Uradno glasilo Občin Mozirje, Nazarje, .Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 195) in X). člena Odlok,i o komenjah m odborih občinskega sveta občine Modne (Uradno glasilo občin Modric, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št 6/95) ie občinski svel tibSne Mozirje na 10. redni J-9 15. 2. 1996 «prejel
opravlja strokovna opravila za odbor.
4.	čten
Sklepi odbora so v okviru programa m pooblastil, ki Jih daje iranski svet, izvršljivi.
5.	člen
Odbor lahko povabi k sodelovanju tudi druge strokovnjake s področja kmetijatva. gozdarstva, lovstva to ribištva.
SKLEP
o sestavi, pristojnosti in načinu dela Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo m ribištvo v občani Mozirje
1.	člen
Odbor u kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: odbor) obravnava zadeve a področja kmetstva, gozdarstva, lovsrvji in ribištva.
2.	člen
•	skrbi za pravilno rabo, izboljševanje In združevanje kmetijskih in gozdnih zemljišč,
•	sodeluje pri pripravi in uvedbi kmetijskih prostorsko ureditvenih operacijah in pri drugih posegih s katerimi se ureja raba kmetijskih in gozdnih zemljišč,
•	skrbi za pripravo strokovnih podlaa za varstvo in urejanje kmetijskih in gozdnih zemljišč ter izdela občinski
7. člen
Poslovnik o delu odbora sprejme ohčinsld svet na predlog odbora.
& člen
Sklep velja t dnem objave v Uradnem glasilu občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče.
šlcvdka: (112-4/96-13 Dalum: 15. 2. 1996
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE MOZIRJE Di. Anina JEZERNIK, U.
----določil Zakon» o Bnandranju občin (Uradni
_____ št. WV94) in Statuta občine Motnje (Uradno glasilo občin It l>9J) je občinski »vet občine Mozirje na 10. redni aejl dne 15. 2. 1996 sprejel
Naslovna stran uradnega glasila
VSEBINA
1.	št. Uradnega glasila, ki je
izšla 12.1.1996:
NAZARJE
1.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Nazarje
GORNJI GRAD
2.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka Ureditvenega načrta prenove starega jedra Gornji Grad
3.	Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Gornji Grad za leto 1995
LJUBNO
4.	Sprememba Odloka o proračunu Občine Ljubno za leto 1995
5.	Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Ljubno
LUČE
6.	Poslovnik občinskega sveta Občine Luče
7.	Sprememba Statuta Občine Luče
8.	Sprememba Odloka o proračunu za leto 1995 VSEBINA
2.	št. Uradnega glasila, ki je
izšla 23.2.1996:
MOZIRJE
9.	Sklep o sestavi, pristojnosti in načinu dela Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v občini Mozirje
10.	Odlok	o	začasnem	financiranju	javne
porabe v občini Mozirje za leto 1996
11.	Dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu mestnega jedra Mozirje
NAZARJE
12.	Odlok	o	začasnem	financiranju	javne
porabe v občini Nazarje za leto 1996
13.	Odlok o grbu, zastavi in pečatu občine Nazarje
14.	Sprememba Statuta občine Nazarje GORNJI GRAD
15.	Odlok o ustanovitvi vzgojnoizobraževal-nega zavoda Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad
16.	Odlok o dopolnitvi odloka o odborih občinskega sveta Gornji Grad
17.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Gornji Grad
18.	Sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Gornji Grad v prvem trimesečju 1996
LJUBNO
19.	Odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Ljubno za leto 1996
20.	Sklep o sestavi, pristojnosti in načinu dela Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v Občini Ljubno
21.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljubno
22.	Sprememba statuta LUČE
23.	Redne volitve v organe Krajevne skupnosti Solčava
24.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Luče
25.	Sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v Občini Luče
26.	Pravilnik o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Luče
Gornji Grad
Tudi občina Gornji Grad uradno proti
Vsem znanim stališčem, ki so v preteklih dneh dovolj glasno izražala voljo ljudi okoli nameravane postavitve radarjev na Menini planini, so se pridružili tudi gornjegrajski svetniki. Soglasno so sprejeli sklep, da nasprotujejo gradnji obeh radarjev na Menini, še posebej bodo pozorno spremljali aktivnosti okoli civilnega radarja na Vivodniku, ki je teritorialno v občini Gornji Grad.
Uvodno informacijo je podal župan Toni Rifelj in povedal, da po zagotovilih Zavoda za urbanizem pri Upravni enoti Mozirje za vojaški radar ni bilo izdane še nobene dokumentacije, iz Ministrstva za okolje so sicer želeli mapne kopije, vendar jih bo Zavod izročil samo s pismenim dovoljenjem občine Gornji Grad. Župan je še povedal, da je v zadnjem Uradnem listu na skici slovenskih infrastrukturnih objektov vrisan krogec, ki naj bi ponazarjal prav radar na Vivodniku.
Svetnik Marko Ročnik je v razpravi energično zahteval odločno stališče občine, saj po njegovem niso do sedaj še nič storili. Pojavilo se je tudi vprašanje ali Menina sploh je krajinski park ali ne. Trditev temu v prid je prvi izrekel poslanec dr. Franc Zagožen, sklicujoč se verjetno na primerjalno analizo lokacij radarja dolgega dosega s presojo vplivov na okolje. Študijo so izdelali na Ljubljanskem urbanističnem zavodu, kot kaže pa pred osmimi leti niso dokončali vseh ustreznih postopkov. To pa pomeni, da Menina ni avtomatsko zavarovana pred posegi v prostor. Na občini Gornji Grad bodo zahtevali jasna pojasnila: Menina krajinski park da ali ne. Ob tem so napovedali tudi javno tribuno, na katero naj bi prišli ministri za obrambo, promet in zveze ter okolje in prostor. Tribuna naj bi odgovorila na še vedno nejasna vprašanja, ki se nanašajo na samo izdajo lokacijskega dovoljenja in ostalih postopkov, ki so v pristojnosti predvsem Ministrstva za okolje in prostor.
Edi Mavrič
Rekli so:
Niko Purnat: "Gradnjo moramo poskušati zaustaviti, samo če je naša zavora dovolj močna. Kaj bo, če do radarja kljub vsemu pride, od tega pa ni občina nič iztržila?" Jože Petek: "Nič ne odtehta človeka, ne cesta, ne telefon, ne elektrika. Posledice so lahko dolgoročne."
Marko Ročnik: "Možnosti za ustavitev predvidene gradnje so. Ljudje so alergični na razmišljanje, kaj se bo dobilo, če..."!
Obisk ministra za lokalno samoupravo, mag. Boštjana Kovačiča
Reforma lokalne samouprave je še nedokončan proces
12.	marca je župane in županjo zgornjesavinjskih občin obiskal minister za lokalno samoupravo, mag. Boštjan Kovačič. Razgovor je potekal na sedežu Občine Mozirje, navkljub željam gostiteljev pa minister za obisk ostalih občin tokrat (v zelo slabem zimskem vremenu) ni imel dovolj časa.
Županja in župani so ministru najprej predstavili specifične probleme, s katerimi se srečujejo v svojih občinah. Anka
Mag. Boštjan Kovačič: "Občine naj se čimprej dogovorijo o delitvi premoženja bivše občine..." (foto: F. Kotnik) Rakun, županja Občine Ljubno, je povedala, da se srečuje s kadrovskimi problemi, zaradi česar je opravljanje sedanjih pristojnosti in obveznosti občine še posebej zahtevno opravilo. Opozorila je na problem premajhne osnovne šole na Ljubnem, ministru pa se je tudi zahvalila za možnost sodelovanja na študijski poti po Nemčiji. Pot je bila po njenih besedah zelo poučna in nekatere stvari je že uspela "presaditi" v domače okolje.
Gornjegrajski župan Toni Rifelj je menil, da je nesmiselno, da bi imela občina vpliv na porabo samo treh odstotkov proračunskih sredstev, ampak bi moral biti ta delež vsaj 50 odstotkov. Sredstva
za zagon novih občin so bila bistveno preskromna, Rifelj pa je tudi pripomnil, da se marsikaj še vedno dogaja zgolj v bivši matični občini.
Jakob Presečnik, župan Občine Mozirje, je dejal, da je na-jbcjlj sporno vprašanje, kar se tiče pristojnosti države in občin, urejanje prostora. Številne 'občine morajo na zahtevo Ministrstva za okolje in prostor popravljati svoje statute. Presečnik je izrazil mnenje, da državni organi, ki delujejo na območju doline, lokalne skupnosti premalo informirajo.
Ivan Purnat je zatrdil, da je Občina Nazarje vsekakor upravičila svoj obstoj, se pa srečuje z nekaterimi resnimi problemi, med katerimi je na prvem	mestu	popolna	osnovna	šola.	Ostaja	tudi
nerešeno vprašanje naselja Prihova, ki je bilo sprva vključeno v nazarsko referendumsko območje, priključitev k Občini Nazarje je bila izglasovana,	država	pa je	nato
naselje ne glede na to priključila Občini Mozirje.
Zupan	Občine	Luče	Mirko
Zamernik je izpostavil problem Solčave, ki zaradi bojkota volitev nima svetnikov v občinskem svetu in si prizadeva za lastno občino, omenil pa je tudi potrebo po večjih sredstvih za vzdrževanje lokalnih cest.
Minister Kovačič je izrecno poudaril, da gre pri reformi lokalne samouprave za proces, ki še nekaj časa ne bo zaključen. Reforma namreč poteka na treh ravneh. Piva je teritorialna. Tu so stvari še zelo nedorečene, saj je 79 občin pod ustavno presojo, 53 jih ne izpolnjuje vseh kriterijev, vloženo pa je že 50 zahtev po novih občinah. Druga raven reforme bo potekala na nivoju pokrajin, ki bodo ustanovljene z zakonom in bodo prevzele nekatere funkcije, ki se sedaj opravljajo v Ljubljani. Tretja raven reforme lokalne samouprave pa poteka na organizacijskem nivoju. Gre predvsem za vzpostavitev učinkovitih občinskih uprav, ki bodo v stanju izvajati vse pristojnosti in obveznosti.
Glede razmerja med zago-
tovljeno in prosto porabo proračunskih sredstev je mag. Kovačič menil, da je optimalno razmerje 70:30. Vprašanje pristojnosti med občinami in upravnimi enotami je po njegovem mnenju marsikje umetno potencirano, saj so zakonska določila jasna:	o
prostorskih dokumentih odločajo občine, upravne postopke pa vodijo upravne enote. Slednje pristojnosti bo mogoče prenesti kvečjemu na večje občine, ki so primerno strokovno in tehnično opremljene. Problema Prihove in Solčave bosta prišla na vrsto po sprejemu zakona o ustanovitvi občin, ki je sedaj v drugi obravnavi v parlamentu. V primeru Prihove bi bil najboljši dogovor med občinama Mozirje in Nazarje, Solčava pa načelnih pogojev za samostojno občino ne izpolnjuje. Minister je svetoval županom, da se občine čimprej dogovorijo in izpeljejo delitev premoženja bivše občine, saj je vse dotlej vsakršno zadolževanje občin nemogoče. Na vprašanje Tonija Riflja o statusu krajevnih skupnosti je mag. Boštjan Kovačič odgovoril, da je to stvar vsake občine posebej, res pa je, da so to izredno racionalne oblike organiziranja, ki so se v preteklosti dokazale. Izpostavljeno je bilo tudi zelo pereče vprašanje v zvezi z nameravano postavitvijo radarjev na Menini. Ali ima lokalna skupnost možnost, da z referendumsko izraženo odločitvijo "proti" prepreči to dejanje? Tu direktnega odgovora ni bilo. Lokalni referendumi za državni zbor naj ne bi bili obvezujoči temveč le posvetovalni. Od vseh možnosti je največ pričakovati od dialoga z Ministrstvom za okolje in prostor, kar se je pozitivno izkazalo tako v primeru nameravane gradnje radarja na Slavniku kot tudi gradnje avtoceste skozi Savinjsko dolino. In še misel o pokrajinah: nesprejemljivo je, da bi katero koli sedanjo pristojnost občine prenesli na pokrajino in s tem občanom oddaljili oblast, kot se je to zgodilo v primeru notarjev.
Franci Kotnik
Policijska postaja Mozirje
Poiicija na lokalni ravni
Na območju Policijske postaje Mozirje v preteklem letu ni bilo hudih problemov, statistični kazalci so v glavnem ugodni, zaskrbljujoče pa je stanje v cestnem prometu, saj
je lani na zgornjesavinjskih O delu mozirske policijske nedavnem srečanju z župani Fajmut Kladnik.
Kršitev javnega reda in miru je bilo lani za 17 odstotkov manj kot leto poprej, tudi število kršiteljev se je zmanjšalo. V šestih primerih so policisti iskali pogrešane osebe (ena od teh je še vedno pogrešana. Zabeležili so štiri delovne nezgode, ki so imele v treh primerih za posledico smrt in v enem primeru hudo telesno poškodbo. Evidentirani so bili trije samomori in trije poskusi samomorov. Zgodil se je umor z ilegalno pridobljenim orožjem (tega je očitno med občani kar nekaj), zaradi igre z nevarnimi snovmi pa je bil hudo poškodovan en otrok.
V letu 1995 je upadlo tudi število kriminalnih dejanj, zelo dober pa je tudi podatek o stopnji raziskanosti le-teh, saj znaša 75 odstotkov. Olga Fajmut Kladnik je opozorila na opazen porast števila odvzemov motornih vozil. Od 15 požarov, ki so jih zabeležili lani, so bili štirje požigi, od katerih so trije še neraziskani.
Varnost v cestnem prometu je zaskrbljujoča. Lani se je zgodilo 231 prometnih nezgod (11 več kot leta 1994), v katerih je izgubilo življenje 7 oseb (leta 1994 tri), 46 oseb je bilo telesno poškodovanih, 178 nezgod pa se je končalo zgolj z materialno škodo. Žal sta bila med sedmimi žrtvami tudi dva otroka starosti do sedem let.
cestah umrlo kar sedem oseb. postaje v letu 1995 je na spregovorila komandirka Olga
Na območju celjske regije se je s prvim marcem začel projekt "Policija na lokalni ravni", ki prinaša določene spremembe v organiziranosti policije. Policijske postaje so sedaj kategorizirane glede na obremenitev in PP Mozirje spada skupaj s šentjursko postajo v tretjo, najmanj obremenjeno kategorijo ne glede na to, da je po površini, ki jo pokriva, druga največja v državi. Področje je razdeljeno na tri policijske okoliše. Prvi obsega krajevne skupnosti Mozirje, Nazarje in Rečica, drugi KS Šmartno, Bočna, Gornji Grad, Nova Štifta in Ljubno, tretji pa KS Luče in Solčava. Obstaja tudi možnost ustanovitve policijskih pisarn v posameznih krajih, s katerimi se lahko policija še bolj približa občanom. O takšni pisarni razmišljajo v Gornjem Gradu. Komandirka mozirske policijske postaje je županom pokazala utesnjene in skromno opremljene prostore, ki jih imajo, vendar je to problem Ministrstva za notranje zadeve. Zupani so opozorili na konkretne probleme, s katerimi se srečujejo v nekaterih krajih, kot so na primer parkiranje v Nazarjah in v Gornjem Gradu, odsluženi avtomobili v Lučah, slabo stanje regionalne in lokalnih cest, itd..
Franci Kotnik
Ekskluzivna izjava ministra za lokalno samoupravo
Pravni promet in dedovanje kmetijskih zemljišč in gozdov - nova zakonodaja
Državni zbor Republike Slovenije je 29. novembra 1995 sprejel Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev /v nadaljevanju: ZDKG/. Objavljen je v Uradnem listu Republike Slovenije št. 70 - 8. 12. 1995, veljati pa je začel 9. 12. 1995.
V času veljavnosti novega zakona so se pojavile nekatere težave pri izvajanju upravnih nalog, za katere je zadolžena Upravna enota. To je bil razlog za odločitev, da na kratko opišemo naloge Upravne enote pri izvajanju zakona ter opozorimo na težave in predlagamo postopek, ki bo omogočil hitrejše reševanje zadev.
Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev temelji na ustavnih načelih, da je treba način pridobivanja in uživanja lastnine urediti tako, da je zagotovljena ekonomska, socialna in ekološka funkcija. Ureja tudi način in pogoje dedovanja kmetijskih gospodarstev. Cilj, ki se želi doseči s tem zakonom je, da se:
-	omogoči prevzemniku kmetije obstoj na kmetiji,
-	prepreči drobljenje srednjih kmetij in s tem zagotoviti gospodarsko utemeljeno kmetovanje,
-	zagotovi tudi poseljenost prostora in obdelanost kmetijskih zemljišč ter izvajanje potrebnih del v gozdu.
Zakon na novo določa pogoje za določitev zaščitene kmetije. Glede lastništva je opredeljeno, da je zaščitena kmetija gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca. Glede velikosti pa določa, da se zaščiti kmetija, ki obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.
(Za 1 ha primerljive kmetijske površine je potrebno: 1 ha njive ali vrta, ali 2 ha travnika ali ekstenzivnega sadovnjaka, ali 4 ha pašnika ali 8 ha gozda itd.)
Zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko oziroma gospodarsko proizvodnjo ter z njimi povezane dejavnosti. V zaščiteno kmetijo spadajo poleg zemljišč ter gospodarskih in stanovanjskih objektov še kmetijski stroji, orodja in priprave, živina, ter vse pravice, obveznosti in bremena vezana na kmetijo.
Zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič. Promet s kmetijskim zemljiščem in gozdom med živimi pa je možen le ob upoštevanju določb 21.
in 29.'člena Zakona o kmetijskih zemljiščih. V ta namen izda Upravna enota ustrezno potrdilo. ZDKG določa, da mora Upravna enota pred izdajo omenjenega potrdila predhodno ugotoviti, če kmetija izpolnjuje pogoje po tem zakonu. Tu pa nastane težava, saj je za preverbo izpolnjevanja pogojev za zaščito določen upravni postopek, ki lahko traja do 2 meseca.
Po zakonu imajo Upravne enote dolžnost, da v 5 letih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti preverijo, če kmetije izpolnjujejo pogoje za zaščito. Strankam ali drugim pristojnim organom (sodišče) pa je na osnovi njihove vloge, ki jo posredujejo Upravni enoti Mozirje, dana možnost, da se prednostno preveri za kmetije, ki so predmet zapuščinskega postopka ali prometa med živimi.
Pri postopku preveritve izpolnjevanja pogojev za zaščito kmetije, ki je uveden po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke je treba pridobiti dokazila o lastništvu (zemljiško knjižne izpiske) od zemljiške knjige Okrajnega sodišča Velenje in podatke o površinah in katastrskem dohodku - od pristojnega upravnega organa za geodetske zadeve (nad Avtobusno postajo Mozirje).
Da bi skrajšali postopek preverjanja pogojev za zaščito kmetije priporočamo vsem, ki imajo namen opravljati promet s kmetijskim in gozdnim zemljiščem, da pred sklenitvijo darilne, izročilne ali pogodbe o preživljanju, posredujejo Upravni enoti Mozirje vlogo za preveritev pogojev ali kmetija izpolnjuje pogoje za določitev zaščitene kmetije. To priporočamo tudi vsem lastnikom, ki imajo namen prodati kmetijsko ali gozdno zemljišče. Pred oddajo ponudbe za prodajo naj dajo vlogo za preveritev kmetije. Vlogi naj priložijo zemljiško knjižne izpiske in posestne liste za celotno posestvo, ki pa ne smejo biti starejši od 1 meseca. S tem se bo skrajšal ugotovitveni postopek. Omenimo še, da se postopki dedovanja, ki so bili uvedeni pred veljavnostjo novega zakona, nadaljujejo po prejšnjih predpisih.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Območna organizacija ZSSS Velenje
Problemi iz naslova
materialnih pravic
Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije deluje na območju upravnih enot Velenje in Mozirje. Na območju je 27 tisoč zaposlenih, od tega je v Svobodne sindikate včlanjenih 16 tisoč delavcev. Problematiko pravne varnosti delavcev na območju sta predstavila sekretarka Mira Videčnik in sekretar območnega odbora sindikatov dejavnosti Andrej Krajnc.
Na Območni organizaciji je za delavce organizirana pravna pomoč, katero lahko delavci koristijo vsak delovni dan. Enkrat tedensko pa je sindikalni odvetnik na voljo delavcem v Gorenju in sindikalni pisarni v Nazarjah. Leta 1995 je pravno pomoč iskalo 2244 delavcev. Največ kršitev kolektivne pogodbe beležijo kar v 373 primerih, zaradi neizplačanih delov plač, regresov, odpravnin. Zaradi nepravilnega razporejanja na delovna mesta so se delavci obrnili na pravno službo v 40 primerih, 56-krat niso bili pravilno opredeljeni presežki delavcev. Kršitve beležijo tudi zaradi zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v 18 primerih pa so delavci iskali pomoč in pravico v zvezi z disciplinskimi postopki. Zaradi nesreč pri delu je pravno pomoč iskalo 43 delavcev. Sekretarka Območne organizacije ZSSS Velenje je še povedala, da je bilo v obdobju 1991	-	1995 pravnomočno
rešenih 40% vloženih zahtevkov, od tega kar 95% v korist delavcev. "To pomeni, da je pravna služba pri sindikatu več kot opravičila svoj obstoj", meni Videčnikova in dodaja, da je v prvih dveh mesecih tekočega leta zaprosilo za pravno pomoč kar 20% več delavcev kot v istem obdobju lani. To kaže, da so delavci končno dojeli, da se morajo za svoje pravice boriti, jih še bolj uveljavljati. Kar se nezaposlenosti tiče, beležijo na območju nivo pod republiškim povprečjem, razen na Mozirskem, kjer je na Zavodu za zaposlovanje trenutno prijavljenih 927 ljudi.
Andrej Krajnc, sekretar območnega odbora sindikatov dejavnosti, je dodal, da so razmere bistveno slabše v podjetjih z malo zaposlenimi. Delavci se namreč bojijo za delo in zato se premalo odločajo za sindikalno pomoč. Zaradi bojazni pred posledicami se delavci redko odločajo za prijavo inšpekciji dela, kar se vse prevečkrat odraža v samovoljnih odločitvah poslovodnih struktur v podjetjih.	Edi Mavrič
n
Občni zbori občinskih odborov Slovenske ljudske stranke
V optimističnem pričakovanju volitev
Od 18. do 25. februarja so v Zgornji Savinjski dolini potekali občni zbori občinskih odborov Slovenske ljudske stranke, katerih namen je bil predvsem pregled dela v obdobju po oblikovanju petih občin, izvolitev občinskih odborov, določitev programskih nalog v prihodnjem obdobju, obravnava Pravil Zgornjesavinjske podružnice SLS in povezovanje članov vanjo. Za oceno občnih zborov smo zaprosili predsednika Zgornjesavinjske podružnice SLS,
Andreja Presečnika.
"Skupna ugotovitev vseh občnih zborov je bila, da je delo v vseh petih občinah, ki so nastale na območju prejšnje občine Mozirje, zaživelo in da se prvi rezultati že kažejo. Kljub nekaterim težavam, predvsem pri delitvi premoženja ter nadaljnjem delu javnega podjetja Komunala, javnih zavodov in interesnih zvez, ocenjujemo, da bo sodelovanje občin tudi v prihodnje nujno. Člani SLS, še posebej člani občinskih svetov, bomo pri tem tvorno sodelovali. To je navsezadnje tudi naša obveza glede na zaupanje naših volivcev.
Na občnih zborih smo izvolili nove občinske odbore SLS, ki bodo v naslednjem obdobju vodili delo stranke v posameznih občinah.
V program stranke smo zapisali nadaljevanje uspešnega dela od ustanovitve pred osmimi leti dalje. Še naprej bomo posebno pozornost posvečali solidarnostnim akcijam zbiranja pomoči "član članu", ki je doslej že mnogim omogočila postavitev po požaru uničenih gospodarskih poslopij. Tudi v trenutno potekajoči akciji zbiranja pomoči za Matkove se že kažejo prvi rezultati in prepričani smo, da bodo Matkovi že jeseni s pomočjo denarja, materiala in prostovoljnega dela imeli obnovljeno hišo. Poleg že delujočih zvez po statutu SLS, to sta Kmečka zveza in Ženska zveza, bomo organizirali tudi nekatere ostale, kot so Gospodarska, Mladinska, Delavska in Upokojenska ter s tem pridobili nove člane in še okrepili naše delovanje v Zgornji Savinjski dolini.
Ne bomo pozabili tudi na razvedrilo. Sodelovali bomo pri srečanjih naših članov na državnem nivoju, pri srečanju kmetic in podeželske mladine in seveda organizirali tradicionalno "srečanje kmečkih družin", ki vse bolj postaja srečanje članov in somišljenikov SLS vseh rodov in stanov.
Na vseh občnih zborih je bila enotno potrjena zamisel o eni podružnici SLS na območju Zgornje Savinjske doline.
Pravila, ki smo jih sprejemali, določajo način in vsebino dela občinskih odborov, posameznih zvez in podružnice ter njenih organov. Člani na občnem zboru sprejmejo odločitev o povezovanju v Zgornjesavinjsko podružnico SLS, ali o oblikovanju samostojne podružnice. Povsod je bila ugotovitev, da dosedanje delo, skupne aktivnosti in poenostavitve glede opravljanja administrativnih in finančnih del za podružnico omogočajo skupno pot tudi v naprej. Veliko pozornost smo na občnih zborih posvetili tudi nameravani gradnji radarjev na Menini. Že upravni odbor Zgornjesavinjske podružnice SLS je pooblastil dr. Antona Žunterja, da zbere podatke o možnih vplivih radarjev na zdravje ljudi in živali, o vplivu nameravanega posega v prostor, predvsem na pitno vodo, o pomenu vojaškega radarja z obrambno strateškega vidika ob povezovanju Slovenije v mednarodne gospodarske in vojaške organizacije ter vplivu posegov v prostor z vidika načrtovanega razvoja doline, predvsem na turističnem področju. Skupna ugotovitev je bila, da na navedena vprašanja ni jasnih in nedvoumnih odgovorov, ki bi zagotavljali nam, našim otrokom in vnukom zdravo in varno življenje v dolinah pod Menino in nemoteno uporabo mnogim tako priljubljene planine. Zato smo na vseh občnih zborih odločno obsodili nameravano gradnjo radarjev na Menini in pooblastili člane občinskih svetov, da si prizadevajo za sprejem odklonilnih stališč do nameravane gradnje na občinskih svetih in po potrebi za razpis referenduma v vseh občinah Zgornje Savinjske doline.
Volitve v Državni zbor so bile zadnja tema občnih zborov. Analiza dosedanjih volitev nam pokaže, da lahko s precejšnjim optimizmom pričakujemo jesenske volitve. Priprav nanje se bomo lotili resno in zavzeto. Z našim kandidatom, prepričani smo, bomo dosegli ugoden volilni rezultat in ponovno predstavnika iz našega okolja v Državnem zboru."
Franci Kotnik
ZŠAM
Zgornje Savinjske doline
Prometna varnost se je poslabšala
Šoferji in avtomehaniki so se na svojem vsakoletnem občnem zboru zbrali v nedeljo, 10. marca, v Gornjem Gradu. Prisotni gostje, župan Toni Rifelj, ljubenska županja Anka Rakun je svojo odsot nost opravičila, Franc Rebec, podpredsednik Republiške zveze ZŠAM in Stane Inkret, sekretar Republiške zveze, so z zanimanjem prisluhnili problemom, s katerimi se na vsakem koraku srečujejo zgornjesavinjski šoferji in avtomehaniki.
Teh ob cestah, po katerih se vsakodnevno vozimo, zagotovo ni malo. Zaskrbljujoč je podatek iz poročila predsednika Viktorja Kovača, iz katerega je razvidno, da se je prometna varnost v naši dolini in celjski regiji nasploh precej poslabšala. V lanskem letu se je na cestah celjske regije pripetilo 5997 prometnih nesreč. V nezgodah je umrlo 57 ljudi, to pa je podatek, ob katerem bi se morali krepko zamisliti vsi udeleženci v prometu. Glavna vzroka preštevilnih nesreč sta še vedno prevelika hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Zapisano je podkrepil tudi statistični pregled prometnih nesreč in prekrškov, podal ga je policist Povše s PP Mozirje. Šoferji so zopet ponovili že staro zahtevo, in sicer obnovo ceste Ljubno - Luče. Velik problem sta tudi mostova v Gornjem Gradu, nove asfaltne prevleke pa je potrebna celotna trasa ceste skozi Gornji Grad, odsek Spodnja Rečica - Nizka ter del med Grušovljami in Okonino. Prav tako je potrebno obnoviti zadrečko cesto, saj je vožnja po njej vse prej kot varna. V nasprotnem bodo uresničili že lani izrečeno grožnjo in zaprli cesto Ljubno -Luče, če bo treba tudi cesto Gornji Grad -Kamnik.
Tako še naprej ostaja problem cestne infrastrukture več kot pereč. Tudi lanska okrogla miza o prometni varnosti v cestnem prometu in infrastruktura je izzvenela v prazno. Svoje je dodala še letošnja zima, stanje na cestah pa je vse bolj podobno površno prekopani njivi. Združenje je sicer sprejelo sklep, s katerim naj bi vendarle prebudili tudi ljudi v državnem vrhu. K sodelovanju nameravajo pritegniti tudi predstavnike vseh petih občin, s skupnimi močmi naj bi izposlovali kakšen tolar.
Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki združenj iz Velenja, Žalca, Rogaške Slatine, Laškega in Celja. Za prijetno vzdušje pa so poskrbeli člani okteta Termoelektrarne Šoštanj.
Edi Mavrič
Goran Horvat: "Lepa Lidija", jedkanica 96,15x20 cm
Goran Horvat za pomoč
Tudi naš priznani umetnik, slikar Goran Horvat se je vključil v akcijo časnika Nedelo “Sklad Dobro delo”. 3. marca je bila v omenjenem časopisu objavljena njegova slika "Štirje jezdeci Apokalipse“ z izklicno ceno 100 tisoč tolarjev.
Umetniško delo v mešani tehniki na platnu (86 x 135 cm) so potem z licitiranjem prodali za 250 tisoč tolarjev, izkupiček v tej akciji pa časnik Nedelo namenja hudo poškodovanim v prometnih nesrečah. V konkretnem primeru je bil denar dodeljen 16-letnemu Gregorju Kampošu, ki je po nesreči s kolesom priklenjen na invalidski voziček.
Goran Horvat se sicer v tem času pripravlja na razstavo v Novem mestu, ki bo nosila naziv "V pozdrav novega slovenskega prevoda Svetega
pisma”. Otvoritev razstave je predvidena v mesecu maju, postavljena pa bo frančiškanski cerkvi. Razstavljeno bo okrog 100 del iz Horvatovega opusa "Biblija v 300 slikah".
V mesecu septembru je namreč po petnajstih letih priprave predvi den izid novega komentiranega slovenskega prevoda Svetega pisma. Ob tej priložnosti bo v Cankarjevem domu potekal tudi mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma.
Franci Kotnik
Veleslalom zgornjesavinjskih županov, svetnikov in občinskih uprav
V petek, 8. marca, so se predstavnice in predstavniki zgornjesavinjskih občin v smučarski opremi zbrali na lučkem smučišču pri Jerovčniku.
Odlično pripravljena veleslalomska proga bi brez težav sprejela vse funkcionarje naših občin, a so bile žal prisotne le delegacije s po dvema članoma. Svetla izjema so bili domačini, ki so na progo poslali tudi edinega predstavnika zgornjesavinjskih županov. Po besedah predsednika sveta Občine Luče, Alojza Selišnika, ki nosi večji del "krivde" za dobro pripravo tekmovanja, so organizatorji kljub dejstvu, da so letos pričakovanja presegla udeležbo,
prepričani, da bodo drugo leto tekmovanje spet izpeljali in bo le-to postalo tradicionalno. Enajst tekmovalcev in organizatorji so , se pred podelitvijo medalij ob obilici dobre volje okrepili z dobrotami iz domače Jerovče kuhinje. Medalje so podelili po naslednjem vrstnem redu:
ženske:	1. Marija Ježovnik,
moški: 1. Zdenko Pumat, 2. Alojz Selišnik, 3. Dani Trbovšek.
Marko Slapnik
Lovska družina Gornji Grad
Skrb v ohranjanju naravnega ravnotežja
Volilna skupščina LD Gornji Grad je ponovno dokazala, da so lovci, četudi nekateri menijo drugače, v svoji prvobitnosti z vsem srcem predani naravi, življenju v njej, predvsem pa skrbi za ohranitev naravnega ravnotežja, kar je v
času moderne elektronike in prej kot preprosto poslanstvo.
Gornjegrajske lovce je v preteklem letu pestila predvsem skrb za dograditev apartmaja na lovskem objektu v Gradišču. Veliko skrb so posvečali tudi lovskim prežam, gre predvsem za vzdrževalna dela, ob vsem tem pa niso zanemarjali izobraževanja, saj so štirje člani opravili izpit za lovskega čuvaja. Dosedanji starešina Franc Tevž je med drugim poudaril tudi dobro sodelovanje med lovskimi družinami. Rezultat tega je bil velik tradicionalni lov, katerega so se udeležili lovci iz preko trideset družin. Bistveno je, meni Tevž, da je bilo dobro tudi sodelovanje s krajani in kmeti in da ni 'bila kršena lovska etika.
Povedano je v svojem poročilu podkrepil tudi gospodar Janez Štiglic. Kot je dejal, so lovci po svojih močeh podpirali tudi druge dejavnike v kraju. Da gre za marljivo lovsko druščino, pove dovolj zgovorno podatek, da so v preteklem letu opravili kar 2866 delovnih ur, od tega nekateri posamezniki preko sto. Zgovoren podatek, ki govori sam zase, ob tem pa je bilo izrečenih kar nekaj pikrih na račun Lovske zveze, ki javno zamegljuje pravo podobo lovske organizacije. Vedeti je treba, da si lovci niso sami pisali zakonov, tudi kriterije odstrela so določali drugi. Lovci iz Gornjega Gradu menijo, da je zveza zatajila prav pri medijskem pokritju prezentacije obstoječe problematike.
Skrb vzbuja tudi	ponovna
povečana prisotnost	obolelih
lisic za steklino. Pri tem se postavlja vprašanje učinkovitosti zatiranja te nevarne bolezni po novi metodi. Dejstvo je, da je problem prisoten, zato bodo lovci intenzivno spremljali gibanje prenašalcev	stekline
skozi vse leto in temu primerno tudi ukrepali.
Umirjena razprava je pridobila na intenzivnosti pri	obravnavi
njenega vpliva na okolje vse
planirane gradnje radarskih naprav na Menini planini. Uvodoma je župan Toni Rifelj strnil dogodke zadnjih mesecev in podal aktivnosti, ki trenutno potekajo na nivoju občine. Župan želi predvsem podporo vseh občanov, to bo za njega in občino garancija za poteze, ki jih bo potrebno v kratkem času povleči. Brez potrebe je poudarjati, da so se gornjegrajski lovci kot en mož odločno opredelili proti vsakršnemu posegu v naravno okolje Menine planine. Milan Cajner, starešina sosednje LD Dreta Nazarje, je njihovo odločno mnenje podkrepil:	območje
Šavnic ohranja najkvalitetnejša naravna okolja v Sloveniji. Posebno vrednoto predstavlja prisotnost redkih živalskih vrst (izpostavil negativni vpliv na sovo in velikega petelina, op. E.M.). Sploh naj bi se področje Menine izvzelo iz vseh postopkov in razglasilo za naravni rezervat. Takšen je predlog Zavoda za gozdove. Zaradi posega v prostor bo po besedah Milana Cajnerja izgubljeno naravno okolje za številne živali. Prekinitev med rastišči bi menda življenjsko ogrozila obstoj velikega petelina, preko tega območja pa se giblje tudi velika zverjad. Številni razpravljala so bolj ali manj argumentirano, a jasno in odločno povedali, da Menina ni mesto za radarje. Lovci so odločeni svoj protest in jasno odločnost podkrepiti tudi z velikim protestnim shodom, na katerega bodo pritegnili lovske tovariše iz vse države, v kolikor država ne bo odstopila od svoje namere.
Tako torej lovci, ki so za naslednje mandatno obdobje izvolili tudi novo vodstvo. Naslednji dve leti bo naloge lovskega starešine opravljal Milan Močnik, za gospodarske zadeve je zadolžen Zvone Fale. Tajnik bo Ciril Kolar, blagajna pa je bila zaupana Milanu Ca-jnerju iz Bočne. Edi Mavrič
Radioklub Mozirje
Izvolili novega predsednika
Člani mozirskega radiokluba so se pred tednom dni v Nazarjah zbrali na letni konferenci, na kateri so poleg pregleda delovanja v minulem letu razrešili dotedanjega predsednika Zlatka Šmarčana in na njegovo mesto izvolili Mira Prašnikarja.
Prašnikar, ki je v obdobju zadnjega leta opravljal funkcijo podpredsednika kluba, je zaradi odsotnosti predsednika podal poročilo o delu. Povedal je, da ima RK Mozirje tri sekcije (Gornji Grad, Luče in OŠ Mozirje), med katerimi je najbolj dejavna gornjegrajska. V klubu so bili najaktivnejši na UKV operatersko tekmovalnem področju. Sodelovali so na vseh vsakomesečnih državnih tekmovanjih in na štirih mednarodnih tekmovanjih. S skromno opremo in majhno močjo oddajnika so dosegli rezultate okrog 10. mesta v državnem merilu, kar je lep uspeh. Redno so sodelovali tudi na UHF področju 432 MHz, kjer so bili prav tako uspešni. Želijo pa nabaviti še opremo za 1200 MHz.
Lepo se razvija tudi PR. Lani se je kar nekaj operaterjev pričelo ukvarjati s to digitalno zvrstjo komunikacije, pri čemer velja še posebej omeniti Janeza Vrbančiča. KV dejavnost, gledano celovito,
bi lahko bila boljša, razred zase pa je še vedno Jevto Orlovič.
Prašnikar je opozoril na problem financiranja dejavnosti kluba, saj sta v lanskem letu prispevali del sredstev samo občini Mozirje (100 tisoč tolarjev) in Luče (10 tisoč tolarjev). Ostale občine se na prošnje niso odzvale.
Po razpravi so člani radiokluba sklenili, da bodo letos poleg sodelovanja na tekmovanjih in dela z mladimi sanirali prostore kluba v Mozirju, ob bivaku v Dol Suhi pa nameravajo postaviti antenski stolp. Medtem je tudi že stekla akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za Matkove iz Logarske doline, ki jim je pogorela hiša.
Zlatka Šmarčana so na njegovo željo razrešili s funkcije predsednika kluba, na njegovo mesto pa izvolili Mira Prašnikarja. Podpredsedniško funkcijo bo poslej opravljal Ivo Žvipelj.
Franci Kotnik
Kaj praviš o počitnicah?
Tako težko pričakovane, pa po mnenju njihovih vršilcev tako usodno prekratke POČITNICE, so spet za nami. Teden oddiha za naše šolarje je minil tokrat izjemoma v res pravih zimskih razmerah.
Snega je bilo dovolj še za tako zahtevnega smučarja. Zaprta šolska vrata so zbudila zanimanje za povsem druga početja kot je učenje in vsak počitnikar se je pač znašel po svoje. V naši Zgornji Savinjski dolini ni bilo ravno zaslediti kakega organiziranega počitnikovanja šolarjev v tem času in ni odveč trditev, da so Ie-ti upravičeno malo razočarani, ko skušajo čim lepše in čim boljše preživeti "teden dopusta". Komu bi pripisali to pomanjkljivost, je težko presoditi, a lepo bi bilo, če bi se situacija do naslednjega leta nekako izboljšala. Mogoče ni potrebno narediti velikega koraka, da bi postale izjave anketirancev še pestrejše in seveda, kar je mnogo važnejše, njihove počitnice markantnejše, bolj sproščujoče, ustvarjalne in plodne ter lepše. Sicer pa je odgovor: "Nimam
kam", pri mladih nasploh aktualen. Čas brzenja iz dneva v dan nam je vsem nekako izpulil družabnost in vedrino prostega časa. Televizijski sprejemnik je za marsikoga alfa in omega sprostitve. Kaj storiti, da temu ne bo tako? Nekdo mora začeti, a kdo bi to lahko bil? Mi? in kaj pravzaprav počno naši počitnikarji? Sprehod med njimi je bil nekoliko težaven, saj je večina, sumim, ždela doma pred TV sprejemniki. Kljub temu pa je v tej anketi nekako ujet utrip časa brez šolskih kontrolk in spraševanja. Dnevi, ko člani razreda niso skupaj. Jim je kaj dolgčas? Ne! Se kaj učijo? Redki. Lahko sanjsko preživljajo počitnice? Tudi to ne. A verjemite, vsi se strinjajo z ugotovitvijo, da brez njih ne bi bilo moč hoditi k pouku, saj človek ne bi imel priložnosti čakati "lepših časov". In kakšni so ti lepi časi?
PETER LENKO 7. raz. OŠ Ljubno ob Savinji
Počitnice so v prvi vrsti prekratke. V tem tednu se smučam, pomagam očetu pri delu, igram šah in delam televizijo. Na TV programu sicer ni posebno zanimivih oddaj, a se vseeno najde kaj. Šole se prav nič ne veselim, kljub temu pa se je bom moral spet navaditi. Med počitnicami hodim spat ob 21.00 in vstajam ob 8.00.
MAJA OGRADI, 3.1etnik gimnazije v Celju
Spanje zaključim najprej ob 9.00, zaspim pa ob 22.00 ali 22.30. S sestro sva obiskali fitnes center, interesantno je kopanje v bazenu, z domačimi pa bomo šli še na kak izlet. V času počitnic malo pospravljam, gledam televizijo in poslušam radio. Žal je TV program primeren za mlajše. Za konec "dopusta” me čaka še privat zabava. Počitnice vsekakor prehitro minejo, tudi če nimaš kaj početi.
JERICA MAJERHOLD-OSTRO-VRŠNIK, 7. raz. OŠ Mozirje
Ob 11.00 vstanem in ob 24.00 zaspim. Par dni na začetku počitnic sem bila bolna. Z očetom bova šla za en dan na smučanje, mogoče se bom šla kopat v kak bazen in pa v nedeljo v kino. Med počitnicami gledam televizijo, poslušam radio in se igram z mačkom Aleksom. Če bi imela možnost, bi drsala, plavala, igrala tenis in odbojko. Kljub temu, da so počitnice dolgočasne, mi ne bi bile predolge, četudi bi trajale pol leta.
KLARA RETKO 2. raz. OŠ Ljubno ob Savinji
Bolj malo sem zunaj, a kadar že sem, delamo snežake, se skrivamo in kepamo. Med počitnicami se igram z igračami, pomagam mami pri pospravljanju in gledam televizijo, najraje Živ žav. Zjutraj vstanem ob 9.30 in zvečer grem spat ob 20.00. En dan sem se s starši smučala na Golteh. Želim si ogledati več slovenskih otroških filmov, se več smučati in drsati.
TINA OGRADI, 8. raz. OŠ Gornji Grad
Spat grem okrog 22.00, vstanem pa ob 8.00. Čez dan gledam satelitski TV program, učim se smučati in včasih grem s sestro na fitnes. Želim si smučanja na Rogli. V okviru turističnega krožka imamo aktivne priprave za turistični festival. Proti koncu počitnic se bo treba tudi malo učiti.
MARTIN SLAPNIK, 6. raz. OŠ Luče
Med počitnicami vstajam ob 7.30, spat pa hodim ob 22.00. Vsak dan se nekaj časa učim nemščino, sicer pa sem večji del dneva zunaj. S psom se sprehajava po gozdu, tekam okrog in smučam. Včasih čuvam sestrico, gledam televizijo ali preberem kaj iz časopisa. Rad poslušam glasbo, predvsem Adija Smolarja. Počitnice so zanimive, vendar prekratke. Dolgčas mi je po sošolcih, po šoli pa prav nič.
Slavica Slapnik
Dons je en lep den...
... so rekli preteklo nedeljo v Solčavi in res je bil. Izza domačih sten so za pokušino privlekli nekaj starih solčavskih in drugih pesmi, ki so jih številnemu poslušalstvu predstavili na najrazličnejše načine...
Več o enem lepem dnevu v Solčavi preberite v naslednji številki Savinjskih novic.
Turistično društvo Nazarje
Nadaljevati uspešno delo
Odkar v Nazarjah deluje turistično društvo, se je v kraju že marsikaj premaknilo, marsikaj je na tem področju že bilo postorjenega, ne glede na to pa ostajajo turističnim zanesenjakom obsežne in zahtevne naloge za prihodnje obdobje. O tem so spregovorili člani nazarskega turističnega društva pred tremi tedni na občnem zboru.
V	letu 1995 je društvo organiziralo otroško maškerado, izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko, tekmovanje v ro-lanju in Miklavževanje. V sodelovanju z osnovno šolo in krajani je bila izpeljana očiščevalna akcija v kraju, v poletnem času je bilo uvedeno stalno dežurstvo v hišici TD pri Delavskem domu, v času božično novoletnih praznikov pa je bil na primeren način okrašen center kraja. Vseskozi je potekalo sodelovanje z drugimi društvi v občini, člani turističnega društva pa so se udeležili tudi dveh ekskurzij v Furlanijo in Benečijo ter na Kozjansko.
V	letošnjem letu namerava Turistično društvo Nazarje znova organizirati vse štiri, zdaj nekako že kar tradicionalne prireditve, več pozornosti bo posvečeno nadaljnjemu urejanju kraja, opremiti in urediti pa bo potrebno tudi pisarno, ki jo je društvo v lanskem letu dobilo v najem v Delavskem domu.
Na občnem zboru so bili ponovno izpostavljeni pereči problemi Nazarij, povezani seveda predvsem z ekološkimi vprašanji. Onesnaževanje z lesnim prahom, sajami in dimom iz Glinovih tovarn, parkiranje osebnih in tovornih avtomobilov v centru kraja, neugledna podoba zaradi zanemarjenih objektov (Bohačev marof dobesedno razpada in predstavlja že neposredno nevarnost), onesnaževanje sicer zastarelega otroškega igrišča, za nameček pa še nameravana gradnja radarjev na Menini (TD Nazarje je odločno proti), vse to so dejstva, ki izrazito negativno vplivajo na razvoj turistične dejavnosti tako v kraju kot širše, zato je treba k njihovemu reševanju pristopiti nemudoma. V tem smislu bo turistično društvo na Občino Nazarje naslovilo pismeno sporočilo. Prav od nazarske občine pa se društvo nadeja največ pomoči. Z imenovanjem novih članov iz Šmartnega ob Dreti v upravni odbor je društvo namreč postalo v bistvu "občinsko" društvo.
Franci Kotnik
Za materinski praznik
Za praznik vseh mamic in dobrih žena, iskrena čestitka za njih naj velja, naj svetlo jim sonce posije ta dan, s šopkom rdečim naj bo praznovati.
Lepše besede kot mama še ni, z besedico mama začeli smo vsi, luč sem življenja z mamo spoznal-a, v večni bi temi brez mame ostal-a.
Skrivnostno življenje se z mamo začne, najlepše besede nam mama pove, zvestobo, ljubezen nam mama deli, sreče v družini brez mamice ni.
Kot sončni je žarek ta mamin pogled, nam upanje daje, da lepši je svet, srce plemenito za vse poskrbi, dobrotnice večje kot mamica ni.
Naj materin praznik ti srce odpre, in sprejme čestitke, iskrene prav vse, za nas vseh otrok najbolj srečen je dan, ko mamici sežemo v topli njen dlan.
Jože Zimšek
Društvo upokojencev Nazaije
Več kot tri stotine članov
Nazarski upokojenci so se pred nedavnim zbrali na občnem zboru in ga poleg "uradnega dela" izkoristili tudi za prijateljsko srečanje.
Na delo društva v lanskem letu člani niso imeli pripomb, saj je bilo pestro in bogato. Podobne dejavnosti nazarski upokojenci načrtujejo tudi za letošnje leto, kar pomeni organizacijo vsaj dveh izletov in piknika ter obiski pri starejših članih. S pridobitvijo prostorov v Delavskem domu se ponujajo tudi nove, drugačne možnosti društvene dejavnosti. Ob tej priložnosti so bila sprejeta tudi spremenjena društvena pravila, ki so v skladu z novo zakonodajo.
Občnega zbora Društva upokojencev Nazarje sta se udeležila tudi župan Ivan Purnat in predsednica Sveta KS Marija Krivec, ki sta delo društva pohvalila in mu zaželela še veliko uspeha.
Franci Kotnik
Starega Vrsnika ni več
Narava daje, pa tudi vzame! Iztekel se je čas Francu Zalesniku - Vršniku, pokončnemu človeku, zadružniku, pevcu in kulturnemu delavcu. Tako odmirajo ljudje, za katerimi bodo ostale vidne sledi dela in ljubezni do domače zemlje. Med take sodi nedvomno Vršnik.
Njegova razgledanost in delavoljnost je bila za vse, ki smo ga poznali in cenili, že kar prislovična. Če časa nismo vedeli iz preteklosti zadružništva, čebelarstva ali sploh kmetijstva, smo našli pot do Vršnik-ove domačije, kjer sta bila vedno za pogovor, tako žena, kot Franc Zalesnik. Njegovo delo sega seveda daleč v predvojno obdobje, ko je bila pašniška zadruga pomemben gospodarski dejavnik v Gornjem Gradu in širše. Spominjam se, ko smo proslavili obletnico te zadruge in ko nam je vse podrobnosti o delovanju in poslovanju povedal prav Vršnik. Tedaj je še živel stari tajnik Gluk, ki je imel veliko listin in zapisnike. Iz pripovedovanja Vršnika je bilo čutiti vso pripadnost zadružni misli in napredku kmetijstva. Kako živo je pripovedoval o odnosih znotraj zadruge, kjer ni bilo nič napisanega, pa so se zadružniki vendarle točno držali dogovorjenega reda. Ko je govoril o petju, je Vršnik spremenil glas, nekako zasanjano je gledal v okno in daljavo ter občuteno povedal, da ni nikoli manjkal na vajah, pa naj je bilo pozimi ali poleti. Le bolezen ga je lahko zadržala! Vojna je zarezala v njegov spomin nekaj trpkih dejstev, ki jih je smatral kot nerazumljive in pri tem poudaril, da so drugi še veliko več pretrpeli v vojni vihri... In prav sredi pogovora je opazil čebelji roj na velikem drevesu. Dejal je, to je pač naravno, in vedel je, da bodo delo opravili mladi, v katere je vcepil ljubezen do čebel in čebelarstva.
Tak je bil Franc Zalesnik. Pokončen, dober, ljubezniv in plemenit sin slovenske matere. Njegov vzor nam je lahko le vodnik skozi čase, ki skoraj niso več prijazni ljubiteljem lepega in plemenitega.
A. Videčnik
Zavod za kulturo Mozirje in Kulturno prosvetno društvo “JURIJ" Mozirje
VABITA
V ponedeljek 25.3.1996 ob 18. uri v galerijo Mozirje na otvoritev slikarske razstave likovnega pedagoga:
JURETA REPENŠKA
V kulturnem programu sodelujeta: Leonida in Andrej Mikek in slavnostni gost minister za kulturo dr. Janez Dular.
Po razstavi ste vabljeni na okroglo mizo z naslovom: Perspektive kulturne dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini
Sodeluje minister za kulturo dr. Janez Dular.
Prisrčno vabljeni!
ŠOLA LETENJA Z JADRALNIMI PADALI
V Šoli jAdRAlNEqA pAdAlsTVA ORCjANiziRAMO:
-	bREZplAČNi ENodNEVNi iNfORMATiVNi TEČAji
-	ZAČETNI L TEČAji (20 URNi)
-	NAdAljEVAlNi A TEČAji
o TEČAji EksTREMNih SiTUACij
-	IeTENJE S TANcIeIVIOM
-	SVETOVANJE iN pOSREdoVANjE pRi NaItAVI OpREME
livfoRMAcijE po teI. (065) 845 296.
INŠTALATERSTVO Peter Podjed s.p.
1242 STAHOVICA Godič 68 D tel.: 061/825-144
POSEBNO PONUDBO ZA GOSTINCE (N UPRAULJALCE JAUNIH PROSTOROV:
samozaporne pipe in armature v protivandalski izvedbi, ki vam prihranijo veliko denarja in skrbi z vzdrževanjem!
Po ugodnih cenah vam naredimo vse vrste vodovodnih napeüav, centralne kurjave, termoizolacüe, popravila in vzdrževanje.
Informacije do 7.30 in po 19. uri na tel. 061/825-144.
trn is	Mozirje ir Ljubno ob tel: 832	Savinji Oil in 841 267
parket 16 E klasa		1.999,00
kotel Sine AR4		59.999.00
cisterna 2000		39.999,00
steklena prizma		339,00
vobitekt SV 4		1.999,00
lepenka		1.049,00
tuš kabina polkrožna		35.550,00
pralni stroj 913		78.660,00
915		86.940,00
i Cene veljajo za gotovino!		
V vrednosti nad 100.000 SIT brezplačna dostava na dom.		
i IZ0LES Mozirje 	 832-011		in	HELKO doles Eiubno 841-267
Avtocenter Meh zS*
Koroška c. 7 d Velenje, tel. 063/852-955	yy^// Audi
Vaš najbližji Audi in Volkswagen center program Volkswagen
Ugodno Golf rabbit II. za nespremenjeno ceno in dodatno opremo praktično darilo
Novost vozilo VW Sharan Avto leta 1996 VW Polo že za 17.990 DEM
program Audi
Novost vozilo Audi A6 1,8 ugoden nakup limuzine višjega razreda.
Novost vozilo
Audi A4 1,9 TDI 66 kW oz. 90 KS. Krediti R+7% oz. R+8%,
_______Porsche leasing, FIT leasing.
	OGLASI
	
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAS SOPOTNIK \/ POSLOVNEM SVETU
1C7,§ Mhz
Okrepčevalnica
KMETIC
Kokarje 1

-
Vabi vse na:
I *- pristne domače žlikrofe |A - svinjske krače s prilogo I ▼ - postrvi
Za razna praznovanja: - birme
-	obhajila
-	obletnice
sprejemamo rezervacije
na tel. 831-069 int. 22.
Odprto imamo vse dni v tednu razen v torek.
^	jji- ■$$€■ -jte-st*-
Uabüeni!
glin
.
jli
KM
n a z a
r j e
3331 NAZARJE, Lesarska 10 Telefon: 063 831-945, 831-321 Telefaks: 063 832-341
VABILO K SODELOVANJU
Smo mlado, perspektivno, izvozno usmerjeno podjetje v mešani nemško - slovenski lasti.
Naše ambicije so širitev in modernizacija proizvodnje sestavljivega pohištva in oplemenitenih plošč.
Za delovno mesto pomočnik direktorja za področje trženja vabimo k sodelovanju diplomirane ekonomiste z znanjem nemškega ali angleškega jezika, ter z izkušnjami, na področju trženja.
Za področje vodenja in organiziranja proizvodnje vabimo k sodelovanju diplomirane inženirje lesarstva z znanjem nemškega ali angleškega jezika.
Če vas privlačijo strokovni izzivi zahtevnega in dinamičnega dela, ste kreativni in ambiciozni ter predani delu vas vabimo, da nam v roku 15 dni po objavi pošljete vašo prijavo z dokazili na naš naslov. Povabili vas bomo na razgovor.
m
MARKETING d.o.o.
POLZELA 38, Tel. 720-592 WOTDT SALON Velenje._______________
PROTON
*	NOVI AVTOMOBILI Z NAJNOVEJŠIMI IDEJAMI
*	6 LETNO PROTONOVO JAMSTVO
*	KREDIT DO 5 LET, R + 9,5%
415 GLi	20.990	DEM
415 GLSi SERVO, centri, zakl.. 22.990	DEM
ELEKTR. POMIK STEKEL SPREDAJ SUZUKI * UGODNI KREDITI ŽE OD R + 7,5%
* ZNIŽANJE CEN!
* AKCIJSKA PRODAJA BALENO 1,3 GL ECO 3V	17.990	DEM
BALENO 1,6 GL 3V	21.740	DEM
SAMURAI LX 3V	22.990	DEM
VITARA LX 3V	31.490	DEM
VITARA 5	36.700	DEM
SUBARU
JUSTY J 13 S 3V 4WD 22.000 DEM
IMPREZA COMPACT
GL/BX 5V 1,6 4WD	28.900 DEM
lll^rbavac
Rečica ob Paki 45 3327 Šmartno ob Paki Tel.: 063/885-128
Prodaja vozil in rezervnih delov o servisne storitve o kleparska in ličarska dela o vulkanizerstvo o avtovleka
FIESTA 063/885-218
ESCORT MONDEO TRANSIT SCORPIO
UGODNO
FIESTA CLASSIC MONDEO ATLANTA Nova generacija
ZEZA 15.999 DEM 36.980 DEM
UGODNI KREDITI IN MOŽNOST TESTNE VOŽNJE
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o.
MOZIRJE
Savinja vam je pripravila za velikonočne praznike bogato izbiro prehrambenih artiklov po izredno ugodnih cenah v vseh poslovalnicah z živili.
Za nakup pisank pa nas obiščite v Manufakturi v Blagovnici na oddelku igrač in Marketu v Nazarjah, kjer je zajček že pripravil bogato izbiro. Tudi v ostalih poslovalnicah se bo našlo za vsakogar nekaj.
OREHI kg
ČOKOLADA MILKA od KAVA BARCAFFE 100 gr PREKAJENA ŠUNKA BK kg PREKAJEN VRAT BK PREKAJENA SV. REBRA PREKAJENO domače SV. PLEČE
790 SIT 109 SIT dalje 159 SIT 970 SIT 970 SIT 725 SIT 725 SIT
Turistično
Društvo
Mozirje
Savinjski gaj PARK CVETJA
Mozirje
predavanje o VZGOJI IN NEGI
BALKONSKIH RASTLIN
Predavanje bo v petek 22. 3. 1996 ob 18.uri v kulturnem domu Mozirje, popestreno z projekcijo diapozitivov.
drogerija J
• r/j£\ IDITi0BI7J0 2 r/j Q Ž rj v/ G n rj
Grabnerjeva hiša, Na trgu 7, 63330 Mozirje Telefon v lokalu :
063/ 832 541 int. 17
*	SPALNICE ELITA
*	GARDEROBNE OMARE
*	KOTNE SEDEŽNE GARNITURE V UMETNEM USNJU
SALON POHIŠTVA Šolska 1C Mczirie Tel. 832-946
Nudimo tudi ugodne kredite z dobo vračanja od 3 do 4 let, letna obrestna mera od 3,5% dalje
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
VI
acu0c\y v
lol<

Piše: Aleksander Videčnik
Vsak narod je ponosen na bogato izrazje, ki omogoča pestro govorico. Slovenci smo svoj jezik razvijali pod težkimi okoliščinami, saj so tujci, tedaj naši gospodarji, vedno znova želeli slovenščino razvrednotiti in jo celo zatreti. Da jim to ni uspelo, je zasluga naših prednikov, ki so z vso vnemo gojili domačo besedo in pesem. Moj namen seveda ni razglabljati o jeziku strokovno, saj mi tega ni mogoče, to je stvar strokovnjakov. Želim le opozoriti na lepoto izražanja, ki je še sedaj odlika naših hribovskih prebivalcev. Da so ohranili lepo govorico, je zasluga oddaljenosti od raznih središč, ki so v preteklosti podlegala ekonomski moči in tako močnemu vsestranskemu vplivu raznih tujih mogotcev.
To je seveda zelo enostavno prikazana resnica.
Nedavno tega mi je neka bralka poslal sliko, na kateri je videti "vlačugo". Seveda sem takoj preveril, če se gospa ni zmotila. Ne, ni se! S pomočjo vlačug so hribovski kmetje spravljali seno s strmih travnikov. Korošci pravijo takemu načinu spravila “vlak". Rečejo "bomo delali vlak“. Mi poznamo podoben izraz za "vlako", sled po kateri vlečejo iz gozda les, pa tudi na strmih travnikih so imeli stalne vlečne steze, po katerih so vlačili vlačuge.
Že Pleteršnikov slovar navaja izraz vlačuga tudi v pomenu, kot ga tukaj opisujemo. Tudi kasneje tiskani
slovarji našega jezika poznajo ta izraz. Tudi besedo "vlačulja" v enakem pomenu, najdemo v teh knjigah. Denimo, pravopis iz leta 1962 navaja "vlačuga - vlačilna vrv, na vlačugah vlačijo seno, nastil, drva s hribov". Seveda ima ta izraz še drugi pomen - vlačuga je lahko pocestnica. Izraz ima povsem naš koren, vendar pa že tone v pozabo, saj se tovrstna dela ne opravljajo več na način, ki ga omenjamo, se pravi, da so posekali vrh smreke in ga priredili za vlačugo in nanj polagali v plasteh seno. Tam, kjer so nekoč bili tako strmi travniki so sedaj že pretežno gozdovi.
Jože Brglez - Kogovnik, ki je večino svojega življenja kmetoval na Kogu (Planina) in je strmin navajen, je opisal na zelo zanimiv način razne oblike spravil v strminah. Da so z vlačugami veliko delali, je potrdil. Hkrati pa je povedal, da so poznali še razne druge vrste tega, izredno težkega dela v hribovitem svetu. Ljudje so pač živeli z naravo in so se morali podrediti okoliščinam, ki vselej niso bile lahke. Tedaj je veljalo pravilo, da je treba obdelati vsak košček zemlje, saj so na njivah pridelali vse potrebno za domačo prehrano. Tako je vedno primanjkovalo dobre krme za živino. In prav pri tem so tvegali skorajda nemogoče. Za današnje pojmovanje neverjetno! Ni odveč poudariti, da so pri tem telesno trpeli do te mere, da si tega današnji rod sploh ne more predstavljati. V hribih je bilo življenje že samo po sebi trdo, redka poselitev je tudi naredila svoje, zato so tedaj zelo številčne družine morale s skrajnimi telesnimi močmi in veliko dobre volje preživeti. Pa je kljub temu, pravi Kogovnik, zvečer zadonela
pesem fantov, namenjena dekletom na drugem bregu...
Pa prisluhnimo Kogovniku! Za razna spravila v hribih so se poleg že omenjene vlačuge posluževali še enoosnih gar, za manjše prevoze po ustreznem terenu. No, gare še danes najdemo pri marsikateri hiši, čeprav ne več v rabi. Za prevažanje gnoja, sena, stelje in tudi drv so uporabljali "žlejfe". To je bila lesena priprava, spredaj na dveh kolesih in vodljiva, zadaj pa je drčala ploščad po tleh, torej ni bilo koles. To pa je po strminah povzročalo zaviranje. Od tod tudi popačenka "žlajfe". Očitno gre za nemško besedo, ki pomeni zaviranje. Izpeljanka iz nje je torej naš izraz. Žlejfe so imele ob straneh nizki, lestvam podobni stranici in drog za vprego. Če so z vlačugami večinoma spravljali z bregov samotež, so v žlejfe vpregali vole, zato je bila tudi možna večja obremenitev.
Kot tretjo možnost spravila pa je Kogovnik opisal "gra-tune". Tu gre za neke vrste kombinacijo vlačuge z gratu-nami. Spredaj imajo leseno, lestvi podobno napravo, v katero so navrtane luknje, ki služijo za pritrditev vej. Najraje so imeli za to brezove veje, iz katerih so naredili nakladalno površino za breme, ki so ga prevažali. Sprednjo pregrado so imenovali "pestočka". Na njo so ponavadi pritrdili do dva metra dolge brezove veje. Ta naprava je bila namenjena predvsem prevozu gnoja. Gratune so pač, odvisno od terena, vlekli samotež ali pa so vanje vpregli vola. Če je navzdol drčalo, so nazaj gratune nosili. Vlačugo so uporabljali za največje strmine. Posekali so velik vrh smreke in posekali spodnje in zgornje
veje, da so dobili čim večjo površino. Po vrhu so naložili še velike veje. Seveda je bilo nakladanje sena posebna veščina. Dva moža sta pripravljala plasti sena za podlago, na katero so potem trdo nakladali ostalo krmo. Včasih so v kopico zabili še kol, da je bolje držalo.
V teh krajih za prenos sena niso toliko uporabljali mrež, pač pa so si pomagali drugače. Uporabljali so kole (bremčnek). Če je bila vlačuga dolga, so vmes dajali te kole in jih med seboj povezali, tako je lahko tovor bil dolg tudi do 10 m. Seveda spet odvisno od strmine in možnosti spravila.
Če so nosili seno, so ga v "štrikeh". Dobro pripravljene plasti sena so polagali na močno vrv, na koncu katere je bila "klupa". Ta je omogočala dobro pritrditev (vozel). Pri tem so uporabljali "spodjemalko", kot sablja dolgo leseno pripravo, s pomočjo te so potem dvigovali breme na rame in ga nosili v strmino. Seveda sta bila pri tem delu dva, ki sta si medsebojno pomagala pri dvigovanju bremena.
Ni potrebno poudarjati, kako trd in born je bil kruh našega hribovskega kmeta. Res je, da tedaj ni bilo vprašanje delovne sile, saj je bilo domala pri vsaki hiši dovolj ljudi. Pri tem je občudovanja vredna iznajdljivost kmetov, ki so si pač po svojih močeh naredili delo lažje oziroma sploh mogoče. Če ob vsem tem upoštevamo slabe cestne povezave v dolino, je slika o načinu življenja na nekdanjih hribovskih kmetijah popolnejša. Skratka, ljudje so si morali pomagati sami, morali so biti žilavi, da so zmogli ta večni boj z naravo, ki jim je dejansko omogočala obstoj.
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Savinjska cesta 7 3330 Mozirje
POSTOPKI ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJ ZA GRADNJO
MAREC 1996

Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Savinjska cesta 7 3330 MOZIRJE
Cenjene bralke in bralci Savinjskih novic, dragi Zgomjesavinjčani, potencialni graditelji!
Glede na določbe 14. člena Zakona o upravnem postopku, po katerih imajo stranke pravico zahtevati od upravne enote, v katere območju leži zemljišče, za katerega je zainteresirana oziroma stoji objekt, vse potrebne informacije v zvezi z nameravano gradnjo (cit.: Organ, ki vodi postopek, mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim po zakonu gredo), vsakdo pa ima pravico, na podlagi zbranih informacij samostojno se odločiti, ali bo kaj kupil ali ne in koliko denaija ali kaj drugega bo za kakšno stvar dal, menimo, da je smiselno pred pričetkom gradbene sezone občanom Zgornje Savinjske doline (in tudi drugim), temeljito pojasniti postopek v zvezi s tem. Menimo, da bomo s tem potencialne graditelje primerneje in ustrezneje informirali o tem, kaj je potrebno storiti oziroma kako najhitreje priti do ustreznega dovoljenja za poseg v prostor oziroma izvedbo drugih del, za katera je po zakonu potrebno dovoljenje, hkrati pa jih tudi seznanili s posledicami morebitne nedovoljene gradnje (nedovoljenega posega v prostor oziroma t. i. črne gradnje).
Odgovoriti želimo na naslednje sklope vprašanj, ki si jih (in nam) največkrat zastavljate:
1.	Kako in kje je možno ugotoviti ali je konk-■ retno zemljišče zazidljivo?
2.	Kateri prostorski akt je generalni v smislu določanja bodoče rabe zemljišč in podlaga za sprejem konkretne prostorske dokumentacije?
3.	Kako se spremeni nezazidljivo zemljišče v
zazidljivo, če se sploh lahko, s kakšnim aktom in kdo je pristojen sprejemati tak akt?
4.	Ali je potrebno za vsak poseg v prostor ali izvedbo del, od pristojnega upravnega organa zahtevati dovoljenje in v katerem primeru ne?
Kdaj si mora investitor obvezno pridobiti lokacijsko dovoljenje in kasneje gradbeno dovoljenje ter kdaj zadostuje le priglasitev del?
5.	Kdaj lahko investitor prične z gradnjo in kdaj se lahko začne zgrajeni objekt uporabljati?
Kaj je potrebno k vlogi priložiti, posebej ko se zahteva izdaja lokacijskega dovoljenja in kaj, ko se dela le priglašeno?
Kaj je potrebno priložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja?
Kaj je potrebno priložiti zahtevi za tehnični pregled zgrajenega objekta?
6.	Pri katerem upravnem organu se vloži vloga za izdajo dovoljenja za poseg v prostor oziroma izvedbo drugih del?
7.	Kakšna dovoljenja so potrebna, če kdo namerava graditi nadomestni objekt?
8.	Kdo je stranka v lokacijskem postopku, kaj je z mejaši, kaj je z odmiki novih objektov, naprav oziroma drugih posegov v prostor, če jih npr. določa občinski odlok, kaj je s. soglasji sosedov?
9.	Kakšne posledice lahko doletijo investitorja ob morebitni gradnji brez ustreznega dovoljenja ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem?
Zakoni, ki urejajo postopke za pridobitev dovoljenj za gradnjo in odloki za to področje, ki jih je sprejela SO Mozirje in tudi že nove občine na območju Upravne enote Mozirje:
-	Ustava RS
-	Zakon o upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 32/78)
-	Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93)
-	Zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 34/84)
-	Zakon o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 6/94)
-	Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. list RS, št. 48/90)
-	Republiško Navodilo (Ur. list SRS, št. 27/85)
-	Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84, 33/89)
-	Navodilo za podrobnejši izračun sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami sekundarnega omrežja (Ur. list RS, št. 22/90)
-	Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (Ur. list RS, št. 18/93 in 47/93)
-	Uredba o kriterijih in izračunavanju višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Ur. list RS, št. 52/93 in 57/93)
-	Zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin (Ur. list RS, št. 29/95)
-	Republiški odlok o določitvi vrste objektov, naprav in drugih posegov v prostor, za katere izda lokacijsko dovoljenje ministrstvo, pristojno za prostor (Ur. list SRS, št. 28/85).
-	Odlok o pomožnih objektih, napravah in drugih posegov v prostor Občine Mozirje, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Ur. list RS, št. 14/95),
-	Občine Gornji Grad (Ur. list RS, št. 22/95)
-	Občine Ljubno (Ur. list RS, št. 25/95)
-	Občine Nazarje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, G. Grad, Ljubno, Luče, št. 3/95)
-	Občine Luče (Uradno glasilo...., št. 4/95)
-	Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) za prostorsko celoto Občine Mozirje (Ur. list RS, št.
51/92, 14/93, 22/95)
-	Odlok	o	PUP za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica, Ljubno, Luče, Gornji Grad	(Ur.	list	RS,	št.	66/93)
-	Odlok	o	PUP za nedovoljene posege degradiranega prostora Občine Mozirje (Ur.	list	RS,	št.	36/94)
-	Odlok	o	zazidalnem načrtu (ZN) MGA Nazarje, (Ur. list RS, št. 39/93)
-	Odlok	o	ZN stanovanjske cone Tičjek v naselju G. Grad (Ur. list RS, št. 47/94)
- Odlok o ZN obrtno-stanovanjske cone Spodnji trg v naselju G. Grad (Ur. list RS, št. 67/94)
- Odlok o ZN industrijsko-obrtne cone Prihova (Ur. list RS, št. 7/95)
-	Odlok ureditvenega načrta (UN) RTC Golte (Ur. list RS, št. 21/91, 36/92)
-	Odlok o UN turistično rekreacijske cone Vrbje na Ljubnem (Ur. list RS, št. 27/90, 3/92, 47/94)
-	Odlok	o	UN mestnega jedra Mozirje (Ur. list RS, št. 69/94)
-	Odlok	o	UN Plest-Poljanca v Logarski dolini (Ur. list RS, št. 69/94)
-	Odlok	o	UN Ljubno ob Savinji (Ur. list RS, št. 69/94)
-	Odlok	o	UN turistične kmetije Buteko (Uradno glasilo...., št. 3/95)
Splošno:
Za izdajanje dovoljenj za gradnjo veljajo predpisi, ki v okviru pravil upravnega postopka določajo posebnosti izdaje teh dovoljenj in v povezavi z njimi tudi izdaje lokacijskih ter kasneje gradbenih dovoljenj in uporabnih dovoljenj, ter za posege v prostor, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno, izdaje odločb o dovolitvi priglašenih del. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUN) podrobneje ne določa postopek za izdajo lokacijskih dovoljenj in postopek za izdajo odločb o dovolitvi priglašenih del. Prav tako tudi Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO) podrobneje ne določa postopek za izdajo gradbenih dovoljenj in po končani gradnji postopek za izdajo uporabnega dovoljenja. Navedeni postopki se začnejo, razvijajo in končajo na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki se v zvezi s	prvim odstavkom 4. člena Us-
tavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1) uporablja kot republiški predpis.
Pravice, obveznosti in pravne koristi, ki gredo posameznikom iz pravnih razmerij na področju izdaje kakršnegakoli dovoljenja za gradnjo in ki so v primerih izdaje lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del na splošno določene v ZUN kot materialnem predpisu, v primerih izdaje gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja pa v ZGO, se uveljavljajo (realizirajo) šele v postopku, predpisanem z ZUP (upravni postopek). V upravnem postopku pristojni upravni organ odloča (priznava, odobrava, daje, dovoljuje, nalaga, zavrača, jemlje, zožuje, ipd.) o konkretni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi in s tem ustanavlja oziroma ugotavlja pravna razmerja posameznikov, ki so v zvezi z izdajo vložene zahteve za dovoljenje.
Postopek izdaje dovoljenja torej sestavljajo posamezna dejanja, ki se opravljajo in sledijo po določenem redu. Na podlagi teh dejanj, ki se povezujejo v organsko celoto, je šele omogočena uporaba v ZUN oziroma v ZGO opredeljenih abstraktnih materialnih predpisov, ki se nanašajo na vložitev zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, pa tudi za izdajo gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja: ustanovitev, sprememba ali ukinitev oziroma ugotovitev obstoječega pravnega razmerja in s tem ustanovitev, sprememba ali ukinitev določene pravice ali obveznosti oziroma pravne koristi na konkretnem zemljišču v zvezi z nameravanim posegom v prostor.
Vprašanje štev. 1:
Kako in kje je mogoče
ugotoviti ali je konkret-
*
no zemljišče zazidljivo?
Ali je konkretno zemljišče zazidljivo ali ne, je razvidno iz prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana tiste občine, v katere območju leži to zemljišče (v nadaljevanju: občinski prostorski plan). Občinski prostorski plan namreč določi območja stavbnih zemljišč. Če konkretno zemljišče v občinskem prostorskem planu ni določeno kot stavbno zemljišče, to pomeni, da to zemljišče ni zazidljivo.
Ker pa občinski prostorski plan določi tudi .rabo prostora in usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru, je z njim določena tudi raba stavbnih zemljišč in sicer za stanovanjske, proizvodne, oskrbne, storitvene in druge namene, ter so z njim določene tudi usmeritve, ki se nanašajo na prometno omrežje, energetske vire in naprave ter njihovo prenosno omrežje, omrežje zvez, vodne vire ter omrežja in naprave za oskrbo s pitno in tehnološko vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak. Navedeno pomeni, da je konkretno zemljišče, ki je z občinskim prostorskim planom sicer opredeljeno kot zazidljivo, lahko zazidljivo samo za takšno rabo, kot je z njim določena in ne za drugačno. Če je npr. z občinskim prostorskim planom določena raba za proizvodne namene, se na takšnem zemljišču ne sme graditi stanovanjskih hiš. Torej je takšno sicer zazidljivo zemljišče "neza zidljivo" za stanovanjsko gradnjo.
Ker morajo biti v vsakem občinskem prostorskem planu območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih virov, rezervatov in vodnih površin, območja rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine posebej opredeljena, tista od njih, ki so posebnega pomena, pa še posebej zavarovana oziroma varovana (to so t. i. območja obveznih izhodišč republiških planskih aktov), navedeno pomeni, da takšna zemljišča praviloma ne morejo nikdar postati zazidljiva, razen če je za njih predhodno izkazan splošni interes.
Dejstvo, da je konkretno zemljišče z občinskim prostorskim planom zazidljivo, pa še ne pomeni, da se na takšni podlagi lahko izda dovoljenje za gradnjo. Dovoljenje za gradnjo se lahko izda šele na podlagi prostorskega izvedbenega akta, za katerega pripravo in sprejem pa mora poskrbeti občina (občinski svet). Občinski svet, ki je po določbah Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS) v okviru pravic in dolžnosti občine najvišji organ odločanja, namreč sprejema tudi prostorske in druge
plane razvoja. Če torej za območje, na katerem je konkretno zemljišče, ki je po občinskem prostorskem planu sicer zazidljivo, ni ustreznega prostorskega izvedbenega akta (PIN-a ali PUP-a), na podlagi katerega bi se lahko izdalo lokacijsko in kasneje gradbeno dovoljenje, je torej odgovorni občina, v katere območju leži takšno zemljišče.
Ker prostorski izvedbeni načrti (zazidalni načrti, ureditveni načrti in lokacijski načrti) samo podrobneje določijo urbanistične, oblikovalske, gradbeno tehnične, tehnološke in druge pogoje za zagotovitev ustreznih bivalnih, delovnih in proizvodnih razmer ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in drugih vrednot človekovega okolja, z njimi pa se podrobneje določijo tudi pogoji za opremljanje s prometnimi, energetskimi, komunalnimi in drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami, ki so potrebni za normalno bivanje in delo na sicer že v prostorskem planu določenih stavbnih zemljiščih, ne more noben investitor ali lastnik zemljišča zahtevati, da postane njegovo zemljišče zazidljivo ali da postane njegovo sicer zazidljivo zemljišče zazidljivo za drug namen, kot je določen z občinskim predpisom (prostorskim planom in prostorskim izvedbenim aktom).
Enaka načela veljajo tudi za območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP-i). S •PUP-om se namreč podrobneje določajo urbanistični, oblikovalski in drugi pogoji za posege v prostor ter ukrepi za ohranjanje naravnih in drugih vrednot človekovega okolja, zlasti pa merila in pogoje za graditev ali prenovo objektov in naprav glede na njihovo lego, funkcijo, velikost in oblikovanje, za določanje gradbenih parcel in za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Ker je PUP podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije (v nadaljevanju: LD) za posamezen objekt ali drug poseg v prostor, ki ga ureja PUP, navedeno pomeni, da se LD ne more izdelati za graditev objekta na zemljišču, ki z občinskim prostorskim planom ni določeno kot stavbno zemljišče.
Ker so občinski prostorski plani in prostorski izvedbeni akti splošni občinski predpis, lahko vsak investitor zahteva, da se mu takšen predpis da na vpogled ali pa da se mu izda ustrezna informacija o tem, kakšna raba prostora je določena s prostorskim planom oziroma prostorskim izvedbenim aktom za konkretno zemljišče, če s predpisom, ki za določeno področje ureja posebno varstvo, ni določeno drugače. Navedene informacije lahko dobijo zainteresirani investitorji bodisi pri pristojnem občinskem organu, bodisi pri upravni enoti, v katere območju leži takšno zemljišče. Organ, ki na zahtevo stranke izda ustrezno pisno ali kartografsko informacijo, pa lahko v skladu s predpisom, ki ureja upravne takse, za to zahteva tudi ustrezno upravno takso.
Kako se prične s pripravo in nadaljuje s spreje-
manjem sprememb ali dopolnitev občinskih prostorskih planov in prostorskih izvedbenih aktov, je že dolgo časa urejeno z ustreznimi zakoni, to je z Zakonom o urejanju prostora iz leta 1984 (v nadaljevanju: ZUreP) in ZUN, po letu 1990 pa tudi Zakonom o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju. Po teh določbah se mora najprej pripraviti in nato sprejeti program priprave prostorskega akta, na podlagi programa priprave nato izdelati njegov osnutek, ga javno razgrniti najmanj za mesec dni, v času javne razgrnitve organizirati ustrezne javne obravnave, po končani javni razgrnitvi pripraviti predlog stališč do prejetih pripomb in predlogov, s katerim se mora seznaniti občinski svet in ga sprejeti, na podlagi stališč do pripomb in predlogov osnutek po potrebi dopolniti oziroma popraviti in nanj pridobiti vsa z zakonom predpisana in s programom priprave določena soglasja, ter šele nato predlagati občinskemu svetu v sprejem takšen PIA oziroma njegove spremembe ali dopolnitve. Če prostorski izvedbeni akt oziroma njegove spremembe pogojujejo tudi spremembe plana, je treba tega še prej spremeniti.
Vprašanje štev. 2:
Kateri prostorski akt je generalni v smislu določanja bodoče rabe zemljišč in podlaga za sprejem konkretne prostorske dokumentacije?
Bistveni prostorski akt je torej občinski pristojni plan, oziroma kot se zaradi prehodnega obdobja na področju prostorskega planir anja, v katerem je slovenska zakonodaja s tega področja, formalno še vedno imenujejo "prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje 1986 - 2000 in prostorske sestavine	občinskega srednjeročnega
družbenega plana za obdobje 1986 - 1990 " (t.i.i. prostorske sestavine občinskih planskih aktov). Gradnja na konk retnem zemljišču je torej načeloma možna, če občinski planski akt takšno zemljišče opredeljuje kot zazidljivo. Zazidljiva zemljišča pa ne morejo biti na območjih t.i. obveznih izhodišč. Vsak občinski prostorski plan mora biti namreč v skladu z obveznimi izhodišči republiškega (državnega) prostorskega plana. Ta	obvezna izhodišča so v
državnem prostorskem planu opredeljena:
-	na področju kmetijstva z zasnovo kmetijskih zemljišč kot kmetijska zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji (ti. prvo območje kmetijskih zemljišč);
-	na področju gozdarstva z zasnovo gozdov kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom;
-	na področju vodnega gospodarstva z zasnovo vodnih virov kot pomembnejši vodni viri, podtalnice in izviri, z zasnovo oskrbe z vodo kot razmestitev magistralnih vodovodov, razmestitev zbiralnikov vode in razmestitev čistilnih naprav;
-	na področju rudarstva z zasnovo rudnin kot spisek pomembnejših rudnin in mineralnih surovin;
-	na področju - naravne in kulturne dediščine z zasnovo varstva naravne dediščine kot narodni, regijski in krajinski parki ter z zasnovo varstva kulturne dediščine kot pomembnejši kulturni spomeniki;
-	na področju sanacije naravnih virov z zasnovo sanacije naravnih virov (onesnaženi vodotoki, onesnažen zrak) in z zasnovo razmestitve odlagališč odpadkov (posebni odpadki, jedrski odpadki);
-	na področju poselitve z zasnovo urbanega omrežja;
-	na področju prometa z zasnovo cestnega omrežja kot avtoceste, magistralne ceste in regionalne ceste, z zasnovo železniškega omrežja, z zasnovo omrežja letališč, z zasnovo radarskega omrežja in z zasnovo pristanišč;
-	na področju energetike z zasnovo elektroenergetskega omrežja kot jedrska elektrarna, hidroelektrarna nad 10 MW, termoelektrarne nad 10 MW, termo-elektrarne-toplarne nad 10 MW, daljnovodi 400 kW, 220 kW in 110 kW, razdelilne postaje 400 kV, 220 kV in 110 kV ter razdelilne transformatorske postaje 400/x kV, 220/x kV in 110/x kV, z zasnovo plinovodnega omrežja (magistralni plinovod) in z zasnovo naftovodnega omrežja (magistralni naftovod).
V	vsakem prostorskem planu morajo biti zato zemljišča, ki so v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih temelj hrane v Republiki Sloveniji, trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Njihova namenska raba se lahko izjemoma spremeni le, če za to obstoji "širši družbeni interes", in če je v skladu z zakonom zagotovljena usposobitev drugih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo vsaj v enakem obsegu. V vsakem prostorskem planu morajo biti tudi zato zavarovani gozdovi v skladu s predpisi o gozdovih. Na območjih vodnih virov, podtalnice in drugih vodnih površin, ki so pomembna za dolgoročno oskrbo s pitno vodo, niso oz. ne smejo biti dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode.
V	vsakem prostorskem planu se morajo zato določiti tudi ukrepi za ohranitev naravnega stanja zraka oziroma za zmanjšanje, onesnaženosti zraka. Na območjih rudnih nahajališč, ki so pomembna za dolgoročni razvoj Republike Slovenije, tudi ni dovoljena poselitev in drugi posegi v prostor, ki bi omejevali ali onemogočali izkoriščanje rudnin.
S prostorskim planom pa je treba zato tudi določiti, da na morski obali, na obrežjih jezer ter
vodotokov, na gorskih vrhovih in grebenih, na območjih z značilnimi kraškimi pojavi, kakor tudi na območjih, pomembnih za rekreacijo na prostem, • niso oziroma ne bodo dovoljeni posegi, ki so v nasprotju z navedenimi zavarovanimi območji in ki bi omejevali prost dostop.
Tudi zaradi navedenega je potrebno za vsako nameravano graditev objekta oziroma naprave, ali izvedbo drugega posega v prostor pridobiti predpisana dovoljenja. Problem nedovoljenih posegov (črnih gradenj) torej ni samo v tem, da njihovi investitorji niso tako kot drugi plačali komunalnih prispevkov in drugih dajatev, ki so predpisani v zvezi z gradnjami, ampak da so lahko zgrajeni tudi na območjih, ki so z zakonom in prostorskim planom zavarovana kot naravna ali druga dobrina splošnega pomena za vse državljane Republike Slovenije, in da zato ovirajo ali onemogočajo prost dostop, njihovo izkoriščanje v splošnem interesu in podobno.
Zaradi navedenega je z ZUN določeno, da se graditev in širitev naselij ter graditev infrastrukturnih objektov in naprav, ki trajno spreminjajo rabo prostora, načrtujejo samo na stavbnih zemljiščih - ne pa kjerkoli in kjer bi se komerkoli to slučajno zdelo primemo. Zato je npr. tudi z Ustavo RS določeno, da zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena) in da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija (prvi odstavek 67. člena). Zakoni, katere navaja ustava, pa so vsi prej citirani predpisi s področja urejanja prostora in graditve (ZUreP, ZUN, ZGO).
Vprašanje šteu. 3:
Kako se spremeni nezazidljivo zemljišče v zazid Ijivo, če se sploh lahko, s kakšnim aktom in kdo je pristojen sprejemati tak akt?
Ker mora biti vsak (občinski) prostorski izvedbeni akt skladen z občinskim prostorskim planom, občinski prostorski plan pa mora biti skladen s prej navedenimi obveznimi izhodišči državnega prostorskega plana, ta pa določajo tudi varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov (prva območja kmetijskih zemljišč ter varovalni gozdovi in gozdovi posebnega pomena), je nezazidljivo zemljišče vsako zemljišče, ki v občinskem prostorskem planu ni določeno kot stavbno zemljišče. Zemljišča prvega območja kmetijskih zemljišč ter varovalnih gozdov in gozdov posebnega pomena so nezazidljiva, razen če se v
posebnem postopku medresorskega usklajevanja, ki ga ZUreP za posege v prostor, ki so splošnega pomena, pod pogojem ustrezne nadomestitve takšnih izgubljenih zemljišč, kot jih predpisujejo določbe kmetijske zakonodaje, ne uredi za vsak primer posebej drugače. Prvo območje kmetijskih zemljišč je kot obvezno izhodišče državnega prostorskega plana (kot. npr. tudi državna cestna, železniška, energetska in druga infrastruktura, tekoče nadzemne in podzemne vode, jezera, morje, rudnine in druge mineralne snovi, naravna in kulturna dediščina ter varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom) torej v varstvu države.
Na vseh prej naštetih zemljiščih je gradnja torej prepovedana oziroma dovoljena le pod izjemnimi pogoji. Spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih planov se pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov. Spremembe oziroma dopolnitve konkretnega občinskega prostorskega plana torej sprejema tisti občinski svet tiste občine, v katere območju leži tisto zemljišče, za katerega so predlagane spremembe ali dopolnitve. Pred sprejemom sprememb oziroma dopolnitev svojega prostorskega plana pa mora občina pridobiti mnenje Vlade RS o usklajenosti predlaganih sprememb ali dopolnitev z obveznimi izhodišči državnega prostorskega plana. ZUreP tudi določa, da o morebitnih neusklajenostih Vlada RS najkasneje v 45 dneh obvesti občinski svet ter mu naloži odpravo ugotovljenih neusklajenosti. Če občina sprejme neusklajene spremembe oziroma dopolnitve svojega prostorskega plana, Vlada RS o tem obvesti Državni zbor RS in mu predlaga, da zavzame stališče do ugotovljenih neskladij. Ker je z ZUreP tudi določeno, da do sprejema stališča Državnega zbora RS neusklajene sestavine občinskega prostorskega plana ne morejo biti podlaga za določitev novih stavbnih zemljišč, navedeno pomeni, da s tem tudi predlagana nova zazidljiva zemljišča ostanejo še vedno nezazidljiva. Za gradnjo objekta, ki bi bil na takšnem zemljišču, torej tudi v primeru, če bi občinski svet sprejel spremembe ali dopolnitve svojega prostorskega plana ter nato tudi ustrezen prostorski izvedbeni akt, ni mogoče izdati lokacijskega in kasneje gradbenega dovoljenja.
Vprašanje štev. 4:
Ali je potrebno za vsak poseg v prostor ali izvedbo del, od pristojnega upravnega organa zahtevati dovoljenje in v katerem primeru ne? Kdaj si mora
investitor obvezno pridobiti lokacijsko dovoljenje in kasneje gradbeno dovoljenje ter kdaj zadostuje le priglasitev del?
Z ZUN je uveljavljeno načelo, da je lokacijsko dovoljenje potrebno za vsako graditev objektov in naprav oziroma za graditev vsakega objekta ali naprave, razen izjem, ki jih določa zakon (51. člen ZUN), in za vse druge posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, ali bivalne in delovne pogoje, ali ekološko ravnovesje v naravi, ali krajinske značilnosti. Izdano lokacijsko dovoljenje pa seveda ne nadomešča gradbenega dovoljenja, ki ga mora vsak investitor pridobiti po tem, ko mu je bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Lokacijsko dovoljenje pomeni le, da bo na konkretnem zemljišču mogoča gradnja ob pogojih, ki jih določa lokacijsko dovoljenje.
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja se namreč še ne preverja, ali bo nameravana gradnja potekala varno in zanesljivo, oziroma da gradnja ne bo ogrožala zdravja in življenja ljudi, sosednjih objektov, prometa ter okolja. Da bo gradnja potekala v skladu s predpisi, se lahko ugotavlja šele v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Da pa bo zgrajeni objekt odgovarjal navedenim tehničnim predpisom, pa se lahko ugotavlja šele po tem, ko je objekt zgrajen. To se lahko ugotavlja s tehničnim pregledom zgrajenega objekta oziroma naprave oziroma izvedenega drugega posega v prostor in zaključi z izdajo uporabnega dovoljenja.
Pri tem velja opozoriti tudi na zakonsko določbo (61. člen ZUN), da lokacijsko dovoljenje neha veljati, če v enem letu po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja ni bila vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, ali če je zahteva za gradbeno dovoljenje pravnomočno zavrnjena, ali če je gradbeno dovoljenje po zakonu prenehalo veljati. Organ, ki je izdal lokacijsko dovoljenje, pa lahko na zahtevo investitorja podaljša veljavnost lokacijskega dovoljenja, vsakokrat največ za eno leto, vendar skupaj največ za dve leti,
Z gradnjo objektov oziroma izvajanjem del, za katere po določbah ZUN lokacijsko dovoljenje ni potrebno (51. člen ZUN), je potrebno pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del. Z gradnjo se lahko začne po njeni pravnomočnosti, iz česar sledi, da gradnja ni mogoča takoj po izdaji odločbe o dovolitvi priglašenih del, temveč šele po njeni pravnomočnosti. Pri tem velja tudi opozorilo, da tudi v primeru pravnomočne odločbe o dovolitvi priglašenih del velja časovna omejitev. Odločba o dovolitvi priglašenih del neha veljati, če investitor ne prične s priglašenimi deli v enem letu po prejemu pravnomočne odločbe.
Organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, lahko na zahtevo investitorja tudi podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja, vendar skupaj največ za 2 leti (tretji odstavek 42. člena ZGO).
Priglasitev del je mogoča samo za vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, za postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno ter za postavitev spominskih plošč ter nagrobnih in drugih obeležij, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del. Če je tako določeno z ustreznim predpisom občine (odlokom), lokacijsko dovoljenje tudi ni potrebno za graditev pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin. Navedeno pa seveda ne omogoča gradnje, namenjene za proizvodnjo oziroma opravljanje druge gospodarske (profitne) dejavnosti. Pri tem velja opozoriti tudi na to, da sprememba namembnosti obstoječe prodajalne z npr. tekstil nim blagom v prodajalno z živili, ali pa celo v bife, gostilno in podobno, ne predstavlja nebistveno spremembo namena obstoječega (dela) objekta in je zato za takšen poseg potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje ter kasneje tudi gradbeno in uporabno dovoljenje.
Lokacijsko dovoljenje je vedno potrebno tudi v primeru nameravanega izkoriščanja rudnin, to je tudi najrazličnejših vrst peskokopov in gramoznic ter za vodnogospodarske ureditve, melioracije zemljišč, odkopavanje ali nasipavanje zemljišč v obsegu, ki vpliva na uporabo zemljišč in objektov ali naprav v soseščini, urejanje javnih zelenic in drevoredov ter odstranitev obstoječih objektov in naprav (drugi odstavek 50. člena ZUN). Investitor mora npr. za peskokop ali njegovo razširitev že v lokacijskem postopku izkazati pravico rabe oziroma izkoriščanja takšne vrste naravne dobrine, ki je v lasti Republike Slovenije, v skladu z določbami Zakona o varstvu okolja, po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja pa mora pridobiti tudi ustrezno dovoljenje za izkoriščanje po določbah Zakona o rudarstvu.
Po določbah 50. člena ZUN lokacijsko dovoljenje ni potrebno za postavitev takih objektov in naprav oziroma za opravljanje takih del na objektih ali posegov v prostor, ki ne vplivajo trajno ali pomembno na urbanistično ureditev naselja, kraja, prostora ali objekta. Pomožnih objektov za potrebe gospodarskih subjektov (gospodarskih družb, obrtnikov ali samostojnih podjetnikov posameznikov) pa ZUN ne pozna. ZUN pomožne objekte, za katere zadostuje priglasitev, našteva ločeno in natančno, posebno republiško Navodilo (Uradni list SRS, št. 27/85) pa zanje določa še natančnejša merila. Ti objekti in naprave oziroma dela na objektih in posegi v prostor so:
a)	Vzdrževalna dela na obstoječih objektih in
napravah, če se s takimi deli seveda ne spreminjata urbanistična zasnova ali arhitektonski videz oziroma se tudi ne spreminjajo njihova zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost. S takimi deli se tudi ne sme posegati v konstrukcijske elemente objekta ali naprave, ampak se s takimi deli ti elementi le vzdržujejo, objekt ali naprava pa se spravi v stanje, za kakršno je investitor svoječasno sprejel lokacijsko dovoljenje oziroma kasneje gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega je takšen objekt ali napravo zgradil.
b)	Adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost ali namen obstoječih objektov. Adaptacije so sicer večji gradbeni posegi v objekt, kot pa so vzdrževalna dela. Z adaptacijami se lahko vsaj delno in nebistveno spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov. Če pa adaptacije navedene kvalitete objekta spreminjajo bistveno, pa je seveda potrebno lokacijsko dovoljenje. Kaj predstavlja bistveno spremembo navedenih kvalitet objekta, je v konkretnem primeru odvisno od urbanističnih in gradbenotehničnih okoliščin, meril in normativov in od presoje pristojnih urbanističnih organov, posebej pa tudi od pogojev, ki so bili določeni v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega se je objekt zgradil in od pogojev uporabnega dovoljenja, na podlagi katerega se objekt uporablja. Prej navedeno republiško Navodilo pojasnjuje adaptacije še s tem, da takšni posegi ne smejo biti v nasprotju z rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih in da z njimi ne smejo biti prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb (drugi odstavek 2. člena navedenega Navodila) ter tudi z naslednjimi merili in pogoji: da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov izgled, da se z adaptacijo ne posega v konstrukcijske elemente objekta, da adaptacija ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja teh priključkov, da bi bila potrebna soglasja upravljavcev takšnih komunalnih naprav, in da se z adaptacijo ne spreminja osnovna namembnost objekta (3. člen Navodila).
c)	Postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno, pri čemer je poudarek na začasnosti, kar pomeni, da so te gradnje začasne glede na njihovo strukturo in glede na čas, za katerega so postavljene. Po preteku tega časa pa se ti začasni objekti odstranijo. Prej navedeno Navodilo postavlja še pogoj, da začasni objekti in naprave z gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne smejo spreminjati rabe zemljišča ter je potrebno zagotoviti, da se z njihovo odstranitvijo vzpostavi zemljišče v prvotno stanje.
č) Postavitev spominskih plošč ter nagrobnih in drugih obeležij, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del. Seveda pa se ta določba ne nanaša na urejanje
grobov na območju pokopališča. Posamezno pokopališče, to je tudi posamezni grobovi ter v njihovem sklopu postavljena nagrobna obeležja se namreč urejajo po določbah Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč in v skladu s prostorskim izvedbenim aktom, ki ureja območje pokopališča. Opredelitev določenih ureditvenih del za večja dela, za katera bi bilo potrebno lokacijsko dovoljenje, pa je odvisno od okoliščin posameznega konkretnega primera, krajevnih prilik in intenzivnosti posega v okolje, prostor in podobno.
d)	V 51. členu ZUN je tudi dano pooblastilo občinam, da s svojjmi odloki iz obveznosti lokacijskega dovoljenja lahko izvzamejo tudi določene, in sicer pomožne	objekte	za	potrebe	občanov in njihovih
družin. Odloki občin pa ne smejo biti v nasprotju z merili in pogoji, ki jih določa prej navedeno Navodilo. Za pomožne objekte za potrebe občanov in njihovih	družin	se	lahko	tako štejejo samo
drvarnice, shrambe, lahke montažne garaže za en osebni avto, vrtne ute, vrtne in dvoriščne ograje, rastlinjaki, manjši objekti za rejo malih živali, shrambe za vrtno orodje, čebelnjaki, leseni kozolci, kašče, lope za shrambo krme ali stelje, shrambe poljščin, montažni silosi, začasna zavetišča za živino in podobno - vse navedeno pa samo pod pogojem, da ti objekti rabijo izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti občanov in njihovih 'družin. Navedeno pomeni, da je potrebno tudi za	vsako	stanovanjsko	ali počitniško hišo
lokacijsko dovoljenje.
Upravni akt, s katerim se dovoljuje graditev objektov in naprav ali drug poseg v prostor, nosi po določbah ZUN (in tudi po prej veljavnem Zakonu o urbanističnem planiranju) naziv lokacijsko dovoljenje, za prej navedene pomožne objekte oziroma objekte in dela po 51. členu ZUN pa nosi naziv odločba o dovolitvi	priglašenih	del. Lokacijsko dovoljenje in
odločba o dovolitvi priglašenih del je upravna odločba po določbah ZUP. Zato zanju veljajo vse določbe ZUP o obliki in vsebini upravnih odločb ter o postopku za izdajo odločbe, o pravnih sredstvih, itd., razen tistih posebnih določb, ki so za posamezna vprašanja lokacijskega postopka oziroma postopka izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del z ZUN drugače urejene.
Vprašanje štev. 5:
Kdaj lahko investitor prične z gradnjo in kdaj se lahko začne zgrajeni objekt uporabljati? Kaj je potrebno k vlogi priložiti, posebej ko se za-
hteva izdaja lokacijskega dovoljenja in kaj, ko se dela le pri-glašajo? Kaj je potrebno priložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja? Kaj je potrebno priložiti zahtevi za tehnični pregled zgrajenega objekta?
Po 7. členu ZGO se z gradnjo oziroma rekonstrukcijo lahko začne šele, ko izda pristojni organ zanjo gradbeno dovoljenje, če ni z drugim zakonom določeno drugače. Navedeno pomeni, da se lahko z gradnjo objektov in naprav oziroma izvajanjem drugih posegov v prostor, za katere je po določbah ZUN potrebno lokacijsko dovoljenje, začne šele, ko investitor za njih pridobi gradbeno dovoljenje, ter da se z izvedbo del, za katere po določbah ZUN zadostuje priglasitev, lahko začne šele, ko investitor zanje pridobi pravnomočno odločbo o dovolitvi priglašenih del.
Vsak investitor mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložiti pravnomočno lokacijsko dovoljenje, dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem, na katerem namerava graditi oziroma dokaz o pravici razpolaganja z objektom, katerega namerava rekonstruirati, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ter soglasja prizadetih organov in organizacij, če tako določajo posebni predpisi (36. člen ZGO).
Priglasitvi nameravanih del pa mora vsak investitor predložiti opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal oziroma objekta, ki naj bi se adaptiral oziroma na katerem naj bi se izvedla vzdrževalna in druga dela, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom oziroma objektom, ki naj bi se adaptiral oziroma na katerem naj bi se izvedla priglašena dela, ter dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal oziroma dokaz o pravici razpolaganja z objektom, katerega namerava adaptirati oziroma na katerem namerava izvesti priglašena dela. Ce gre za začasni objekt, mora investitor v priglasitvi navesti tudi datum, do katerega bo takšen objekt stal. Če pristojni upravni organ ugotovi, da za nameravana dela po določbah ZUN oziroma občinskem odloku zadostuje priglasitev, ter da priglašena dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, izda o tem investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del. Navedeno pa tudi pomeni, da lahko pristojni upravni organ priglašena dela z odločbo zavrne, če ugotovi, da vložena priglasitev ne zadostuje oziroma da priglašena dela niso v skladu z določbami ZUN
ali občinskem odloku oziroma da so priglašena dela v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom.
O zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja mora pristojni organ izdati odločbo v enem mesecu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve (60. člen ZUN). Prav tako mora pristojni upravni organ o priglasitvi izdati odločbo najkasneje v 30 dneh po vložitvi pravilno sestavljene priglasitve.
ZUN v 50. členu določa, kdaj mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje, v 53. členu pa določa, da mora investitor v zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja navesti osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega objekta, naprave ali drugega posega v prostor, ter priložiti dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem, na katerem namerava graditi ali drugače posegati v prostor. Navedeno v povezavi z drugim odstavkom 54. člena ZUN, ki določa, da se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP), izda v skladu s pogoji, ki jih določi lokacijska dokumentacija (v nadaljevanju: LD), pomeni, da si investitor takšno LD priskrbi pri ustreznem gospodarskem subjektu, ki je registriran za izdelovanje urbanistične dokumentacije. Ker LD za konkretni objekt, napravo ali drug poseg v prostor ni splošno znano dejstvo, mora investitor za svoje namene ponuditi dokaze, kar določata 53. in 55. člen ZUN. Dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem namerava graditi ali drugače posegati v prostor, mora vsak investitor predložiti, LD pa investitor predloži po svoji presoji (1. stavek drugega odstavka 137. člena ZUP). Če stranka sama tega ne stori, ji to predlaga uradna oseba, ki vodi lokacijski postopek (2. stavek drugega odstavka 137. člena ZUP), ali pa uporabi prej navedeno možnost.
Ker se tudi v lokacijskih postopkih odloča o pravicah in obveznostih posameznikov in organizacij pred državnimi organi, določanje namenske rabe prostora pa je hkrati tudi pravica občine ali druge lokalne skupnosti, je občina ali druga lokalna skupnost v lokacijskih postopkih, ki se nanašajo na rabo prostora, lahko tudi stranka v postopku, vendar le če pri tem varuje svoje pravice in pravne koristi. O tem pa v konkretnem primeru ugotovi pristojni upravni organ. Zato so tudi nerelevantni predlogi določenih občin oziroma drugih lokalnih skupnosti, da bi morala občina ali druga lokalna skupnost potrjevati LD potem, ko jo izdela za urbanistično dejavnost registriran gospodarski subjekt. Navedeni predlogi so utemeljevani s tem, da ima občina tako "slabe" PUP-e, da na njihovi podlagi ni mogoče izdelati "dobre" LD, ki naj bi jih s tem korigirala. Navedeno bi tudi sicer pomenilo nedopustno vpletanje občinske uprave v odločitve občinskih svetov in celo v odločitve upravnih enot v okviru morda takrat že uvedenih lokacijskih postopkov. V končni
fazi bi lahko to pomenilo celo kreiranje prostorske politike, ki je v izključni pristojnosti občinskega sveta, preko LD-jev. Ravnanje v nasprotju z navedenim bi tudi sicer pomenilo vnaprejšnjo presojo in s tem hujšo kršitev pravil upravnega postopka, s tem pa bi bila lahko hkrati ogrožena tudi pravna varnost strank.
Ker mora torej po 60. členu ZUN o zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja pristojni organ izdati odločbo v enem mesecu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve, enaka določba velja tudi za odločbo o dovolitvi priglašenih del (tretji odstavek 62. člena ZUN), enako pa je urejeno tudi v ZGO v zvezi z vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, to seveda nikakor ne pomeni, da se navedeni roki uporabljajo v primerih, če vloga investitorja ni pravilna ali popolna. Vse o dopolnitvah vloge je opisano že v predhodnem delu odgovorov na zastavljena vprašanja. Pripominjamo pa, da noben zakon ne nalaga inšpektorjem, da bi v postopku izdaje dovoljenj za gradnjo oni zbirali soglasja. Katera soglasja mora pridobiti investitor, je sicer lahko določeno v občinskem prostorskem izvedbenem aktu, če je bilo to predhodno določeno s programom njegove priprave. Katera soglasja priskrbi organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja, pa je predpisano z zakonom.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor plačati tudi sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: komunalni prispevek). To je predpisano v drugem odstavku 45. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju: ZSZ). Način in pogoje ter merila za izračun komunalnega prispevka ustrezno urejajo določbe 43., 43. a in 44. člena ZSZ. Z navedenimi členi so urejeni primeri, ko se namerava zgraditi nov objekt ali ko se ga namerava nadzidati ali prizidati v območju urejanja stavbnega zemljišča in izven območja urejanja stavbnega zemljišča ter nov objekt ali prizidek oziroma nadzidan del objekta priključiti na komunalne objekte in naprave. Izdano pa je tudi ustrezno Navodilo za podrobnejši izračun sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami sekundarnega omrežja (Uradni list RS, št. 22/90, v nadaljevanju:	Navodilo za izračun
komunalnega prispevka). Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor plačati tudi odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.
Če vloži zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja črnograditelj, katerega nedovoljeni poseg ima sicer podlago za legalizacijo, bodisi v prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (po določbah "črnograditeljskega" zakona, to je Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUN, Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93), bodisi v
drugem prostorskem izvedbenem aktu (PIN-u ali PUP-u), je takšen investitor dolžan plačati tudi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi 76. a člena ZUN. To nadomestilo, ki ga investitorju z odločbo odmeri pristojna uprav na enota, se izračuna po določbah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 52/93 in 57/93). Pripominjamo, da so sredstva, dobljena z navedenim "črnogra-diteljskim" nadomestilom, v višini 40% prihodek proračuna občine, v katere območju so takšne črne gradnje, v višini 30% prihodek Ekološko razvojnega sklada in v višini 30% prihodek Stanovanjskega sklada RS, ter da so lahko namenjena samo za urejanje stavbnih zemljišč (v občini), za namene varstva okolja in za namene neprofitne stanovanjske gradnje.
V okviru postopkov za izdajo predpisanih dovoljenj za gradnjo pa pristojni organ upošteva seveda tudi druge predpise, vključno z lokalnimi, ki urejajo plačevanje ustreznih taks in pristojbin.
Po tem, ko postane gradbeno dovoljenje dokončno in pred pričetkom gradnje, kadar se namerava zgraditi nov objekt ali prizidek k obstoječemu objektu, je treba takšen objekt še zakoličiti. Zakoličenje objekta je geodetska storitev, s katero se. na podlagi PGD projekta, to je projekta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, določijo v prostoru karakteristične točke, ki določajo lego objekta na zemljišču. Zakoličenje objekta lahko opravi le oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev po geodetskih predpisih.
Pripominjamo tudi, da mora oseba, ki ji je investitor oddal dela v zvezi z gradnjo oziroma investitor sam, če gradi objekt za lastne potrebe in če seveda izpolnjuje pogoje, predpisane po ZGO za gradnjo take vrste, sporočiti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in inšpektorju, ki je pristojen za graditev, dan, ko namerava začeti gradnjo, in sicer najmanj osem dni pred začetkom del. Izvajalec pa mora pred gradnjo tudi ustrezno urediti gradbišče ter med gradnjo pravočasno ukreniti, kar je treba za varnost	delavcev, mimoidočih,	prometa in
sosednjih objektov ter za varnost samega objekta in del, napeljav, opreme in materiala. Izvajalec se mora tudi ravnati po dokumentaciji, na podlagi katere sta bili dani lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje in izvajati dela po projektu za izvedbo, po tehničnih predpisih, standardih in normativih, ki veljajo za graditev takšne vrste objekta, kot ga izvaja, ter vgrajevati samo takšne gradbene proizvode, ki so skladni s tehničnimi predpisi oziroma tehničnimi soglasji. Če izvajalec gradi v nasprotju s pravkar navedenim in če s kontrolo ne zagotovi, da se dela izvajajo v skladu z navedenim, se po določbah ZGO to šteje za prekršek, zaradi
česar lahko ustrezno ukrepa inšpektor za graditev.
Za strokovno nadzorstvo nad gradnjo mora poskrbeti investitor sam. Strokovno nadzorstvo nad gradnjo lahko opravlja subjekt, ki je registriran za opravljanje te dejavnosti oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje za odgovornega vodjo del po določbah 51. člena ZGO. Vsak odgovorni vodja del mora imeti opravljen strokovni izpit.
Občan lahko v svoji režiji gradi takšen objekt, ki ga potrebuje sam in izvaja vsa dela v zvezi z gradnjo, če površina	objekta ne	presega	250	m2 kor-
istne površine, in če je zagotovljeno strokovno vodstvo osebe z najmanj končano štiriletno srednjo šolo ustrezne smeri in opravljenim strokovnim izpitom. Navedeno pomeni, da se obrtni in drugi proizvodni objekti ne smejo graditi v lastni režiji. Takšno gradnjo lahko izvaja samo izvajalec, ki je registriran za gradbeništvo. Prej navedena omejitev pa po določbah ZGO ne velja za kmetijske gospodarske objekte. Oseba, ki opravlja strokovno vodstvo, nadzoruje predvsem, da	se objekt	gradi	po	projektni
dokumentaciji, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, po pogojih lokacijskega dovoljenja, soglasij	prizadetih	organov	in organizacij
ter v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi. ZGO pa tudi omogoča, da projektno dokumentacijo za objekt, ki ga namerava uporabljati sam za svoje potrebe, lahko izdela občan, ki ima najmanj končano štiriletno	srednjo	šolo	ustrezne
smeri in opravljen strokovni izpit.
Ker je po 8. členu ZGO določeno, da se lahko zgrajeni objekt začne uporabljati, ko je zanj izdano uporabno dovoljenje, navedeno pomeni, da mora vsak investitor po tem, ko je njegov objekt zgrajen, vložiti zahtevo za tehnični pregled, preden ga prične uporabljati. Zahteva za tehnični pregled se vloži na organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje.
Zahteva za tehnični pregled mora vsebovati: ime in vrsto objekta, kraj graditve, številko in datum lokacijskega in gradbenega dovoljenja z označbo organa, ki ju je izdal, izvajalca, ki je objekt gradil oziroma vgradil napeljave ali dobavil opremo in naprave in projektanta, ki je izdelal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. V zahtevi morajo biti navedeni dokazi, potrdila, ocene, certifikati, atesti, komisijski zapisniki in druga dokazila o kvaliteti vgrajenih napeljav, naprav, opreme in materiala, o opravljenih preiskavah konstrukcijskih elementov, o pregledu in merjenjih vodovodnih, ogrevalnih električnih in drugih napeljav, o preizkusu pravilnega delovanja naprav in opreme, o upoštevanju predpisov sanitarne varnosti, varstva pri delu in varstva pred požarom ter dokazi o izpolnitvi drugih pogojev, ki so pomembni za varno bivanje v objektu.
S tehničnim pregledom se ugotovi, ali je objekt
izveden v skladu s tehnično dokumentacijo o stabilnosti objekta in njegovi varnosti glede požara, naravnih in drugih nesreč ter vojnih dejstvovanj, življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednih objektov, ali je izveden v skladu s predpisi, normativi in standardi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za gradnjo objekta na zemljišču, ali so bili storjeni predpisani ukrepi, s katerimi bo preprečena oziroma na najmanjšo mero omejena škoda, ki jo utegne povzročiti objekt sam po sebi, oziroma z uporabo v svoji okolici, ali so napeljave, naprave in oprema kvalitetno vgrajene, ter ali so izdelana navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta.
Po opravljenem tehničnem pregledu in predlogu komisije izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, odločbo, s katero izda uporabno dovoljenje, ali odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ali pa odredi, da je treba objekt podreti oziroma odstraniti, če gre za takšne pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, ogrožajo pa varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet ali sosednje objekte.
Zoper takšno odločbo se poleg investitorja lahko pritožijo tudi vsi udeleženci pri graditvi objekta. Takšna pritožba pa ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je organ prve stopnje odredil, da je treba podreti oziroma odstraniti objekt ali njegove posamezne dele, če je bila odločba izdana zato, ker so bili ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet ali sosednji objekti, če se nevarnost ne da drugače odvrniti in če je v odločbi določeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
Če se z odločbo odredi odprava ugotovljenih pomanjkljivosti, mora investitor potem, ko jih je odpravil, zahtevati, da se odpravi ponovno tehnični pregled.
Po ponovnem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezni del komisije, se pregledajo le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti, ali naknadno opraviti. Kot posamezen del komisije je lahko tudi samo en član, če se ugotovitve za odpravo pomanjkljivosti nanašajo npr. samo na eno vrsto inštalacij in podobno. Na podlagi poročila komisije za ponovni tehnični pregled, izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, ustrezno odločbo.
Po tem, ko pridobi investitor za svoj objekt uporabno dovoljenje ali ga da v uporabo, pa ga mora njegov lastnik seveda ustrezno vzdrževati oziroma skrbeti za redna vzdrževalna dela tako, da zaradi morebitne opustitve vzdrževalnih del ne bi bila ogrožena varnost in stabilnost objekta samega ali sosednjih objektov, tal na sosednjih zemljiščih, prometne površine ter komunalne in druge naprave.
Vprašanje štev. 6:
Pri katerem upravnem organu se vloži vloga za izdajo dovoljenja za poseg v prostor oziroma izvedbo drugih del?
V skladu z določbami 18. in 19. člena ZUP ter v povezavi z določbami Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95) ZUN v 52. členu določa organe, ki so pristojni za izdajanje dovoljenj in odločb o dovolitvi priglašenih del, ZGO pa v 35. členu določa organe, ki so pristojni za izdajanje gradbenih dovoljenj.
Vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja, gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja ter priglasitev del se vloži pri upravni enoti, v katere območju leži zemljišče, ki bo predmet pozidave oziroma v katere območju stoji objekt, ki bo predmet adaptacije oziroma rekonstrukcije.
Vloga za izdajo dovoljenja za poseg v prostor oziroma za objekte in naprave ter druge posege, pomembne za urejanje prostora v Republiki Sloveniji ter za objekte in naprave ter druge posege, ki segajo na območje več občin, ali njihov vpliv na prostor sega na ozemlje več občin, ali za objekte in naprave oziroma za druge posege v prostor, ki lahko vplivajo na varnost ali zdravje večjega števila ljudi ali bistveno rušijo ekološko ravnovesje v naravi, pa se vloži pri Ministrstvu za okolje in prostor.
Če se takšna vloga vloži pri upravni enoti, mora upravna enota to vlogo odstopiti Ministrstvu za okolje in prostor. Vrste objektov, naprav in drugih posegov, za katere izda lokacijsko dovoljenje ministrstvo, pristojno za prostor, določa tudi ustrezni republiški Odlok o določitvi takšnih objektov (Uradni list SRS, št. 28/85).
Po navedenem odloku izdaja Ministrstvo za okolje in prostor lokacijska in kasneje gradbena dovoljenja za določene objekte, in sicer za vodnogospodarske objekte (npr. novi odseki regulacij na najvažnejših rekah, pomembnejši posegi v obalni pas morja ali jezer, večji zbiralniki, vodna zajetja in črpališča talne in izvirne vode ter mineralnih in zdravilnih vrelcev, itd.), za prometne objekte in naprave kot so vse železniške proge in državne ceste, letališča, morske luke, marine, javne žičnice itd., za avtoceste in druge kategorizirane pomembnejše državne ceste (kot enotno dovoljenje, ki vsebuje sestavine lokacijskega in gradbenega dovoljenja), za energetske objekte in naprave, ki so opredeljeni v obveznih izhodiščih državnega prostor-
skega plana, za obrambno zaščitne objekte ter za vse tiste objekte in naprave, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje večjega števila ljudi ali ki lahko bistveno rušijo ekološko ravnovesje oziroma vplivajo na okolje, kot so npr. večje čistilne naprave, objekti in naprave za proizvodnjo eksplozivnih sredstev, skladišča eksplozivov, skladišča vnetljivih snovi nad 100 m3, objekti in naprave s področja ionizirajočega sevanja, posegi v območja ali objekte naravne in kulturne dediščine velikega ali izjemnega pomena, ipd.
Izdaja lokacijskega in kasneje gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in počitniških hiš, kmečkih gospodarstev, upravnih in drugih javnih zgradb ter obrtnih in drugih proizvodnih obratov, ki ne vplivajo na varnost in zdravje večjega števila ljudi oziroma ki bistveno ne posegajo v ekološko ravnovesje, ter za gradnjo objektov in naprav s področja lokalne infrastrukture, sodi v pristojnost upravnega organa prve stopnje v upravni enoti, v katere območju leži zemljišče, ki je predmet pozidave. Navedeni prvostopni upravni organi so pristojni tudi za izdajo odločb o dodelitvi priglašenih del. Za zgrajene posege, za katere so navedeni organi izdali gradbeno dovoljenje, so isti prvostopni organi tudi pristojni za izdajo uporabnega dovoljenja.
Navedeni prvostopni organi so pri svojih odločitvah neodvisni, Ministrstvo za okolje in prostor v navedenih zadevah nastopa kot pritožbeni upravni organ, torej organ ki odloča o pritožbah zoper prvostopne odločbe. Zaradi navedenega ministrstvo kot inštančni organ tudi ne sme zavzemati stališč, dajati mnenj in napotil organom in posameznikom. Ravnanje v nasprotju z navedenim bi namreč pomenilo vnaprejšnjo presojo in s tem hujšo kršitev pravil postopka, zlasti načela dvostopnega odločanja, s tem pa bi bila hkrati ogrožena tudi pravna varnost strank v konkretnem postopku.
Vprašanje štev. 7:
Kakšna dovoljenja so potrebna, če nekdo namerava graditi nadomestni objekt?
Obstoječi predpisi s področja urejanja prostora in graditve ne poznajo pojma "nadomestna gradnja". Tudi ti. nadomestna gradnja je novogradnja, sicer z določenimi pogoji, v sklopu katere je potrebno opraviti gradbena dela, krovska dela, inštalacijska dela in zaključna dela.
Zato je potrebno tudi za takšno gradnjo pridobiti vsa takšna dovoljenja, kot so z ZUN in ZGO predpisana za (novo) gradnjo ali rekonstrukcijo, pri na-
domestni gradnji pa je potrebno predhodno ali po končani gradnji, opraviti še odstranjevalna oziroma rušitvena dela (odstranitev oziroma porušitev starega objekta). Da je za "nadomestno" gradnjo potrebno lokacijsko in nato še gradbeno dovoljenje, je dodatno utemeljeno s tem, da se "pomotoma" ne bi porušil spomeniško varovan objekt, ali pa celo, da "pomotoma" investitor ne bi porušil objekta, ki sploh ni njegov.
Če predstavlja predvidena nadomestna gradnja po tlorisni površini in pripadajočem funkcionalnem enako stavbno zemljišče, kot ga ima "stara" hiša, ki se po zgraditvi nove hiše odstrani, za tako nadomestno gradnjo ni treba odmerjati oziroma plačati odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda. Če pa je zaradi nadomestne gradnje potrebno večje funkcionalno zemljišče, kot je bilo določeno k "stari" hiši, pa je praviloma potrebno plačati ustrezno razliko, saj se s tem stavbno zemljišče poveča na račun kmetijskega.
Če je predvidena nadomestna gradnja po volumnu in tlorisni površini ter po namenski rabi enaka "stari" hiši ter ima predviden tudi enak komunalni standard oziroma se zaradi nje ne bodo povečali komunalni priključki glede porabe vode, elektrike ipd., tudi ni treba plačati komunalnega prispevka.
Če pa bi predstavljala "nadomestna" gradnja tako v obsegu kot namenu glede na "staro" hišo bistveno povečavo tako njenega volumna, površine etaž in dejavnosti, ki bi se opravljala v njej in bi se zaradi tega morali povečati komunalni priključki, pa je seveda potrebno uporabiti tiste odločbe ZSZ in Navodila za izračun komunalnega prispevka, ki urejajo prizidave oziroma nadzidave obstoječega objekta oziroma ki urejajo spremembe namembnosti obstoječih objektov (drugi oziroma tretji odstavek 43. člena, prvi odstavek 43. a člena ter 44. člen ZSZ).
Pri tem pripominjamo, da možnosti nadomestnih gradenj urejajo občinski prostorski izvedbeni akti. Če je s takšnim prostorskim izvedbenim aktom (PIN-om ali PUP-om) določeno, da se lahko gradijo nadomestne gradnje samo v enakih dimenzijah in z enako namembnostjo, kot jo imajo obstoječe "stare" hiše, ali da se lahko nadomestna gradnja zgradi samo na istem mestu, kot stoji že "stara" hiša, potem seveda investitor ne more dobiti dovoljenja za gradnjo večje novogradnje od stare, niti ne bo mogel dobiti dovoljenja za drugačno namembnost.
Ker pa je sicer nadomestna gradnja izenačena z novogradnjo, je potrebno zanjo v vsakem primeru pridobiti najprej lokacijsko dovoljenje, po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja pa tudi gradbeno dovoljenje. Ko pa je nadomestna gradnja zgrajena, pa mora investitor seveda zanjo pridobiti tudi uporabno dovoljenje.
Vprašanje štev. 8:
Kdo je stranka v lokacijskem postopku, kaj je z mejaši, kaj je z odmiki novih objektov, naprav oziroma drugih posegov v prostor, če jih npr. določa občinski odlok, kaj je s soglasji sosedov?
Stranka v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja in kasneje gradbenega dovoljenja je po določbah 53. člena ZUN oziroma po določbah 36. člena ZGO in v skladu z 49. členom ZUP graditelj, se pravi investitor ali tisti, ki je upravnemu organu dal zahtevo za izdajo lokacijskega in kasneje gradbenega dovoljenja. Enako načelo velja tudi v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del po določbah 62. člena ZUN.
To je aktivna stranka, se pravi oseba oziroma organ ali organizacija, ki zahteva uvedbo postopka in uveljavlja pravico do lokacijskega dovoljenja oziroma gradbenega dovoljenja oziroma ki zahteva uvedbo postopka in uveljavlja pravico do odločbe o dovolitvi priglašenih del.
Stranka oziroma stranke v navedenih postopkih pa so tudi stranski udeleženci, to so osebe, organi, organizacije ali skupnosti, ki imajo zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se lokacijskega postopka, gradbenega postopka, postopka izdaje uporabnega dovoljenja ali postopka izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del, uvedenega na zahtevo graditelja. Stranski udeleženci v navedenih postopkih so lahko tisti sosedje, mejaši ali druge prizadete osebe, katerih pravice ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku, ki bi bile lahko prizadete.
Lastnost stranskega udeleženca oziroma prizadete stranke v enem, več ali vseh navedenih postopkih pa ni odvisna od tega, ali je kdo neposredni mejaš zemljišča, na katerem želi investitor postaviti določen objekt, oziroma ali je kdo neposredni mejaš objekta, ki ga želi investitor adaptirati, rekonstruirati, prizi dati ali nadzidati oziroma izvesti druga dela ali mu spremeniti namembnost, ampak od tega, ali postavitev predlaganega objekta, vključno z njegovim obratovanjem ali opravljanjem določene dejavnosti v njem, oziroma izvedba drugih, prej navedenih del, lahko prizadene njegove pravice oziroma pravne koristi.
Zaradi navedenega je pri nameravani gradnji, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, najpomembnejši lokacijski postopek oziroma pri posegih, za
katere zadostuje priglasitev, postopek izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del.
Glede na navedeno in zaradi tega pravice stranke oziroma prizadetih oseb zlasti v lokacijskem postopku oziroma postopku izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del ni mogoče zmeraj presojati po oddaljenosti bodočega objekta oziroma po oddaljenosti objekta, ki se ga namerava rekonstruirati, adaptirati oziroma mu spremeniti namembnost, ker je tudi tisti, ki ni neposredno sosed, lahko prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, zaradi česar ima v upravnem postopku tudi lahko položaj stranke.
Često lastnosti stranskega udeleženca ni mogoče z gotovostjo ugotoviti ob sami uvedbi postopka, ampak šele med postopkom ali po končanem ugotovitvenem postopku. V dvomu je treba zaradi tega vedno upoštevati, da je podana takšna lastnost, kar pomeni, da je treba obravnavati zahtevke, ki jih uveljavlja tisti, ki pravi, da je prizadet v svoji pravici ali pravni koristi s predvideno gradnjo oziroma s predvidenimi drugimi posegi v prostor. Vse prej navedeno velja glede na splošne določbe ZUP. Posebej pa tudi 59. člen ZUN določa, da se lokacijsko dovoljenje vroči investitorju in drugim strankam v upravnem postopku.
Ne glede na navedeno pripominjamo, da se praviloma v postopkih, bodisi pred izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja oziroma pred izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, ne zahteva, da investitor pridobi soglasje sosedov, razen če tako ne določa občinski prostorski izvedbeni akt. Drži pa, da so sosedje, ne le mejaši - odvisno od konkretnega primera, lahko stranke v postopku za izdajo dovoljenja za poseg v prostor, kar pomeni, da morajo biti seznanjeni s postopkom in da morajo v njem sodelovati.
Glede prizadete osebe oziroma stranskega udeleženca v lokacijskem postopku je treba še povedati, da položaja stranke ni mogoče priznati nekomu, ki se hoče udeleževati postopka ali predlaga obnovo postopka, če ne varuje nobenih svojih pravic ali pravnih koristi. Tako npr. društvo ali druga podobna organizacija npr. v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo javne ceste ne more biti stranka, če se v takem postopku ne odloča o nikakršni pravici ali pravni koristi takšnega društva.
V postopku za lokacijsko dovoljenje ali za pridobitev odločbe o dovolitvi priglašenih del za adaptacijo ali preureditev skupnih prostorov v večstanovanjski hiši pa je treba vedno dati položaj stranke etažnemu lastniku, ki ima pravico uporabe takih prostorov. V vsakem takem primeru je zato obvezno njegovo soglasje po 53. členu ZUN v zvezi s 30. členom Stanovanjskega zakona.
Vprašanje štev. 9:
Kakšne posledice lahko doletijo investitorja ob morebitni gradnji brez ustreznega dovoljenja ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem?
Vsak investitor, ki gradi objekt, za katerega je po določbah ZUN predpisano lokacijsko dovoljenje, brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ali ki izvaja dela, za katera je po določbah ZUN predpisana odločba o dovolitvi priglašenih del, ali ki izvaja dela v nasprotju z izdanim lokacijskim in gradbenim dovoljenjem oziroma v nasprotju z izdano odločbo o dovolitvi priglašenih del, ali ki bi začel graditi, pa bi prejel samo lokacijsko dovoljenje, ne pa tudi gradbenega dovoljenja oziroma sploh ne bi vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ali ki bi pričel graditi objekt, za katerega je predpisano lokacijsko dovoljenje, preden bi bilo gradbeno dovoljenje dokončno oziroma ki bi pričel z izvajanjem del, za katera zadostuje priglasitev, preden bi postala odločba o dovolitvi priglašenih del pravnomočna, naredi prekršek, ki se ga kaznuje po kazenskih določbah ZUN ali ZGO, zoper investitorja pa ustrezno ukrepa tudi pristojni inšpektor. Po določbah ZGO se kot prekršek kaznuje tudi, če se uporablja zgrajeni objekt, za katerega ni izdano uporabno dovoljenje.
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb ZUN in ZGO ter na njuni podlagi izdanimi predpisi izvajajo inšpektorji inšpektorata v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (Inšpektorat RS za okolje in prostor), to je urbanistični inšpektorji in inšpektorji za graditev.
Če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi urbanistični inšpektor, da se objekt odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira nedovoljen poseg, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške (73. člen ZUN). Urbanistični inšpektor lahko odloča v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank. Pritožba zoper njegovo odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Če pa se gradbena dela ali drugi posegi izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju oziroma odločbi o dovolitvi priglašenih del, urbanistični inšpektor odredi, da se takšna dela uskladijo s pogoji dovoljenja (prvi odstavek 75. člena ZUN). Če se navedena dela ne dajo uskladiti z izdanim dovoljenjem, odredi urbanistični inšpektor, da se gradnja ustavi in da mora investitor najkasneje v enem mesecu po izdanem ukrepu o ustavitvi
gradnje zaprositi za spremembo lokacijskega dovoljenja oziroma za spremembo odločve o dovolitvi priglašenih del (drugi in tretji odstavek 75. člena). Če investitor kljub izdanemu ukrepu ne ustavi gradnje, ali če investitor v enem mesecu ne zaprosi za spremembo dovoljenja, ali če upravna enota, katero je investitor sicer zaprosil za spremembo dovoljenja, spremembo lokacijskega dovoljenja oziroma spremembo odločbe o dovolitvi priglašenih del zavrne, odredi urbanistični inšpektor, da se tisti del objekta, ki je zgrajen v nasprotju z dovoljenjem, odstrani ter vzpostavi stanje, kot je določeno v dovoljenju in sicer na investitorjeve stroške (četrti odstavek 75. člen ZUN). Urbanistični inšpektor lahko tudi v navedenih primerih odloča v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank. Pritožba zoper njegovo odločbo tudi ne zadrži njene izvršitve.
Urbanistični inšpektor v vsaki odločbi o nedovoljenem posegu po 73. ali 75. členu ZUN tudi določi, da je takšno črno gradnjo prepovedano priključiti na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja, da je za takšno črno gradnjo prepovedano dodeliti hišno številko, da stanovalci v takšni črni gradnji ne morejo prijaviti stalnega ali začasnega prebivališča v njej, da so za takšno črno gradnjo prepovedani vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah, da je prepovedana uporaba takšnega črnega objekta oziroma da je v njem prepovedano opravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih in drugih dejavnosti, da je za takšen objekt in z zemljiščem, na katerem je zgrajena črna gradnja, prepovedan pravni promet, da je v zvezi s takšnim objektom prepovedana sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi, ter da je za takšen objekt tudi prepovedana odmera davčnih in drugih dajatev (prvi in drugi odstavek 76. c člena).
Urbanistični inšpektor mora navedeno odločbo o ukrepih zoper črnograditelja tudi nemudoma poslati pristojnemu sodišču, ki na njeni podlagi po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v odločbi vsebovanih odredb in prepovedi (prvi odstavek 76. č člena). V zemljiško knjigo se torej za črne gradnje vpisujejo t.i. plombe.
Ker je z ZGO določeno, da se z gradnjo lahko začne šele, ko je zanjo izdano gradbeno dovoljenje (7. člen) ter da se zgrajeni objekt lahko začne uporabljati šele, ko je zanj izdano uporabno dovoljenje (8. člen), se izbris plombe v zemljiški knjigi izvede lahko šele po tem, če inšpektor, ki je izdal odločbo, ki je bila podlaga za njen vpis, sam predlaga zemljiškoknjižnemu sodišču, naj zaznambo izbriše, ko ugotovi, da je investitor izpolnil vse v odločbi naložene obveznosti, to je, da je za svoj objekt pridobil gradbeno in uporabno dovoljenje ali pa da je bilo vzpostavljeno prejšnje stanje (črno
gradnjo je črnograditelj sam porušil oziroma je bila črna gradnja odstranjena na investitorjeve stroške) oziroma da je bil drugače ustrezno saniran poseg, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni bila mogoča, ali pa po tem, ko inšpektor na zahtevo investitorja oziroma lastnika črne gradnje, investitorju oziroma lastniku izda ustrezno potrdilo, da je investitor oziroma lastnik izpolnil vse v odločbi naložene obveznosti, investitor oziroma lastnik črne gradnje pa nato na podlagi takšnega potrdila zemljiškoknjižnemu sodišču predlaga izpis plombe.
Zoper črnograditelje pa so po določbah ZUN zgroženi tudi drugi ukrepi. Investitor nedovoljenega posega je dolžan plačati tudi že prej navedeno nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, kadar pa so kljub izvršenim ukrepom urbanističnega inšpektorja po 73. oziroma 75. členu ZUN, in kljub izvršenim ukrepom po drugih predpisih, zaradi črne gradnje povzročeni onesnaženje, poškodba ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škoda na naravni ali kulturni dediščini, je investitor takšnega nedovoljenega posega dolžan plačati še dodatno odškodnino (prvi odstavek 76. b člena ZUN). Višino, trajanje in način plačila takšne odškodnine določi sodišče, pri čemer upošteva odškodnino zaradi trajne spremembe prostora, odškodnino za razvrednotenje okolja, odškodnino za nevarnost za okolje in odškodnino za onesnaženje po predpisih o varstvu okolja, odškodnino za poškodbo okolja (ki ne sme biti manjša od premoženjske koristi, ki jo je pridobil črnograditelj ali bi se lahko pridobila z izkoriščanjem naravne dobrine, pa se sedaj ne more, ker je na njej črna gradnja) ter odškodnino za uničeno ali poškodovano kulturno dediščino (ki ne sme biti manjša od tržne vrednosti oziroma koristi, ki bi se lahko pridobila z njenim izkoriščanjem, pa se sedaj ne more, ker je zaradi črne gradnje uničena oziroma razvrednotena).
Upravičenec do navedenih odškodnin je lastnik naravne dobrine oziroma kulturne dediščine. Kadar je upravičenec do odškodnine država ali občina, vloži zahtevo za odškodnino pristojni javni pravobranilec (tretji odstavek 76. b člena ZUN), če pa ni ali dokler ni upravičenca za navedene odškodnine, so plačane oziroma od konkretnega črnograditelja izterjane odškodnine prihodek proračuna tiste občine, v katere območju je takšna črna gradnja, namenjen za odhodke v ekološke namene (četrti odstavek 76. b člena ZUN).
Po določbah 79. člena ZUN se z denarno kaznijo najmanj 1.000.000 tolarjev kaznuje za gospodarski prestopek pravna oseba, ki kot investitor, projektant ali izvajalec gradbenih ali drugih del posega v prostor na način, kot je prepovedan glede določbe 73. in 75. člena ZUN, ki kot zavezanec ne opravi dejanj, ki so mu bile določene z odločbo urbanističnega inšpektorja, ki krši prepoved priključitve
črnih gradenj na komunalno infrastrukturo ali izda dovoljenje ali soglasje za takšno priključitev ali sklene pogodbo v zvezi s takšno priključitvijo, ki uporablja ali opravlja gospodarske oziroma druge dejavnosti v črni gradnji, ki v zvezi s črno gradnjo sklene kreditne, zavarovalne, najemne, zakupne, delovršne in druge pravne posle, ki opravi zakoličenje objekta v nasprotju z izdanim dovoljenjem za gradnjo ter ki izdeluje prostorske izvedbene akte ali projektno dokumentacijo, pa za ta dela ni registrirana. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se tudi kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed prej opisanih dejanj. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če stori katero izmed prej opisanih dejanj, z denarno kaznijo 20.000 tolarjev pa tudi fizična oseba.
NAMESTO ZAKLJUČKA:
Izčrpne odgovore na sicer kratka vprašanja smo pripravili zato, ker želimo, da se vsi objekti, naprave in drugi posegi v prostor gradijo oziroma izvajajo varno in stabilno ter v skladu z zakonom, kot je to že dolga desetletja značilno za razviti svet. Predvsem pa, da se gradijo na podlagi predhodno izdanih predpisanih dovoljenj za gradnjo in v skladu z njimi. Razvit svet in Evropa, v katero si vsi želimo, namreč ne pozna "črnih gradenj".
Darko Repenšek, prof.
NAČELNIK
Publikacijo "Postopki za pridobitev dovoljenj za gradnjo" izdala RS, Upravna enota Mozirje, Savinjska cesta 7, 3330 Mozirje. Oblikovanje in tehnična priprava: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska cesta 2, 3331 Nazarje.
Naklada: 3500 izvodov.
Po mnenju Urada Vlade za informiranje Republike Slovenije št. 23/110-662/96-12 z dne 15.3.1996 sodi publikacija "Postopki za pridobitev dovoljenj za gradnjo" med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.


ZGODOVINA IN NARODOPISJE
Ko tlači mora...
Ljudska domišljija pozna nešteto zagonetk. Danes jih lahko smatramo le še kot izročilo, ki ga ne kaže pozabiti. Sem spada pojav more, ki v pripovedih naših prednikov pomeni hudo preizkušnjo, če se pojavi pri dojenčku, odraslemu ali pa pri živini. Domače zdravilstvo je vedelo veliko odgovorov na ta pojav, vedelo pa je tudi za sredstva proti mori.
Od kod izraz "mora"? Milan Dolenc je v svojem razglabljanju o pojavu pri svinjah segel daleč v zgodovino, ko je bila vera starih Slovencev polna raznih bogov. Tako so poznali tudi boginjo smrti, imenovano "morana" in je bila znanilka smrti. Drugod se pod tem nazivom pojavi kot boginja kuge, nalezljivih bolezni in na sploh seveda smrti. Beseda "morana", "mo-ruva", "mara" so pomenile isto - moro, ki po verovanju ljudi tlači tako človeka kot razne živali. Nekateri pisci tolmačijo pojav more podobno volkodlaku v obliki duha, ki v spanju povzroča ljudem težave, nekatere živali pa sesa (ziza). Na Koroškem so bili ljudje prepričani, da se lahko pojavi tudi v podobi živali, pa tudi kot "bela žena". Ponekod rabijo za moro besedo “truta" in menijo, da gre za zlobnega duha, le redko pa menijo, da gre za potujočo dušo, ki lahko poleg ostalega pije kri človeku ali živali. Mnogi narodi poznajo podobne pojave demonov. Tako to nikakor ni zgolj slovensko verovanje.
Kako so se branili proti mori, ki je "napadala" živino? Zelo različno, ponekod z znamenji na vratih hlevov, drugod spet so obesili konjsko podkev na vrata svinjskega hleva ali ukrepali na sami živini kot obrambno. V okolici Ihana so zagrebli konjsko glavo pod prag svinjaka. V Beli Krajini je prevladovalo mnenje, da je mora ženska hudobija, v hlev so obesili naravno votel kamen. Drugod
V podpis pod sliko v predhodni številki Novic se nam je vrinila neljuba napaka, ko beremo, da so vlačuge vlačili navzgor, seveda je pravilno ''navzdol". Hvala tistim, ki ste nas na spodrsljaj opozorili.
so spet postavili v jasli hleva zrcalo, saj so bili prepričani, da se mora v njem zagleda in zbeži. Zelo zanimiv je običaj, kjer pri klanju svinje namočijo desnico v kri in z < njo odtisnejo "pečat" krvave roke na vrata hleva. Ali pa so kosti velikonočnega blagoslovljenega mesa in vejico butare zakopali pod prag svinjaka. Niso redki primeri, ko so na vrata svinjaka pribili kar celo konjsko glavo. Seveda pa so proti mori tudi zagovarjali, toda več tega je bilo, ko je šlo za moro, ki napada človeka. Zelo pogosto so na svinjak narisali petokrako, ta je morala biti narisana v enem zamahu. Skozi taka vrata mora ni prišla do svinj, da bi jih sesala. Tudi konjska podkev, ki je bila nabita narobe na hlevska
vrata, naj bi pregnala moro. Drugače so ravnali tam, kjer je veljalo pravilo, da je treba narediti v obrambo pred moro poseg na živali. Tako so ponekod vzeli obroč in z njim trikrat udarili po hrbtu svinje. Na Dolenjskem zasledimo navado, da porinejo svinje v svinjak ritensko in jih tako zaščitijo pred moro. Spet nekje svinjak kadijo z rožami strašenk. Tudi pred vzhajanjem sonca zvita metla je dobro sredstvo v obrambi, z njo namreč svinje trikrat udarijo po hrbtu. V nekaterih predelih Koroške naredijo na vrata svinjaka trikotnik in vanj zabijejo nož, ki mora tam ostati. Naletimo tudi na primere, ko so svinjske seske namazali s svinjskim blatom, to morajo obnavljati, saj bi tedaj, ko blato odpade, mora
imela spet možnost sesanja. V Konjiškem predelu pogosto urežejo petokrako v korito. Na Pohorju so cenili udarec s starim svinjskim mehom po svinji. Toda meh so morali obrniti in ga takoj spet spraviti v navaden položaj. Radi so v hlev obešali steklenico polno janeževega semena, to je bila baje dobra obramba.
Seveda bi se o raznolikosti ukrepov za varovanje svinj pred moro lahko bolj razpisali. Naj bo tokrat dovolj. Vsekakor je treba potrditi ugotovitev, da so pri nas tovrstne navade zelo pestre in zanimive. Za kmeta je pač bila živina pomemben vir dohodka in zato so si na vse kriplje prizadevali, da jo ohranijo zdravo.
KRESNIČKE
! Posvetna ljubezen je minljiva kakor moda in čas, je kot dobrota, ki jo j
! venomer preglasa zatajena slabost lastne golote v ogledalu duše.	i
I	j
Edi Mavric Savinjčan !
_______________________________________
iščemo «tare fotografije
A	
■uhi	M
wpppi	m-
ft • £	
äfff iNcCC #
Slika je iz okolice Nazarij. Poslala nam jo je gospa Fanika Žunter. Prosimo bralce, da nam sporočijo kdaj bi lahko bila slika posneta, kje in za katero igro gre. Morda ve kdo še kaj več?
NASVETI
Zdravniški
nasveti
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Finančne intervencije v govedorejo
Vprašanje:
Sem popolnoma zdrav in v najlepših letih, imam pa eno hudo težavo, ki mi gre zelo na živce in se je ne morem znebiti.
Baje imam izredno neprijeten zadah iz ust. Jaz sicer nimam tega občutka, so mi pa to drugi že marsikdaj povedali in me je zelo prizadelo. Imam urejene zobe, ne kadim in ne pijem. Razumem, da pride do zadaha po zaužitju česna ali čebule, ampak jaz se ju izogibam, celo zelja ne jem. Tudi z želodcem nimam težav.
Sem v javni službi in imam dosti kontaktov z obema spoloma. Uporabljam dišeča pršila za ustno votlino, neprenehoma žvečim žvečilni gumi, pa kljub temu skoraj ne mine teden, da me kdo ne zafrkne, naj malo bolj od daleč govorim.
Zanima me, kaj naj naredim.
Obupani Savinjčan
Odgovor:
Obupani Savinjčan, vaše pismo je sprva vzbudilo v meni neskončno radovednost. Zanimalo me je namreč, kaj neki delate v službi, da imate kontakte z obema spoloma. No, ampak radovednost nikakor ni vrlina in vaš podpis me je tudi takoj postavil na trdna tla.
Pri vonjavah je že tako, da sami sebe bolj redko vonjamo, pa naj bo vonj prijeten ali neprijeten. Na svoj vonj se namreč hitro navadimo. Drugače pa je to za tiste, ki so v naši okolici, posebej hudo je, če je vonj neprijeten. Če gre za zadah iz ust, navadno ne pomaga kaj prida, če uporabljamo pršila, ali žvečimo žvečilne gumije. Treba je pač odpraviti vzroke za neprijeten
pojav.
Zadah iz ust je lahko posledica bolezni, vendar je pogosteje posledica slabe ustne higiene, neurejenega zobovja, prekomernega pitja alkohola, kajenja ali uživanja določene hrane ali njenih sestavin. Vi pravite, da ti razlogi pri vas odpadejo, zato poglejva, kaj bi še lahko povzročilo neprijeten vonj iz ust.
Bolniki s sladkorno boleznijo imajo zadah po acetonu (spominja na vonj zrelih jabolk).
Ledvičnim bolnikom, pri katerih je ledvična funkcija močneje okrnjena, zaudarja iz ust po amonijaku.
Jetrni vonj je vonj po plesni, tak je namreč pri bolnikih, ki so zlatenični.
Kadar imajo bolniki premalo želodčne kisline, vnetje želodčne sluznice ali raka, je neprijeten vonj posledica procesov gnitja.
Tudi bolezni požiralnika so lahko razlog za zadah iz ust.
Enako je pri nekaterih pljučnih boleznih.
Dragi Savinjčan, mislim, da bi bilo prav, da bi šli čim-prej do svojega zdravnika in bi poiskali razlog za zadah iz ust. Zdi se mi, da vas opozarjanje ni tako prizadelo, kot pravite, pa tudi, da niste tako zelo "obupani Savinjčan", saj morate imeti kar trdo kožo, če vas enkrat tedensko opozorijo na smrad iz ust, pa še vedno čakate na izid Savinjskih novic... Bojim se, da bo šla vaša javna služba po zlu, če se ne boste zmigali in nekaj ukrenili.
Ali pa ste se mogoče že odločili novo delovno mesto? Morda v Teatru Paradižnik?
dr. Maja Natek,
spec. spl. med.
Pripravili smo vam povzetek finančnih intervencij v govedorejo, podrobnejše informacije pa lahko dobite na Zadrugi Mozirje ali pri kmetijski svetovalni službi.
OBNOVA ČREDE PLEMENSKIH KRAV - REGRES Namen: Spodbujanje obnove plemenskih krav s kakovostnimi prvesnicami in plemenskimi brejimi telicami kombiniranih in mesnih pasem iz lastne reje in iz nakupa. Živali v A in Z kontroli. Upravičenci: Rejci plemenskih krav - prvesnic kombiniranih in mesnih pasem. Kupci brejih plemenskih telic kombiniranih ali mesnih pasem preko selekcijske službe. Višina sredstev:	obnova iz
lastne črede 13.500 SIT, nakup 15.000 SIT.
Rok za vložitev: do 15. v tekočem mesecu za pretekli mesec, zadnji rok 15. november.
IZDELAVA	STROŠKOV
PRIDELAVE - PODPORA
Namen: Pospeševanje kmetijske proizvodnje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo Pogoji: Podpora pripada rejcem neodvisno od načina prodaje mleka; tudi če je pridelava ali prodaja mleka na domu. Upravičenec, ki je že dobil sredstva za rejo krav dojilj, ni upravičen do te podpore.
Višina podpore: - hribovsko območje 8.000 SIT/žival - gorske in strme kmetije
12.000	SIT/žival Podpora se za živali za prirejo mleka poveča v naslednjih primerih:	če je
obremenitev kmetijskih površin v lasti ali najemu manjša od 1,5 GVŽ/ha (upoštevajoč celoten stalež vseh živali na kmetiji), se podpora poveča za 10% od osnovne podpore za krave. Če je paša na skupnih ali individualnih pašnikih 80 dni v letu,
se osnovna vrednost podpore poveča za 5%. Če sta na kmetiji izpolnjena oba navedena pogoja, se lahko povečanje združi (15%). V primeru uveljavitve podpore za planinsko pašo, ni mogoče uveljaviti še podporo v višini 5%.
Rok za vložitev: do 15. v tekočem mesecu za pretekli mesec; zadnji rok 15. oktober 1996. Podporo uvel-jevlja zdruga.
IZRAVNAVA STROŠKOV PRIDELAVE (PODPORA) -goveji pitanci, plemenske telice, telice, voli
Namen: pospeševanje kmetijske proizvodnje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo.
Višina podpore za kg prirasta žive teže klavne ali plemenske živine:	- hri-
bovsko območje 15 SIT/kg prirasta žive teže
gorske, strme kmetije
20.	SIT/kg prirasta žive teže Rok za vložitev: do 15. v tekočem mesecu za pretekli mesec.
PLANINSKA PAŠA
Pogoji: upošteva se paša na določenih planinskih pašnikih. Ukrep se izključuje ob uveljavitvi 5% dodatka za pašo pri mlečnih kravah. Vse živali morajo biti oštevilčene. Do 15. aprila je potrebno javiti molznim kontrolorjem živali, ki jih je potrebno številčiti.
Višina podpore:	presušena
krava, mlado pitano govedo, telica, konj in kobila brez žrebeta 5.500 SIT/žival, molzna krava, kobila z žrebetom 8.000, ovca 1.000 SIT.
O intervencijah za rejo drobnice so bili vsi rejci osebno obveščeni, naslednjič pa bomo predstavili še intervencije v konjerejo.
KSS Mozirje
NASVETI IN OGLASI
Kaj lahko ženske storite za naše okolje
• Izteka se čas ženskih praznikov, najprej je bil 8. marec, potem pa še materinski dan. Ob tem sem se zalotil v razmišljanju, kako vplivno vlogo imajo ženske v naši družbi, čeprav na zunaj zgleda ravno obratno. Zelo redke ženske zasedajo pomembne položaje v politiki ali v gospodarstvu. Kljub temu so prav ženske tiste, ki na neviden način vodijo svet. Kako neki? se boste vprašali.
Preprosto. Nakupovanje je pretežno žensko delo. Tudi če niso zaposlene, porabljajo denar, ki ga k hiši prinese moški. Dostikrat se dogaja, da nabavljajo za svojo družino vse, kar se potrebuje. To dobro vedo proizvajalci različnih izdelkov in v svojih reklamah ponujajo blago ženskam. In prav s tem, kaj in kako vsak dan nabavljamo, vplivamo na razvoj industrije. Kot primer naj dam uporabo plastičnih vrečk. Pridete v trgovino, nakupite, potem pa kupljenih stvari nimate kam dati. Pa še eno vrečko mi dajte, ponavadi rečemo in nič posebnega se nam ne zdi. Tako bomo v svojem življenju nakupili nekaj tovornjakov vrečk, s tem podpirali kemično industrijo, ki močno onesnažuje okolje in še zasedli precej prostora na odlagališču odpadkov, saj je plastična vrečka nerazgradljiva. Kaj lahko storimo? Priskrbimo si zložljivo nakupovalno torbo, ki jo lahko hranimo v ročni torbici. Posebno poglavje so detergenti za pomivanje posode, pralni praški, čistila in kozmetika. Živimo v času, ki je obseden od čistoče. Pralni stroji se vrtijo dan na dan. Mediji nas zasipajo z reklamami, da je ženska slaba gospodinja, če njeno perilo ni bleščeče belo. Ni hujše tragedije kot madež na srajci, ki ga je treba takoj odstraniti z najbolj učinkovitim sredstvom, ki je na voljo. Pomiti kozarci in posoda se morajo bleščati. Tla je treba drgniti in čistiti z dragimi stroji in dragimi čistilnimi sredstvi. V straniščih in kopalnicah se dogaja neusmiljena vojna proti nevidnim bakterijam. Pa se človek vpraša, ali je vse to res
potrebno. Problem s pranjem se je v naši družini rešil kar sam. Sin je alergičen na običajne pralne praške z močnimi belilnimi sredstvi. Zato kupujemo prašek brez teh dodatkov, malo dražji je in perilo je malo manj belo, mehčalcev pa sploh ne uporabljamo. Tudi uporabo ostalih čistil smo skrčili na najmanjšo možno mero. Kupujemo le tista, ki imajo oznako, da so biološko razgradljiva. Odrekli smo se preprogam in ostalim tekstilnim oblogam tal. Manj dela imamo in manj čistilnih sredstev je potrebno.
Ali veste, da vsa kozmetična sredstva v tisti elegantni embalaži z zvenečimi imeni preizkušajo na živalih? Če natančno preveriš sestavo čudežnih sredstev npr. proti gubam ali kar čisto navadnega deodoranta, ti gredo lahko lasje pokonci. V njih je toliko nevarnih kemičnih sredstev, da bi morale stekleničke in tube kar zardevati. Samo dve znamki kozmetike sta v prodaji pri nas, ki vsebujeta izključno naravne sestavine: Apotheker Scheller in AnneMarie Boerlind. Mogoče bi se našlo še kaj od domačih zeliščarjev.
V	navadnem milu je dodanih veliko človeku neprijaznih snovi, tako da so imele nekatere znane tovarne težave, ker bi skoraj morale umakniti svoje milo iz prodaje.
Še en hud problem naj načnem. To je prodaja osvežilnih pijač v plastičnih steklenicah ali pločevinkah. Dokler nimamo ure-jega zbiranja pločevink in plastične embalaže, je nedopustno, da se to pri nas prodaja in kupuje. Kam mislite, da bomo dali goro plastike, ki jo kupujemo vsak dan? Sam že nekaj let kupujem le pijače v steklenicah iz stekla.
V	naši dolini še nimamo trgovine, ki bi prodajala izključno naravne in biološko neoporečne izdelke. Nam najbližja je v Velenju zraven Name ali v Celju na Glavnem trgu. Obiščite jih kdaj in malo preizkusite naravi in človeku prijaznejše izdelke. Lep pozdrav in veliko uspeha pri spreminjanju našega vsakdana vam želim!
Zeleni Franček
INSTALATERSTVO CENTRALNIH KURJAV
nabava materiala brez p.d. dostava materiala na dom
Šturbej Ivan
Polzela 143/b Tel.: 063/720*282
Klimatska naprava za vaš osebni avtomobil
Kar ste želeli že dolgo vedeti o klimatskih napravah!
V tistih vročih in soparnih poletnih dneh, ko se s svojimi jeklenimi konjički prebijamo po razbeljenem asfaltu, bodisi na oddih ali pa na delo, se vsakomur izmed nas porodi misel, kako lepo bi se bilo peljati v prijetno hladnem avtomobilu. Ali in v kolikšni meri nas v tem smislu lahko zadovolji v avtomobil vgrajena klimatska naprava?
Ali klimatska naprava hladi ali greje?
Seveda hladi, kar nam bo posebej prav prišlo ob vročih in soparnih poletnih dneh. Je pa klimatska naprava dobrodošla tudi ob vlažnem hladnem vremenu, kjer bo zelo koristna v kombinaciji z avtomobilskim gretjem. Seveda se bo vsakdo vprašal čemu hlajenje in gretje hkrati, odgovor pa se skriva v dejstvu, da se ob ohlajanju zraka iz njega intenzivno izloča vlaga. Tako se v avtomobilu rešimo zarosenih šip in neprijetne vlage, seveda pa je ob dobri vidljivosti in prijetnem počutju tudi varnost veliko večja. Deluje klimatska naprava tudi kot filter?
Klimatska naprava odvzema z ohlajanjem zraka vlažnost iz prostora, s tem pa tudi prašne delce, vonjave in druge nečistoče, ki so v največji meri vezane na vlago v zraku. Naprava je lahko opremljena še s t.i. smog tipko. S posebnim stikalom sprožimo prepihovanje zraka, ob tem pa poteka tako imenovano mokro pranje zraka. To pomeni, da se zrak pretaka skozi vodno zaveso kondenzirane vlage, pri tem pa se v vodi absorbirajo topni plini in vonjave. Ti so v glavnem CO2, NO, formaldehid, ki hkrati s kondenzirano vlago odtečejo ne prosto. Na ta način se odstranijo tudi pršice in mnogi ostali prašni delci, ki povzročajo raznorazne alergije.
Ali lahko klimatska naprava v avtomobilu škoduje zdravju potnikov?
Dejansko je prav nasprotno. Klimatska naprava z zagotavljanjem zmerne klime v avtomobilu olajša vožnjo otrokom, srčnim bolnikom in drugim, ki z velikimi težavami prenašajo vročino. Dejstvo pa je, da je vse to pogojeno s pravilno uporabo klimatske naprave, kar skratka pomeni, da ne pretiravamo s prenizko temperaturo, da je ne vklopimo takoj, ko smo še razgreti, da jo izklopime nekoliko pred zaključkom vožnje. Nikakor se torej ne smemo izpostavljati, sicer včasih prijetnim hitrim temperaturnim spremembam.
Lahko klimatska naprava vpliva na zmanjšanje možnosti nesreč ob vremenskih spremembah?
Ugodna klima dobrodejno vpliva
na vaše- lastno prijetno počutje, tako tudi lažje prenesete stresne situacije, ki jih je v prometu vse preveč. Ob tem pa boste tudi lažje obvladovali obnašanje drugih udeležencev v prometu.
Pri poznejši prodaji avtomobila kupec sicer zelo rad vidi obilo dodatne opreme, zelo nerad pa to upošteva pri pogajanju o ceni avtomobila?
V nasprotju s tovarniško vgrajenini klimatskimi napravami je naknadno vgrajene zlahka odmontirati, s tem pojasnilom lahko bistveno izboljšate svoj pogajalski položaj. Načelno pa je tudi možna prestavitev klima naprave, seveda na isti tip avtomobila.
Koliko goriva več porabi avtomobil ob delovanju klimatske naprave?
Seveda porabi avtomob;' z delujočo klimatsko napravo nekaj več goriva. Toda primerjalne meritve v vetrovniku so pokazale, da je izguba moči motorja ob delovanj; klimatske naprave 50% manjša kot pri istem avtomobilu ob odprtem oknu (s čimer si običajno pomagamo ob vročini). S klimatsko napravo gorivo torej celo Privarčujemo, ob tem pa ne čutimo nobenega prepiha in hrupnega vetra.
Kako močno hladi klimatska naprava?
Moč klimatske naprave je odvisna od mnogih dejavnikov, najpomembnejši so:
-	vremenski pogoji, neposredno sončno sevanje v avtomobil, oblačnost, garaža, visoka vlažnost ali pa suha vročina...
-	zatemnjene oziroma običajne šipe
-	temna ali svetla barva karoserije. Kdor ima v spominu, kakšen zelo vlažen in niti ne nujno tako vroč dan, bo gotovo vedel, da ugodno počutje zdaleč ni pogojeno le s temperaturo ampak predvsem z vsebnostjo vlage v zraku. Tako kot pri temperaturi, pa bo tudi pri vlagi klimatska naprava opravila svojo nalogo in vas rešila neprijetnega počutja.
Kako zapletena je in kako dolgo traja vgradnja klimatske naprave?
Vgradnja klima naprave je precejšen poseg v avtomobil in zahteva ob kvalitetni napravi še obilico znanja ter strokovnosti monterja. V podjetju Termotehnika vam s svojimi izkušnjami in znanjem zagotavljajo kvalitetno in hitro vgradnjo, ki pa vseeno traja od enega do dveh dni, seveda odvisno od tipa avtomobila. Za vse informacije o klimatskih napravah se lahko obrnete na podjetje Termotehnika v Orli vasi pri Braslovčah, telefon: 063 701-247.
'oßädlo!
Dan mamic (in očkov)
Kaka zveni ta naslov v tvojih ušesih? Ni ravno slabo, je pa rhalo drugače kot smo navajeni: Če želiš odgovor s + predznakom, potem je najbolje, da vprašanje zastaviš očku. Mamica pa... Ja, kdo bi vedel, kakšno mrjinje ima o takšnem dnevu. Najbolje bo, če vprašanje zastaviš tudi njej. 8. marec je mimo (um, da pri tebi le hi prišel čisto iz mode) in mjŠmjffiLdan je pred vrati. Za "tavečje" pozabljivce ^e^b lahko popravni izpit. Mamica bo vesela mmiljtie tvoje; pozornosti. Drobne stoawzmah	osakdajih
opravilih, potmih k pnjtjieljskeMd^govoru ali k sprehodu, bo pmpmoglo k njeni - “Židani" volji. POLEPŠAI JI NJlWfaM (Veliko Uspeha ti želim!)
Nekoč,, dadrip.je že tega, te je mamica nosila pod srcem,. Bil si v njenem od ljubezni toplem zavetju, skrit pred resničnostjo sveta, tako majhen in popolnoma njen. Prišel je težko pričakovan trenutek zate in zanjo. Tvoje rojstvo. Prelomni trenutek v življenju tvoje mame. Skupaj sta preživljala začetek tvojega življenja. Iz dneva v dan sta postajala bolj drug od drugega. Mamica je učita tebe, ti pa si "šolal" njo. Z veseljem v srcu je spremljala vsak tvoj najnovejši življenjski dosežek. Tvoje neukrotljive želje po raziskovanju in odkrivanju sveta so včasih nakopale tebi in njej prave sitnosti, a tudi te sta družno reševala. Otroška leta so minevala, ti pa si postajal vse večji in s tabo so rasle tudi tvoje zahteve. Cefranje maminih živcev je postalo tvoje prepogosto opravilo. Še dobro, da je mama narejena tako, da sploh ne reagira na vsa tvoja tečnarjenja. Včasih jih kar spregleda, drugič spet se njena potrpežljivost bolje obnese, kot si si upal pričakovati: Kljub temu je nenehno deležna tvojih pripomb jfi godrnjanja. In kaj sledi? Leta, ko te nihče ne razume, fifes je. hide čas, ko se v tvoji
glavi nakopt&£ (kap(k
vprašanj? Nekatkra Ke-Ji J zdijo nerešljiva. Pousajl brskaš za odgovori % mogoče bi bila mama prijeno presenečena, če bi se za nasvet oglasi! pri njej. Tudi zanjo je tvoje odraščanje in čas tvojega korakanja svet odraslih velika skrb. Trenutek spoznanja, da sta prijatelja, bo obema prinesel bogato jev življenja. Ta enk-8 uspeh je tvoje ria-jlepše plačilo za njen trud in njena najbogatej: lahko da.
Veš, vsaka mama si želi biti idea, mama. Žal se še do sedaj to ižobeni ni posrečilo. Priskoči ji m-ponjpp^fM tisti, ki ji lahko tudi pri fini pomagajjß&+
RS. Podobno zgod&tč3, ki oplshuETvoje življenje z očetom, si v mislili'napili sam. Tudi njemu gre posebno priznanje za uspešno preživet čas s taStj*- C%.se ti bo zamišljena zgodbica đppđdtb,i jo zapiši in pošlji na urednišhx> SN, Najbrž bi se to tvojemu očku kar
vica
MLADI BOBENČEK
, ~ Bilo ME JE STRAh
f*ir' >	3
j 'J j	(doživtjAjski spis)
NeIceqa c/ne sem bH/t sama cIoma;_ saj' smo imeH pouk popoldAN. LežaIa sem isa posrElji mJ}^t^kmjlqo. KtsjiqE sem se naveUčaIa 'in
MislilA /silil ZASpATi, pQStAlo VlÜE jE STRAh. ZaZc/eIo SE Ml' ]E, koT ĆA NEkdö hodi po hiši. Las ji j Sp se Mi NAjEŽili 'us porilA sem se. Ven' dAii vstati si isiSEM upAfr. !NeI(oč pA slišiM: Bum! Kaj je bito? Ne ve'm, zqtjjE. so mi' $klefzETÄli\ a vstaji si še rsdAj nisem upaIa. V sqfp!jsj/_siJ:ij^ Mudjlos ZIiuaIa sem ves poquM its vstaIa. Srce Mi jE RAzbjjjlp^ kdi dA NEkdo'iqRA na bobne. PnlšU sem v sobo in ddiyjf tty j djh rožo \ «y khjiqo. RazveseBIa sem se, kea Ni Nihče hod^^/hisj. 'fE 'kdjiqA je obrniU rožo.
Pr a vi ČAS/S0 ifiRisb v šolo in še priEd poukoM sem sem se khko maIo	mi je zqodilo.
Verica J ura k, 4. r Rečica ob Savin ji
Šola v naravi pri nas doma
Sem učenec S. razredči osnovne šok ‘Blaža Arniča Luče. ‘Doma sem visoko nad Logarsko doCino. ‘Po domače se pri nas pravi pri Ložekarju. Vsak, dan se prevozim precej kilometrov, da pridem v šolo Luče in nazaj domov. Zadnji teden v januarju pa je 6ilo zame čisto drugače.
Že takoj po ‘Novem letu sem se zelo razveselil novice, da bodo učenci 5. razreda - moji sošolci - imeli zimsko šolo v naravi pri nas doma. Že nekaj let imamo urejeno smučišče s sodobno vlečnico, zadnje leto pa smo zgraditi tudi dve skakalnici. ‘Nfl-jvečji delež pri ureditvi smučišča ima brat Aleš, seveda pa mu pomagamo vsi domači.
Zamisli, da bi imeti šolo V naravi že takgj po novem ktu, nismo mogli uresničiti, ker zaradi močnik snežnih padavin ni bilo ekktričnega toka, nato pa je bila močna odjuga. Bil sem žalosten. !Pa ne samo jaz. Tudi sošoki so težko čakali smučanje.	* - „ .	"1|;
Zadnji teden v januarju so se moja pričakovanja uresničila. Tokrat ni bilo treba na dolgo pot V Luče, ampak, sem sošoki, in tovariša čakal Igr doma. Priznam pa, da sem bil nestrpen in sem komaj čakgk, da so prišli.
Najprej so nas razdelili v skupine gkde na naše smučarsko znanje. Bil sem v prvi skupini. "Vsak, dan smo se vozili z vkčnico in vadili smučanje.
Zadnji dan šok v naravi pa smo pripravili tekmovanje, kot se za prave smučarje spodobi. Prva vožnja zame ni bila uspešna. Padel sem, a kljub temu peljal naprej. V drugi vožnji pa sem bil zelo dober. Celo zmagal sem. Bolj za šalo kot zares smo priredili še skgkalno tekmo, kjer sem bil spet prvi.
Np so se v petek, sošoki poslavljali, mi je bilo žal da je naše smučanje takg hitro minilo.
v StanIco KIemenšeIc, k. razrecI, OS Luče
Bilo ME jE STRAh
/rlrt7 i«/i i a i«.Li cnic\
(doživljAjski spis)
"Vem, da je strah izmišljotina, ampak, mene je bilo nekoč vseeno stfrdh^JQ>yJvd z bratom bila čisto sama doma, sem se zelo bali., a česa? To boste izvedeli sedaj. Ura je bila okoli osme, kg\stm mama in oče odšla v Mozirje. Z bratom sva bila sama doma. Bala sva se bliska, strek, grmenja... Skratka vsega kar spada v, črno/ temno noči ‘J(p sem stopila mucu na rep, sem se takg prestrašila, da me je skoraj ksp. Tudi kg me nekaj potegne za lase skoraj omedlim. Takg sem si oddahnila, kg sem zaslišala avto, v /(glerem sta se prej odpeljala mama in oče. Skknila sem, da se ne bom/ nikoli več bahala pred starši, da ni strt
/	Jerica AteIšeIc, 4. r
,>!/. / /	REČicA ob SAviruj
"Sovraštvo je tisto, kar čutim do tebe in hočem, da veš, da te hočem mrtvega..." pojejo v pesmi avstralski zvezdniki Silverchair.
Upam, da tega ne boste vzeli tako resno kot mlada američana Brian in njegov prijatelj Nicholas. Pod vplivom besedila, glasbe in celotnega heavy vzdušja sta zagrešila kar umor svojih staršev brata. Skupino čaka tožba pred sodiščem, ki so jo vložili še živeči starši enega od fantov. Za katero stran boste držali pesti, pa se odločite sami.
Regino so Slovenske novice in Jani Kenda obtožili, da je njena pesem Dan najlepših sanj ponaredek.
Reginin mož in manager Aleks je obtožbe gladko zanikal, češ da so krivične in nesramne. "Namesto, da bi sedaj, ko bova zastopala Slovenijo, imela vso podporo, nama mečejo polena pod noge." Na sliki: Regina in Aleks na njun dan najlepših sanj.
Rock operetnik Meatloaf se je lotil raziskovanja šunda in njegove bližnje okolice. Rezultat tega je plošča Welcome To The Neighborhood, nekakšno potovanje po obrobju človeškega življenja, kjer so vsa čustva močnejša in vsi dogodki bolj usodni. Na plošči je 12 pesmi s precej dramatičnimi naslovi.
Mnoge je pred kratkim razžalostila novica o razpadu skupine 4Fun. Dva člana ex skupine sta že zbrala svoje moči in energijo ter ustanovila novo skupino, imenovano Gimme 5. Skupina se bo posve tila predvsem evropski dance floor sceni/ s kombinacijo ženskega glasu in repa. Skupino sestavljajo: Aleš Dolinar, Boštjan Grabnar, Roman Jug in pevka Deja Mušič.
NAGRADNO VPRAŠANJE: Napišite ime popularne glasbene TV oddaje, ki jo vodi pevka skupine Gimme 5?
Pokrovitelj:
Zadruga mozirje
ŠPORT
1 .A slovenska odbojkarska liga - ženske
Dva poraza in zmaga Zgornje Savinjske
V	prvi tekmi končnice za obstanek oziroma za uvrstitev v 1 .A ligo so naše odbojkarice gostovale v Ljutomeru, kjer jih je gostila tamkajšnja ekipa Ljutomer Zavarovalnica Maribor.
Že sam začetek tekme in ambient sta dala vedeti, da si Ljutomerčanke močno želijo v l.A ligo, saj so od prve minute naprej igrale zanesljivo in borbeno ter na koncu zanesljivo zmagale 3:1. Pri ekipi Zgornje Savinjske se je še vedno poznala odsotnost dveh ključnih igralk, zato poraz ni bil preveliko presenečenje.
V	drugi tekmi je prišla v goste ekipa Reebook SVS Krim. Začetek je prinesel "hladen tuš" za maloštevilne navijače domačih, saj so Ljubljančanke v pičlih desetih minutah dobile uvodni niz. K sreči pa so se Zgornjesavinjčanke v nadaljevanju zbrale ter z borbeno in dopadljivo igro končale srečanje v svojo korist. Končni rezultat: 3:1 (-5, 13, 12, 12).
Z enakim rezultatom kot v Ljutomeru so igralke Zgornje Savinjske klonile tudi v Kočevju proti tamkajšnji ekipi LIK Tilia, ki ji ta zmaga verjetno že zagotavlja obstanek v l.A ligi. Prav tako to velja za odbojkarice Zgornje Savinjske, ki pa bodo morale vsaj doma iztržiti še kakšen par točk.
Lestvica po tretjem kolu končnice:
Celje	3	3	0	9:1	12
LIK Tilia	3	2	1	6:5	6
Zg. Savinjska	3	1	2	5:7	6
Ljutomer Zav. Mar.	3	2	1	7:4	4
Reebook SVS Krim	3	1	2	4:6	4
Nova Gorica	3	0	3	1:9	0
Franjo Pukart
Lokostrelski klub Mozirje
Odlični nastopi na državnem prvenstvu
Mozirski lokostrelci so se na državnem mladinskem in veteranskem prvenstvu, ki je bilo 10. marca v Mariboru, odlično odrezali, saj so osvojili poleg treh naslovov prvakov še nekaj zelo vidnih uvrstitev.
Pri veteranih compound je z novim državnim rekordom 574 krogov zmagal Dušan Perhač. Pri mladincih compound je Sašo Emeršič zasedel drugo mesto, pri kadetih compound pa je Grega Emeršič zmagal. V tej kategoriji je Sebastjan Finkšt osvojil 6. mesto. Najmlajši član ekipe, 9-letni Aleksander Ošep, je postal državni prvak pri dečkih compound.
V Mariboru je bila tudi tekma za Slovenski pokal. Pri članih compound je Štefan Ošep zasedel 4. mesto, pri članicah pa sta Jožica Emeršič in Bernarda Zemljak osvojili 1. oziroma 3. mesto. To je bila v Sloveniji zadnja dvoranska tekma v tej sezoni.
Minulo nedeljo so mozirski lokostrelci zelo uspešno nastopili na dvoranski tekmi v Tolmezzu v Italiji. Pri veteranih je zmagal Dušan Perhač, pri članicah pa Jožica Emeršič, medtem ko je bila Bernarda Zemljak druga. Pri mladincih je bil najboljši Grega Emeršič, Sašo Emeršič je bil drugi, Sebastjan Finkšt pa četrti. Ekipno so mladinci LK Mozirje dosegli nov državni rekord in seveda zmagali.
Tekma v Italiji je bila za mozirske lokostrelce zadnja indoor tekma v tej sezoni.
Logarska dolina
Odlični dosežki v plezanju
Vse kaže, da so slapovi v Logarski dolini letos neobičajno dobro zamrznili. Najtežji slapovi v tej dolini namreč le redko zamrznejo, letos pa so alpinisti uspeli ponoviti prav vse najtežje.
Čaša (6/6+ , 100 m), ki sta jo prva preplezala Franček Knez in Dani Tič že leta 1981, je bila vse do letos le enkrat ponovljena, sedaj pa jo je v enem mesecu preplezalo kar 7 navez. V februarju so to bili: Viktor Mlinar - Tomo Videnšek (2. ponovitev, opravila sta jo 2.2.), Jernej Grudnik - Avgust Robnik (8.2), Andrej Grudnik -Sašo Lekič - Tone Pavlič (9.2.), Miran Kokalj - Dušan Košir (11.2) in Tadej Golob - Dušan Polenik - Ana Svelin (16.2.).
Sašo Lekič, Jernej Grudnik (oba PK Planika), Tone Pavlič in Andrej Grudnik (AO Luče) so 11. februarja opravili 1. ponovitev Skušnjave. Drugo ponovitev sta tri dni kasneje opravila Dušan Debelak in Viktor Mlinar (oba PK Rifnik). V najtežjem raztežaju je bil led luknjast, tako da lednih orodij niso mogli zabijati v led, ampak so jih le zatikali. Tudi ta slap je prvi preplezal Franček Knez s soplezalcem Frenkom Horvatom leta 1991. Po mnenju ponavljalcev je ta slap kljub nekoliko nizki oceni 5/6 najtežji v Logarski dolini.
Viktor Mlinar ter Dare in Irena Turnšek (vsi PK Rifnik) so 8.2. opravili prvenstveni vzpon prek Slapu pod Belim stebrom (II 5+, 70 m). Do slapu so prišli po izraziti hudourniški grapi nad domom Elektrokovine. V najtežjem raztežaju, ki je dolg 55 metrov, imajo le trije metri naklonino 60 stopinj, drugače pa se naklonina ves čas giblje med 85 in 90 stopinjami. Slap se konča na gredini 200 m pod smerjo Beli steber v Rjavčkem vrhu. Po žlebu 30 metrov levo od slapu so se po vrvi spustili nazaj do vstopa. Verjetno gre za tretji najtežji slap v dolini. Prvo ponovitev sta 10.2. opravila Sašo Lekič (PK Planika) in Tone Pavlič (AO Luče).
Sašo Lekič, Tone Pavlič in Tomaž Žerovnik (PK Rifnik) ter Jernej Grudnik in Viktor Mlinar so preplezali Sulico (5/6, 200 m), ki prav tako sodi med slapove, ki le redko zamrznejo, saj stoji v južnem pobočju. Gajstni slap (5+/6, 100 m) so ponovili Viktor Mlinar, Tone Pavlič in Rudi Pogoršek ter Jernej Grudnik in Avgust Robnik. Viktor Mlinar je z Alešem Nežmahom opravil prvo ponovitev Filistrske sveče (5,50 m), z Daretom Turnškom pa prav tako prvo ponovitev slapu Fakinof (5, 140 m) v Matkovem kotu.
MP
Prvenstvo Občine Mozirje v veleslalomu
Smučarski klub Mozirje je minulo soboto na Golteh organiziral občinsko prvenstvo v veleslalomu, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo 83 tekmovalcev. Pomerili so se v trinajstih kategorijah.
Zmagovalci so bili: deklice do 8 let: Sara Stefanovič, dečki do 8 let: Luka Pavlič, deklice 9 do 12 let: Ana Tevč, dečki 9 do 12 let: Tadej Planinšek, deklice 13 do 15 let: Anja Semprimožnik, dečki 13 do 15 let: Matic Zupan, ženske nad 45 let: Cvetka Marjanovič, ženske 31 do 45 let: Fanika Kreps, ženske 16 do 30 let: Ida Bitenc, moški nad 50 let: Miki Marjanovič, moški 41 do 50 let: Marjan Grofelnik, moški 31 do 40 let: Andrej Stefanovič, moški 16 do 30 let: Bojan Napotnik, ki je dosegel tudi najboljši čas med vsemi tekmovalci.
Posebnost letošnjega veleslaloma je bil "Družinski pokal”, za katerega se je potegovalo devet družin s seštevkom treh najboljših časov ne glede na kategorijo. Zmagala je družina Marjanovič pred družino Grofelnik in družino Cecilija.
Zaključek tekmovanja s podelitvijo medalj je bil v Bistroju Gams v Žekovcu, kjer je smučarje v imenu pokrovitelja, Občine Mozirje, pozdravil sekretar občinskega sveta Rudi Hramec. SK Mozirje se zahvaljuje TP Savinja in ŠD Partizan Mozirje za denarni prispevek.
Marjan Grofelnik
ŠPORT
Golte
Andrej Miklavc premagal Jureta Koširja
Pred tednom dni je bila na Golteh tekma za letošnji naslov državnega prvaka v slalomu, ki so se je z izjemo poškodovanega Matjaža Vrhovnika udeležili vsi najboljši slovenski slalomisti.
Zmagal je Andrej Miklavc, ki je z odlično drugo vožnjo premagal vodečega po prvi vožnji Jureta Koširja, in tako osvojil svoj prvi članski naslov slalomskega prvaka.
Na prvi progi je bil najhitrejši Jure Košir, ki je imel 21 stotink prednosti pred najnevarnejšim tekmecem Miklavcem. Na odlično tretje mesto se je z zaostankom 37 stotink sekunde uvrstil mladi David De Costa, član SK Velenje. Mitja Kunc se je po veliki napaki komaj rešil odstopa in izgubil vse možnosti za boj za naslov prvaka.
Na drugi progi je Andrej Miklavc z napadalno vožnjo dosegel najboljši čas in se zavihtel na pivo mesto. Jure Košir se je moral zadovoljiti z drugim mestom, do bronaste kolajne pa se je prebil Rene Mlekuž, ki je Davida De Costo potisnil za mesto navzdol. In kaj je o tekmi menil zmagovalec:
“Pivi naslov v članski konkurenci je enkraten dosežek ob koncu sezone, ki je bila nadvse uspešna. Čutimo, da prihaja pomlad, kar je videti po utrujenosti. Računal sem, da bo druga proga mehka, zato sem pričakoval večje zamenjave na vrhu. Toda ostalo je v glavnem tako, kot se je začelo. Prireditelji so se zares potrudili, da so dobro pripravili slalomišče, kar v teh vremenskih razmerah ni bilo lahko." Rezultati:	1. Miklavc (Alp) 1:28,72,	2. Košir (Kr. Gora)
1:29,16, 3. Mlekuž (Bra) 1:29,58, 4. De Costa (Vel), 5. Grilc (Trig), 6. Albrecht (Avs), 7. Jovan (Rad), 8. Brezavšček (Moj),
9.	Kunc (Črna), 10. Kirchner (Avs), itd..
Franci Kotnik
Golte
Veleslalom za pokal "Gams"
Prvo soboto v marcu je bila na Golteh tekma v veleslalomu za pokal "Gams", ki so se je udeležile ekipe športnih društev iz Ljubnega, Šmartnega ob Dreti, Nazarij in Mozirja, posamezni tekmovalci pa so prišli tudi iz drugih krajev. Nastopilo je 41 smučarjev in 5 smučark.
Zmagovalci po posameznih kategorijah so bili: ženske 30 - 40 let: Damjana Paulič (Mozirje), ženske 15-30 let: Polona Govek (Šmartno), moški nad 50 let: Tone Napotnik (Nazarje), moški 40 - 50 let: Božo Govek (Šmartno), moški 30 - 40 let: Uroš Naraločnik (Ljubno), moški 15-30 let: Bojan Napotnik (Mozirje).
Najboljši čas na tekmi je dosegel Bojan Napotnik iz Mozirja, izven konkurence pa Lenart Solar z Ljubnega, ki je dosegel drugi najboljši čas.
Ekipno je bil vrstni red naslednji: 1. Mozirje, 2. Ljubno, 3. Nazarje, 4. Šmartno ob Dreti. Pokal Gams je tako osvojila ekipa iz Mozirja. Razglasitev rezultatov in podelitev medalj je bila v bistroju Gams v Žekovcu, ki je bil pokrovitelj tekmovanja.
Zvone Venek
Društvo jadralnih padalcev FINESA
Poudarek izobraževanju in varnemu jadranju
Opravljeno delo minulega leta so na občnem zboru pregledali tudi člani Društva jadralnih padalcev iz Gornjega Gradu. Dvainštirideset članov in predstavniki sosednjih klubov so bili soglasnega mnenj#, da je bilo postorjeno veliko delo.
Največji organizacijski in tudi tekmovalni zalogaj je bila zagotovo zdaj že tradicionalna tekma s temena Lepenatke, ki je štela tudi za slovenski pokal. Preko dvesto tekmovalcev iz Slovenije in sosednjih držav je dalo pečat odlično izpeljani tekmi. Poleg te, domače tekme, so se tekmovalci udeleževali vseh tekem na piko, ki so preko leta potekale po Sloveniji. Piko na "i" je gotovo postavil Miran Žerovnik, ki je na odprtem prvenstvu ZR Jugoslavije v Hercegnovem osvojil drugo mesto. V društvu se vseskozi zavedajo, da je edini pogoj in garancija uspešnega dela nenehna skrb za izobraževanje. V preteklem letu so organizirali kar tri tečaje, kjer se je izšolalo devet novih pilotov. Organizacija L tečajev in nadaljevalnih A tečajev in izpitov je zapisana tudi v programu dela društva za tekoče leto. Jadralni padalci iz Gornjega Gradu se tudi letos nameravajo udeležiti vseh večjih tekmovanj v točnosti pristajanja po Sloveniji in tudi v zamejstvu, sodelovati na taboru jadralnih padalcev na Lisci trije člani bodo sodelovali na slovenski jadralno padalski ligi in dodatni štirje člani na državnem prvenstvu, to so samo nekatere postavke iz obširnega in smelo zastavljenega programa dela za leto 96. Seveda je tu še osrednja, že peta tekma na piko Lepenatka 96, ki naj bi po predvidevanjih bila 22. junija. Razen osrednje tekme imajo v načrtu še organizacijo dveh klubskih tekem in tretjega odprtega prvenstva Zgornje Savinjske doline.
Edi Mavrič
Planinsko društvo Ciornji Grad
16. Meninski veleslalom
Planinsko društvo Gornji Grad je 3. marca spet organiziralo tradicionalni Meninski veleslalom, tokrat 16. po vrsti. Tekmovanja so se udeležili planinci iz Gornjega Grada, Tuhinja, Šmartnega ob Dreti, Rečice in Mozirja.
Tekmovanje je potekalo v lepem vremenu in na odlično pripravljeni progi. Po kategorijah so bili najboljši: ženske nad 30 let: Anica Purnat; ženske 15-30 let: Simona Fale; moški nad 45 let: Rafko Krznar; moški 30 -45 let: Marjan Krznar; moški 15-30 let: Blaž Presečnik. Vsi zmagovalci so člani gornjegrajskega društva, ki je tako osvojilo prvo mesto v ekipni konkurenci, drugi so bili Šmarčani in tretji Tuhin-jci.
Odlično razpoloženje v plan-
inskem domu je ob srečanju s starimi planinskimi tovariši in smučarji pokvarila debata o Damoklejevem meču, ki trenutno visi nad Menino, to je postavitev radarjev. Vsi, ki smo se zbrali v domu ta sobotni večer, smo bili enotnega mnenja, da radarja na Menini ne sme biti nikjer in je vsaka debata o škodljivosti in neškodljivosti brezpredmetna. S to rano Menina ne bi bila več Menina, ampak bi jo potlej lahko imenovali le še "Radarn-ina". Rafko Žerovnik
Požar na hlevu v Podveži
2. marca okoli 17. ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Maksimiljana K. v Podveži. V požaru sta poleg poslopja zgoreli dve nakladalki sena, kosilnica, stiskalnica za sadje. 100 metrov električnega kabla, obračalnik, pesni rezanci, večja količina koruze, več metrov drv in suhomesnati izdelki. Škodo so ocenili na okrog 5 milijonov tolarjev. Vzrok požara naj bi bila otroška igra z vžigalnikom.
Čelno trčenje na Črnivcu
2. marca se je ob 21.15 uri zgodila prometna nezgoda v Šmiklavžu. 21 -letni Boštjan G. iz Tiroseka je vozil osebni avto v smeri proti Gornjemu Gradu. Zaradi vožnje po levi strani cestišča je čelno trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal 33-letni Goran V. iz Ljubljane. Pri trčenju sta voznik Boštjan in njegov sopotnik, 20-Ietni Amir P. iz Šmiklavža, dobila lahke telesne poškodbe.
Udaril ga je z desko
8.	marca dopoldan je Gojko T. iz Rečice ob Savinji z desko udaril po obrazu Antona G. iz Mozirja in ga telesno poškodoval. Vzrok za "obračun" bosta imenovana pojasnila sodniku za prekrške.
Omagal je zaradi alkohola
9.	marca so občani ob 20.45 uri na lokalni cesti v Dol Suhi našli vinjenega Damjana H. (20) iz Spodnje Rečice. Ko se je le-ta zdramil, se je s kolesom z motorjem odpeljal naprej, vendar zaradi bremena alkohola le nekaj sto metrov. Tam so ga potem našli policisti in ga odpeljali domov.
Vročekrvna avtomobilista
10.	marca se je ob 2.50 uri na ljubenski obvoznici zgodila prometna nezgoda z minimalno materialno škodo, ki sama po sebi niti ne bi bila vredna omembe. Pač pa sta si voznika v nezgodi udeleženih avtomobilov, oba sta bila pod vplivom alkohola, nato skočila v lase, ker se nista mogla dogovoriti glede krivde za nezgodo. Tudi ta primer bo reševal sodnik za prekrške.
Tatvina motorne žage
10.	marca je Franc K. iz Nazarij prijavil tatvino motorne žage Jon-sered. Neznani storilec mu jo je odnesel iz nezaklenjene kleti v tednu dni, ko ga ni bilo doma, in ga tako oškodoval za 20 tisoč tolarjev.
Zabodel ga je z nožem
12. marca sta se ob 16.15 uri v Nazarjah sporekla domačin Anton P. (69) in Erik M. (20) iz Gornjega Grada. Pri tem je Anton P. Erika M. zabodel z manjšim nožem in ga telesno poškodoval.
Vrgel ga je potleh
12. marca je ob 13.30 uri v gostilni Erna na Ljubnem Janez K. (29) iz Okonine pričel zmerjati Rafaela R. (43), katerega je za tem še vrgel po tleh in zapustil gostilno. Rafael je bil pri tem lažje telesno poškodovan.
Obračun med možem in ženo
15.	marca sta se v pozno popoldanskem času v Mozirju sprla in stepla mož Vili in žena Veronika. Veronika je s stolom udarila Vilija, ta pa jo je oklofutal in obrcal. Kdove, kaj bosta povedala sodniku za prekrške.
Požar v tovarni ivernih plošč
16.	marca se je ob 13.25 uri vnel prah v separatorju v tovarni ivernih plošč v Nazarjah. Pri požaru je nastalo za okoli 500 tisoč tolarjev škode, vzrok požara pa naj bilo trenje lesa.
NATAKAR! TAKSI PROSIM.
Pod tem nazivom se je 15. marca začela akcija policije, ki bo trajala do 10. aprila in v kateri bodo policisti opravljali poostren nadzor psihofizičnega stanja voznikov. Namen akcije je opozoriti voznike, naj ne vozijo pod vplivom alkohola. Kršitelji bodo ne glede na preventivni namen akcije kaznovani po predpisih.
Ali je lokalna samouprava v nesreči res zatajila - IV.
Precej črnila je bilo že prelitega na to temo. Zdi se mi, da v zadnji izdaji Savinjskih novic kar preveč, vendar to je moja ocena s katero se mogoče kdo ne bo strinjal.
Ne bi želel odgovarjati na vse navedbe g. Terbovška, saj si večino odgovorov nanje lahko najde v mojem članku, ki je bil objavljen v predhodni izdaji časopisa. Najraje sploh ne bi odgovarjal, vendar je zaradi popolnosti obojestranskih informacij potrebno navesti nekaj številk iz zapisnika s predstavniki Zgornjesavinjske gasilske zveze in s predstavniki odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, kateri je bil sklican na mojo pobudo.
Na tem sestanku sem povedal, da je bil za I. 1995 sprejet tako proračun, kot tudi rebalans proračuna. Oboje je objavljeno v Uradnem glasilu. V tem dokumentu, kateri me edini kot odgovornega za izvrševanje proračuna, zavezuje, da se izvršuje v določenih, na svetu sprejetih okvirih, je bila postavka za delovanje zveze v višini
230.104,00	SIT. Poudaril sem tudi, da se sprejeti proračun ne more več spreminjati in da več sredstev nikakor ne morem zagotoviti. Saj na to postavko tudi ni bilo nobene pismene pripombe s strani zveze.
V medijih pa se je prikazovalo, da je občina Luče oz. njen župan kriv za skorajšnji propad le-te in skupinsko odstopanje funkcionarjev. Problem pa je bil v tem, da so funkcionarji zveze, mimo sprejetih proračunov, izračunavali 20% delež glede na merila, ki jih je ministrstvo za finance poslalo v občine. Po teh merilih pa je bilo občini Luče nakazano dodatnih 400.000 SIT, po zaslugi predvsem poveljnika GD Luče g. Moličnika in deloma mene, ker sva odgovorne na Ministrstvu za obrambo prepričala, da je potrebno opremiti alpinistično enoto GD Luče. Zveza pa si je tudi od teh, strogo namenskih sredstev, odračunala “svojih" 20%.
Kot je bilo omenjeno, iz postavke, ki je bila določena v proračunu, ni bilo možno dati več kot je bilo predvideno, je Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada odločil, da se, po izračunih zveze, manjkajoči del sredstev 283.929,00 SIT nakaže iz nerazporejenega dela požarne takse.
Tako je bil delež financiranja po občinah sledeč:
Luče	514.033,00	25,31%
Gornji Grad	287.926,00	17,30%
Ljubno	337.000,00	16,59%
Nazarje	259.000,00	12,75%
Mozirje	569.000,00	28,02%
SKUPAJ	2.030.468,00	100%
Če vzamemo, da je seštevek 2.030.468,00 strošek, ki		so ga občine
delili po navedenih	procentih, je ob tem potrebno posebej	
poudariti, da je procent ob delitvi prihodkov sledeč:		
Luče	12,86%	
Gornji Grad	15,44%	
Ljubno	15,84%	
Nazarje	14,44%	
Mozirje	41,42%	
Po tem procentu pa	bi od skupnega prihodka na	Luče prišlo
261.118,00	SIT Razlika je več kot očitna.
Ob tem tudi ne gre zanemariti podatkov, ki so razvidni iz fi nančnega poročila zveze. Kjer so kot največji stroški npr.: Investicije 704.198 SIT. Komentar zveze: Po sklepu predsedstva je bilo v mesecu januarju nakazano za investicije PGD Pobrežje, Šmartno ob Dreti in Ljubno, kar vse gre iz finančnega načrta za leto 1995. Naslednji večji stroški pa so stroški tajnika, potrošniški material in izobraževanje. Za slednje so gasilci GD Luče prijavili kandidate za opravljanje tečajev za gasilske častnike, vendar se ga zaradi prezasedenosti niso mogli udeležiti. Iz GD Mozirje npr. pa se je tega tečaja udeležilo pet gasilcev!
Številke so dejstva, ki jih ni mogoče izpodbijati in tako Vam sedaj g. Terbovšek predlagam, da naj bralci sami ocenjujejo kdo ima bolj prav.
Ali pa bo tudi za te izjave g. Zlatinšek trdil, da presegajo meje razuma?
Pa brez zamere, gospoda!
Mirko Zamernik župan občine Luče
Sporočilo za javnost št. 2/04.03.1996:
Člani "Kriznega štaba Menina" smo se dne 04.03.1996 udeležili 13. seje Sveta Občine Nazarje, kjer smo z zadovoljstvom ugotovili, da so se nazarski svetniki z veliko večino odločili proti postavitvi radarjev na Menini.
S tem sklepom bi bila v demokratični državi možnost postavitve radarjev nična.
"Krizni štab Menina" predlaga nazarskemu svetu, da si Občina Nazarje pri morebitnem nadaljnjem vztrajanju pridobitve lokacijskega dovoljenja za gradnjo radarske postaje na Menini zagotovi status stranke v postopku.
Za “Krizni štab Menina“ Krefl Ivan, dipl. ing.
Pojasnilo
V prejšnji številki sem v članku "Ugovor zoper članek cvetke in koprive (le čevlje sodi naj kopitar)" gospoda, ki je fotografiral med premierno predstavo v Gornjem Gradu poimenoval z gospod fotograf. S tem sem naredil nepredvideno napako, saj je večina bralcev menila, da gre za
gospoda Feliksa Ugovška, ki je edini v dolini poznan kot pravi fotograf. Da ne bi prišlo do nadaljnih nesporazumov, pojasnjujem bralcem, da se je zgoraj omenjeni članek nanašal na gospoda Bernardi Sašota iz Ljubljane.
Matjaž Drčar, Tlaka 8 Gornji Grad
Menina ni samo planina
Ko razmišljam, kaj v bistvu Menina pomeni za krajane, pridem do zaključka, da mnogo več kot si lahko mislimo.
Njena pomembnost kot taka dobi pravo vsebino, ko spoznamo, kaj je in kaj še daje prebivalcem njene bližnje in tudi širše okolice. Če začnem pri gozdovih, ki so njeno največje bogastvo, potem je jasno, da brez teh gozdov tako močnega lesno industrijskega in obrtniškega razvoja ne bi bilo. Praktično je prav lesna industrija tista, ki zaposluje največ delavcev in delavk te doline. Seveda ne gre pozabiti čvrstih gozdarjev, ki polovico svojega življenja preživijo v njenih temnih gozdovih, ki pa danes niso več tako temni, ker je posek morda bil malo prehud. Tako se je kubike in kubike lesa prevažalo z Menine po raznih krajih Slovenije, kar je prispevalo k stanju, v kakršnem ti gozdovi danes so. No, posel je posel in brez tega se živeti ne da.
Na Menini pa niso samo gozdovi, ampak tudi pašniki, na katerih se v pašni sezoni pase tudi preko dvesto glav živine. Tako kmetje prihranijo velik del krme, ki ne pride sama na štalo ali v silos. Potem so tu še lovci,
ki radi zahajajo na visoke dobrave, kjer ne iščejo samo odstrel, ampak tudi razvedrilo in osebno zadovoljstvo. Po svojih močeh (kolikor pač kdo) pa skrbijo tudi za naravo in	njeno živalsko
ravnovesje. Menina je njihov najboljši rajon in verjetno ga ne mislijo kar tako zapustiti. Mislim, da so podobnega mišljenja planinci, turistični delavci in sploh vsi tisti, ki se zavedajo, koliko naravnih dobrin skriva v sebi ta planina. Tako	je marsikatera
družina spoznala sladkosti planinskih malin, borovnic, jagod, ki dozorijo v toplem poletju ali bogati jeseni. V mnoge hiše iz Menine priteče dobra pitna voda, ki je eden od osnovnih virov za življenje. Pa tudi gobarji najdejo svoje zadovoljstvo pri svojem priljubljenem opravilu, ko v svojem navdihu stopijo tudi v najbolj skrite kotičke narave. In	nenazadnje so
cvetlice tiste, ki dajejo lepotni dar prostrani naravi, ki jo sodobna civilizacija vse bolj zanemarja, kar je velika napaka človeštva. Zato Menina ni samo planina, ampak je tudi dobra mati, ker je pomagala in še pomaga preživeti mnogim, ki se tega mogoče niti dobro ne zavedajo. Jože Ugovšek Lenart 14, Gornji Grad
Radar ■ ne hvala!
Stališče Slovenskih Krščanskih Demokratov v Zgornji Savinjski dolini
V zadnjih tednih se je upravičeno razburila Zgornje Savinjska javnost. Nameravana postavitev vojaškega in civilnega radarja na področju Menine planine, pomeni grob poseg v prirodo in povzroča ne slutene posledice na vsa živa bitja, predvsem pa za rodove naših otrok. To je na kratko rezime izvajanja dr. Antona jegliča na javni tribuni v torek 27.2.1996 v Nazarjah. Na podlagi informacije o namerah obrambnega ministrstva o izgradnji radarja in informacije o večplastnem, žal zdravju škodljivem, delovanju omenjene naprave, je diskusija na dveh javnih tribunah jasno pokazala, da smo tu živeči ljudje v skrbeh za dolino, njeno zdravje in bodočnost njenih prebivalcev. Današnji izsledki raziskav glede učinkov delovanja radarja so neizpodbitno dokazali, da vplivi vsekakor škodljivo delujejo na žive organizme. Ali to pomeni takojšnje in usodne posledice, ali kontinuirano dolgotrajno zastrupljanje, je drugotnega pomena. Jasno je bilo povedano, da izpostavljenost vplivom elektro magnetnega valovanja povzroča spremembe na pitni vodi, flori ter favni, in kar je najbolj zaskrbljujoče na človeku in njegovi genetski zasnovi.
Z golim življenjem tu živečih ljudi predvsem pa tistih, ki bodo za nami to deželo posedli, pa seveda "kockanje" ne pride v poštev.
Da, za življenje gre, tisto najosnovnejšo in neodtujljivo pravico (ustavna pravica). V zaščito te, najvišje vrednote bo v skrajni sili (ob
nerazumnem vztrajanju investitorja in izdajatelja lokacijskega dovoljenja) pač potrebno stopiti skupaj na področju Zg. Savinjske in Zadrečke doline in preprečiti predvideno gradnjo radarja na Menini. 0 tako pomembnih rečeh ko gre za rizik in kvaliteto bivanja imamo vsekakor pravico odločati tu živeči prebivalci. V tem smislu je svet občine Mozirje že sprejel sklep o referendumu; radar da oz. NE! Posredno na delovanje radarja, se postavlja več vprašanj:
-	Kako znamo poskrbeti za neokrnjeno naravo. Ali je vredno "prodati" dolino v zameno za infrastrukturo?
-	Kaj si lahko Savinjčani obetamo od tako opevanega turizma?
-	Kakšno veselje bodo imeli turisti, če jih bodo s hribov pozdravljali radarji, kakor se je gospod duhovito izrazil na minuli tribuni v Nazarjah.
-	Ali s takšnim dejanjem ne žagamo veje na kateri k sreči še sedimo?
-	Ali imamo pred očmi generacije naših otrok, skupaj z vsemi oporečnimi proizvodi?
-	Ali so potrebne analize in prepričevanja "strokovnjakov" o ne škodljivosti delovanja radarja, če se ljudstvo vsakodnevno po zdravi kmečki pameti odloča in ne sprejema omenjenega tujka v svoje nedrje Menine planine.
-	Le kdo je tisti, ki baranta v imenu občanov doline in to na račun predvsem naših zanamcev?
Spoštovani, tu pa je potrebna modrost, čas za uporabo tistega kar nosimo med rameni!
Slovenski
Krščanski Demokrati Zgornje Savinjski odbor
Sklep občnega zbora PD Gornji Grad na temo radar na Menini planini
Dne 15.3.1996 smo na rednem letnem občnem zboru - kot najvišjem organu Planinskega društva Gornji Grad sprejeli naslednji sklep:
Planinci planinskega društva Gornji Grad nasprotujemo vsakršni postavitvi radarjev kakor tudi vsem posegom v prostor na Menini planini. Zahtevamo, da Menina ostane ohranjena v sedanjem stanju tudi našim zanamcem.
Utemeljitev:
*	Radar ne sodi v krajinski park, za kar je Menina predvidena po srednjeročnem in dolgoročnem planu republike Slovenije.
*	Menina je še dokaj dobro ohranjena planina - planota, ki jo koristijo za svojo dejavnost planinci, turisti, lovci, posebno pa še gozdarji in pašniška skupnost. Kot planota je neprimerna za postavitev radarjev, saj bosta le ta obsevala z elektromagnetnim valovanjem celo planoto in s tem ogrožala navedene dejavnosti.
*	Menina je kraška planota in obenem rezervoar pitne vode za tri občine, zato je vsak grob poseg v ta prostor nesprejemljiv, saj lahko spremeni vodne žile in s tem prizadene še izkoriščane
izvire.
*	Navzočnost goriv in strojnega olja, za delovne stroje kot tudi kasneje za agregate in avtopark radarske posadke, povečuje možnost onesnaženja pitne vode.
*	Postavitev radarja bo ogrožala razširitev gozdnega rezervata, ki je predviden ravno za področje Šavnic.
*	Menina ima bujno fauno in floro. Med njimi so številne živalske vrste, ki sodijo med redke in ogrožene (planinski pupek, veliki petelin), prav tako pa je tu rastišče dveh vrst rastlin iz Rdečega seznama RS (Kochov svišč in endemična kamniška murka). Gradnja in obratovanja radarja lahko pripelje do izginotja navedenih vrst.
*	Postavitvi radarjev prineseta s seboj ograjena območja in območja z omejenim gibanjem, kar pomeni, da Menina izgubi obe najlepši razgledni točki in s tem svoj mik za planince in turiste.
Predsednik PD Gornji Grad Franc Pahovnik
Kaj imata skupnega radarsko (=elektromagnetno) valovanje in politika?!
Da lahko dve stvari primerjamo med sabo in ugotavljamo kaj jima je skupnega, moramo najprej vedeti, kaj vsaka izmed njiju sama zase je. Elektromagnetno valovanje (sem spadajo tudi radarski valovi) je pojem, ki označuje fizikalni pojav električnega in magnetnega polja, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor.
Fiziki bi o tem vedeli povedati še precej več, za naše namene pa zadostuje navedena definicija, ki je vzeta iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ).
Naslednji pojem s katerim imamo opraviti je politika. Osnovni pomen te besede je po zgoraj omenjenem Slovarju SKJ: urejanje družbenih razmer.
Če si svoje družbene zadeve ureja družina, je to družinska politika; če si jih občina, je to občinska politika; če si jih državljani neke države pa državna. Ugotovili smo torej, da je elektromagnetno valovanje fizikalen pojav, politika pa je urejanje družbenih razmer. Očitno
je, da sta to dve popolnoma različni stvari, ki niti slučajno ne moreta imeti ničesar skupnega.
Kakšen pa je odgovor, če se vprašamo, kaj imata skupnega postavljanje radarjev na Menini in politika?
Za politiko že vemo, da je to urejanje družbenih razmer.
Kaj pa je postavljanje radarjev na Menini?
- Radarjev, ki ne bodo pokrivali (beri: obsevali) samo Menine in Janezove družine; pa tudi ne samo nazarske občine; ustavili se ne bodo niti na mejah naše države, ampak bodo segali preko sosednjih držav (ob takšnih pripravah se človek vpraša, če nima naše obrambno ministrstvo poleg obrambnih slučajno še kakšnih osvajalnih teženj.
Kaj je to drugega, če ne urejanje družbene (radarske) zadeve, ki se tiče vseh državljanov?! Odgovor na naše vprašanje je torej, da sta postavljanje radarjev na Menini in politika ena in ista zadeva, ker je pač oboje urejanje družbenih zadev.
Družbene zadeve pa lahko urejamo na več načinov, kar z drugimi besedami pomeni, da se politiko lahko gremo na več načinov.
Če družbene zadeve (=politiko) urejajo ljudje (=politiki), ki jih pri njihovem delu vodita resnica, pravica ter skupno javno dobro, potem je to načelna, demokratična politika.
(Demokracija=politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov ter pri odločanju upošteva načelo enakopravnosti; SSKJ).
Če pa družbene zadeve urejajo ljudje, ki se pri svojem delu ne ravnajo po načelih in moralnih zakonih, pač pa zgolj po lastnih koristih in koristih manjšine, potem je to ne-načelna, nedemokratična politika.
Kvaliteta politike (=urejanja družbenih zadev) je torej odvisna od ljudi, ki jo “delajo". Kakor je igra na odru ali platnu odvisna od igralcev, je tudi politika od politikov. Na žalost pa je tudi to res, kar ne bi smelo biti res, da so namreč politiki zaradi svoje premajhne pokončnosti (v kolikor so sploh toliko izgrajene osebnosti, da jim je jasno kaj je prav in kaj ne) velikokrat samo lutke na
odru, ki ga ravno zaradi njihove osebne neizgraje nosti in nepok-ončnosti obvladujejo nam nevidni režiserji in scenaristi.
Bralcem prepuščam, da sami presodijo, kako se je ta naša družbena zadeva postavitve radarjev na Menini do sedaj odvijala. Ali z drugimi besedami, sami pretehtajte, kakšno politiko so se do sedaj z nami šli urejevalci naših družbenih zadev (=politiki).
Ob tem bi se ob načinu poročanja oziroma neporočanja veljalo	zamisliti	tudi pri
nekaterih naših novinarjih (mišljeni so vsi slovenski mediji), ki hočejo npr. v radarski zadevi z nami bralci manipulirati na ta način, da bi nam čimbolj prikrili enakost med urejanjem družbenih zadev in politiko. Pri tem gredo celo tako daleč, da že sami ne razlikujejo več med elektro-magnetnim valovanjem in politiko.
Kljub temu, da jih opominjamo: Politik, novinar, strokovnjak veš svoj dolg?
- Do svoje lastne vesti in do soljudi I!
bo vseeno najbolje, če se sami učimo razlikovati stvari.
Anica Krefl Dobletina 37, Nazarje
Udbomafijske razmere v LD Luče (SN št. 5, 8. marec 96)
Napad je najboljša obramba. Tega pregovora se nekateri močno oprijemljejo in svoje napake in bolestne ambicije skrivajo za nekim lažnim kolektivizmom. Kako si sicer naj razlagam odgovor na moj članek z gornjim naslovom, pod katerim je posameznik podpisal kar Lovsko družino Luče. Ali se, velecenjeni avtor odgovora, ne upaš podpisati z imenom in priimkom, kot sem se jaz? Koliko članov te družine pa bi se dejansko podpisalo pod tvoje re-mek - delo, v katerem mrgoli neresnic. Ker tudi veš, da slednje še kako drži, si že v naprej napovedal, da zaključuješ javno polemiko. Jasno, če bi se nadaljevala, bi prišle na dan, za nekatere, zelo zoprne stvari. Avtor v svojem odgovoru ne zanika mojih navedb o "novačenjih" za razne funkcije. Kar dva odstavka v odgovoru pa sta namenjena navedbam, kako veliko srečo, da imajo ljudje, ki me niso imeli možnosti spoznati. Če je temu res tako, zakaj potem "novačenja" za funkcije.
Če je razlika med 415 lovskimi družinami in našo v tem, da v ostalih nimajo članov kot sem
jaz, ker so z njimi že zdavnaj "opravili”. Potem je razlika najbrž tudi ta, da v ostalih nimajo vodstev, ki v "novačila" ljudi s katerimi bi bilo treba "opraviti".
Sedaj pa, ko funkcij nisem sprejel, me je pa potrebno očrniti pred ljudmi, ki me ne poznajo. Slednjim naj povem, da mi je oseba, ki je za odkup napak vodstva LD dobila odstrel jelena, povedala kako jo je avtor odgovora na moj članek prepričeval, da naj podpiše, da so moje trditve lažne. Tega seveda ni storil, ker si nekoč z njim delal to, kar počneš danes z mano.
V odgovoru navajaš:	"Škrubej
meni, da zanj ne veljajo nobena pravila in da lahko počenja vse kot v "nekdanjih” časih in je takoj začel z razširjanjem laži." Ne. To niso laži. In tudi polemike nisem začel takoj. Ampak potem, ko si me v to prisilil. Zato se ne bojim nobenih disciplinskih postopkov, samo, če bodo pravila, za katera trdiš, da ne veljajo zame, veljala za vse enako.
Stanko Škrubej Raduha 1, Luče
Če lovec zaradi dreves ne vidi gozda
Prebiram članek, ki si ga napisal, prijatelj Stanko Škrubej in je bil objavljen v zadnjih Savinjskih novicah v rubriki "Prejeli smo". Poznava se že kar dolgo vrsto let in zelo visoko cenim tvoje lovske vrline. Ni jih veliko med nami lovci LD Luče, ki tako dobro poznajo naše lovišče kot ti. Narava z vsem svojim življem se ti je odkrila in razodela, tako, da lahko trdim, da jo razumeš in celo obvladaš. Izjemen si v vseh lovskih vrlinah, neutruden pri delu in modra ter upoštevana je tvoja beseda na naših sestankih. Pa vendar ti moram odgovoriti na tvoje pisanje, poznaš me dobro in veš, da sem vedno neposreden in brez dlake na jeziku pa če se zato tudi komu zamerim. Tak bo tudi ta moj spis, odgovor na tvoj članek, iz svoje kože pač ne morem.
Ne moti me naslov "Udbomafi-jske razmere v LD Luče", ki je dandanašnji moderen in uporabljen vedno takrat, kadar je treba za pompoznim in mogočnim naslovom skriti svoje napake ter nedoslednosti, vznemirja pa me način kako si predstavil širnemu občestvu problem, ki je nastal prav zaradi takšnega tebi lastnega načina obravnave, kot ga uporabljaš sedaj. Nimam namena razčiščevati kako in zakaj si prišel v disciplinski postopek v naši LD, da mi ne bi ti ali kdo drugi kdaj poočital, da sem navijaško prejudiciral sklep disciplinskega razsodišča, saj si v zakonitem roku vložil pritožbo na višjo instanco, ki pa žal še ni dala odgovora. O tem lahko več potem, če se ti bo še hotelo. Rad pa bi v istem glasilu na kratko podal analizo tvojega članka,	prežetega	z
užaljenostjo in maščevalnostjo neke veličine, pa magari lovske.
Pa pojdiva lepo po vrsti. Posebej in ves čas poudarjaš brezštevilne zdrahe, ki naj bi že ves čas prevevale našo LD. Toda tebe to ni motilo in si jih velikodušno ignoriral ter dopuščal in to vse v imenu ljubezni do narave in divjadi. Se ti ne zdi ta izgovor malce preveč prozoren? Reagiral si šele takrat, ko je zabolelo tudi tebe. Dragi prijatelj, to
pa je kar zelo sebična izjava? Navajaš napake in pregrehe drugih, ki so se izvlekli na račun spretnih advokatov in strahu izvoljenih odločujočih pred temi jezičnimi dohtarji. Ne pozabi, da obtoženi še ni obsojeni in, da je za slednje potreben dokaz! Razburjaš se nad funkcijami, izglasovanimi ne dodeljenimi, tistih, ki naj bi bili po tvojem lahko le opljuvani in izgnani. Zraven prištuliš še sebe in vehementno pozabiš ali pa preprosto ne veš, da je osnovni namen vsake disciplinske ali katerekoli druge kazni, le vzgojen in v smislu generalne prevencije, saj vzrok za prekršek ni nujno naklep ali drug nizkoten vzgib, je lahko tudi posledica napake, nerazumevanja ali kakšne druge, čisto človeške zmote. Kazen pa mora biti tudi za takšne. Če je dotični vsaj v hlačah mož, jo sprejme in se potrudi, da z delom in dejanji dokaže, da je še vedno vreden biti član organizacije, ki pa mu to možnost mora tudi dati. Iz tega razloga Stanko, so tudi disciplinsko kaznovani člani, med njimi tudi ti, dobili funkcije.
Za boljše razumevanje dodam še to, da disciplinski ukrep, kazen ali obsodba, ni nikoli namenjen popolni degradaciji obtoženega, vsaka družba ali združba je dolžna le-takemu pomagati in mu omogočiti rehabilitacijo ne glede na to za kako hud prekršek ali celo zločin gre.
Navedel si kup naslovov in imen kamor si podal prijavo o krivolovu in kjer naj bi se razčiščeval tvoj primer. Pozabil pa si povedati, zakaj se nisi opravičil ali udeležil razprave Disciplinskega razsodišča, kamor si bil uradno s priporočeno pošto s povratnico vabljen in za katero je bilo izkazano s tvojim podpisom na povratnici, da si jo prejel. To mi je povsem nerazumljivo in celo otročje za človeka, lovca, ki mu je pravilen in pošten odnos ter odgovornost zapisana v karakterju. Kaj pa če je le deklarativno? Tam je bilo pravo mesto za razčiščevanje in razjasnjevanje nastale problematike. Na mnogo še danes odprtih
vprašanj bi ti dobil odgovor, prav tako pa tudi mi, tvoji solovci.
In za konec, prav žalostno mi zveni tvoja grožnja z iskanjem dokazov in obelodanjanju črno - sive ekonomije v naši LD. Žalostno za te, Stanko, ki v svojem članku tako zavzeto marnjaš o morali in krščanski etiki, polivaš z gnojnico vse druge, sebe pa izpostavljaš zgolj kot nedolžno brezmadežno žrtev v nebo vpijočih krivic, na drugi strani pa ne
urediš nič na način, ki je dogovorjen, zapisan v zakonu in poslovniku naše LD in, ki si ga sestavil ti sam in so ga potrdili vsi člani LD Luče.
Za zaključek tega mojega modrovanja pa bi ti za sklepni pozdrav rad povedal še eno zelo staro krščansko modrost: Išči prijatelja, ne sovražnika!
Peter Podjed Godič 68/d Stahovica član LD Luče
sms m mmm
1111 ILi
HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI,
ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV:
TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL FAX: 063-720-I3S	8-12 IN 14-18
TEL. 063-720-406	SOBOTA 8-12
Kulturno prosvetno društvo JURIJ" Mozirje
VABI
V soboto 23.3.1996 ob 18. uri v kulturni dom Mozirje, na slovesnost za:
MATERINSKI DAN
Sodelujejo:
Kulturno društvo "Stane Sever" Skale Iz narodove skrinje (gledališka uprizoritev) Kulturno prosvetno društvo "Jurij" Mozirje
Spevoigra: Kovačev študent
Vsi ljubitelji kulture lepo vabljeni! sponzor prireditve: SKD Mozirje
m
OGLASI IN ZAHVALE

Kes čas spremlja nas toga bolečina, ki zajedla se nam je v srce izbrisati nam je ne more prav nihče.
Topel in nikdar minljiv spomin na našega najdražjega moža in tatija
Jožefa
ERMENCA
dipl. ing. strojništva iz Ljubnega 26.4.1955 - 17.3.1995
Čas hitro beži in leto žalosti je za nami, toda nobena tolažba nam ne more vzeti bolečine, solza in spomina.
V naših srcih boš živel večno!
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in z nami delite bolečo izgubo.
Njegovi: Milena, Maruša, Matija
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega starega ata in pradeda
ata,
Franca
TOMINŠKA
Šmartnega ob Dreti 51
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste ga pospremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala gospodu župniku, gospodu dr. Kelemenu, sestri Majdi, gasilcem,' pevcem, govorniku ter Andreju za odigrano Tišino.
Posebna zahvala Retnovi in Žovlevi družini.
Vsi njegovi
Ze pet let minilo bo, odkar v tihem grobu spiš, a v naših srcih vedno še živiš, tvoj večni dom rože naj ti-krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
Franca in Marije POTOČNIK
Šimnovih iz Juvanja.
Že leto dni te zemlja krije a v mislih z nami vedno si, umirilo se je tvoje zlato srce mirno naj počivajo, tvoje pridne roke.
Hvala vsem, ki se ju spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče ob njunem grobu.
Vsi njuni domači
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
Te dni mineva leto žalosti, kar nas je tako nenadoma in prehitro, za vedno zapustila draga žena, mati in babica,
Zinka NATEK
iz Mozirja.
Pa vendar nam ves ta čas ne more vzeti naše bolečine in trpljenja, ne more nam posušiti solz, in ne zbrisati spomina.
Zato vedi;
v naših srcih boš živela večno.
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njenem tihem domu, vsem, ki prižgete zanjo svečko, še najbolj pa tistim, ki ji z lepo mislijo posvetite trenutek svojega spomina.
Mož Karel, hčerka Majda in sin Karli z družinama
POGREBNA SLUŽBA MORANA:
Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662
ZAHVALE
Živel za pesem, dom, molitev in zemljo,
za delo, knjigo in za vse kar je lepo, te vrednote je v življenju izpolnjeval, v naših srcih zapisan trajno bo ostal!
Telo se v zemlji naj spočije,
Duša pa naj večnost užije.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, brata, starega očeta in pradedka
Franca
ZELESNIKA
15.12.1903 - 26.2.1996 iz Florjana pri Gornjem Gradu
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste Vršnikovega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti, nam izrekli sožalje, se ga spomnili v molitvi, darovali sveče, vence in cvetje, za sv. maše in za obnovo cerkve.
Iskrena hvala dr. Urlepu in zdravstvenemu osebju ZD Gornji Grad za pomoč v času njegove bolezni.
Posebej se zahvaljujemo domačemu župniku g. Korenu, g. Vratanarju in g. Jemcu za darovano sveto mašo, izbrane besede in pogrebne molitve; g. Feliksu in pevcem za petje in še zlasti za pesem, ki je bila posebej napisana za našega očeta, vsem govornikom, ministrantom, združenju ZB NOV Gornji Grad, GD Gornji Grad, pogrebcem in drugim, za tako lepo opravljen pogrebni obred.
VSI ŽALUJOČI
Minilo je trpljenje, minile so skrbi so izteklo življenje, a plamena spomina nihče ne zaduši.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, tete in stare mame
Frančiške
ENCI
iz Nove Štifte.
Po zahrbtni in kruti bolezni je v 75. letu od nas iznenada za vedno odšla draga sestra, teta in stara mama Frančiška Enci iz Nove Štifte. Ob tej izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja sosedom za neizmerno pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njeni
Srce tvoje več ne bije,
, bolečin več ne trpiš,
dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
24. marca bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama in babica
Jožefa
PODBREGAR
iz Šmartnega ob Dreti
Vsem, ki se je spomnite, postojite ob njenem grobu, prinesete cvetje in sveče, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njeni
V SPOMIN
29. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
Franc GOLOB
iz Nazarij
Vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prerani izgubi drage
Pavle
PISTOTNIK
iz Mozirja,
se vsem iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, izrečene besede sožalja, zdravstvenemu osebju, govornikoma, g. župniku, Tovarni nogavic Polzela in ostalim, ki ste jo pospremili v prerani grob.
Mož Miran,
hčerki Jolanda in Pavla z družinama
OBVESTILA
OflKt I InIqIF
VETERINARSKO DEŽURSTVO
18.3.	DO 24.3. DRAGO ZAGOŽEN, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL 0609 633-418
25.3.	DO 31.3. MARJAN LEŠNIK, DR. VET MED, MOZIRJE, TEL, 0609 633-419
1.4. DO 8.4. CIRIL KRALJ, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609 633-417
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: TEL. 831-017, 831-418.
KONJAŠKA SLUŽBA: 38-451
IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE.
OSEMENIEVANIE: OB NEDEL|AH PO 0SEMEN|EVA1.NIH PUNKTIH.
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
V	soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva.
C------------------------- ----------------------------
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO
18.3.	DO 24.3. FRANC JERA), PRIHOVA, TEL. 831-910
25.3.	DO 31.3. PETER LEVER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 1.4. DO 7.4. FRANC TRATNIK, PUSTO POLJE, TEL. 831-263
V	PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jerome!.	♦
Nove knjicje v knjižnici Mozirje:
1. MLADINSKA LITERATURA:
Jansson: Čarodejev klobuk * Vojskovič, M.: Ljubi znanci * Palčič, L: Pravljica o Kotku * Frančič, F.: Otroštvo * Erjavec, F.: Huzarji na palici * Melville, H.: Moby Dick * Mencinger, J.: Moja hoja. na Triglav * Coolidge, S.: Kaj je storila Katy * Kingsley, C.: Povodni otroci * Robertson, C.: Pismo zaljubljene najstnice * Pfister, M.: Hopek se uči plavati * Waas, U.: Kje je Malka *
2.	LEPOSLOVJE:
Vogrinec, S.: Karate bojevnik * Vodovnik, D.: Slečena scena * Red-fieid, J.: Celestinska prerokba * Goethe, j. W.: Izbirne sorodnosti * Stifter, A.: Pozno poletje * Morton, A.: Diana * Kralj, B.: Božanja, beganja, iskanja * Hudeček, J.: Zgodbe iz pozabe
3.	STROKOVNA LITERATURA:
Oechler, H.: Tako se uspešno prodaja * Krakar-Vogel, B.: Teme iz književne didaktike * Thiele, A.: O govorniški spretnosti * De Melo, A.: Pot do ljubezni * Caddy, E.: Odpiranje notranjih vrat * Podjetništvo: Priročnik za učitelje * FofFman, P.: Vse o internetu * Srebot, R.: Potovanje v tišino * Komat, A.: Pesticidi, ubijalci življenja
4.	VIDEOKASETE:
Orli pravice = Legal Eagles * Rojen 4. julija = Born on the Fourth of July * Vzhajajoče sonce = Rising Sun * V senci sanj = Shining Through * Predator = Predator * Moje življenje = My Life * Čas deklištva = Little Woman * Zloba = Malice * Fluke = Fluke * Rob Roy = Rob Roy	«
earn OBČINSKI ODBOR~
LJUBNO OB SAVINJI
VABIMO VAS NA PROSLAVO
MATERINSKEGA DNE
PRAZNIKA. STARŠEV, HIBO V NEDELJO 24.3.1996 OB IS. URI V PROSVETNEM DOMU NA LJUBNEM OB SAVINJI.
PROSLAVE SE BO UDELEŽILA DRŽAVNA POSLANKA IZ LJUBLJANE.
VABLJENI!
KINO MOZIRJE
23./24.3.1996
CARMEN - slovenski film - drama
Režija: Metod Pevec
Vloge; Nataša Barbara Gračner, Sebastjan Cavazza Carmen je zgodba o neizpolnjeni ljubezni, o hrepenenju in sanjah, ki jih nosimo s seboj in od njih živimo. Ozadje zgodbe je mračno, obdobje sodobne družbe z njenimi prebivalci: berači, sipami, pijanci... To je drugi obraz države, ki se je pred kratkim izvila iz objema komunizma in kaotičnega Balkana.
30731.3.1996
ACE VENTURA - KLIC DIVJINE - ameriški film - nora komedija
Režija: Steve Oedekerk Vloge: Jim Carrey
Ati Ventura - detektiv za živali se tokrat poda v afriško divjino, da odkrije pogrešano sveto žival šikako. To mora storiti pravočasno, sicer bo nastala vojna med dvema plemenoma... Predstave: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI.
kino murni
23724.3.1996
ACE VENTURA - KLIC DIVJINE
30731.3.1996
HVALA ZA VSE - ameriški film - komedija
Režija: Beeban Kidron
Vloge: Patrick Swayze, Waesley Snipes
Trije transvestiti se v nameri osvojiti Ameriko s svojim bleščečim, starim cadiliacom odpravijo v Hollywood. Na poti se jim pokvari avto in pristanejo v mestecu, kjer se takšni ijudje pojavijo zelo redko...
Predstave: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI.
KINO UUBNO OB SAUIfi.il
23724.3.1996
PROFESIONALEC - ameriški film - akcija
Režija: Richard Donner
Vloge: Sylvester Stallone, Antonio Banderas, Julianne Moore Rath je profesionalec, ki si je pridobil sloves najboljšega najetega morilca. Začel pa je živeti drugače, vendar z grozo ugotovil, da je sam postal tarča morilca ...
30731.3.1996
APOLLO 13 - ameriški film - drama Režija: Ron Howard
Vloge: Tom Hanks, Bill Paxton, Kevin Bacon
Trije NASINI astronavti obtičijo nekje v vesolju, oddaljeni dolgih 385.000 kilometrov. Eksplodiral je rezervoar za kisik...
Predstave: SOBOTA OB 20. UR! IN NEDELJA OB 17.30 URI. KINO GORNJI GRAD
23.3.1996 PROFESIONALEC
30.3.1996 APOLO 13
Predstave: SOBOTA OB 17.45 URI.
,s>*
USARSTVOdoo
Cesta talcev 11, Velenje
ŽELEZNINA HUDOVERNIK
tel.: 063-853-962, 856-725
MIZARJI IN POTROŠNIKI
Nudimo vam:
kompletno stavbno in pohištveno okovje (svn, c-100, lama, titan, blun idr.), vijačni material, barve, lake in lepila, iverice in druge plošče za mizarje z razrezom
* odmična spona lama komplet	95,00 SIT
*	robni trak 22 z lep. beli m	26,00 SIT
*	jupol 25 kg	2.825,00 SIT
DEL. ČAS: 7.00 - 19.00, sobota 7.00 -12.00
MERKURJEVA KARTICA 4-8% POPUST!
@vđk U kpme
i Po ležečih policajih na Ljubnem s(m)o se-j ] daj dobili tudi ležeče policajke. Najdete jih! Ina cesti od Ljubnega proti Lučam. Če jih j j ne boste prepoznali na prvi pogled, naj j Ivam zaupamo, da so domačini na taki I način (ljubkovalno) poimenovali udrtine nag Ivedno manj prevozni cesti. Krajevno atrak-| icijo je lučki župan nameraval pokazati tudi _ (ministru za občine, pardon, za lokalnoj a samoupravo, a mu jo je najprej zagodlo vreme (zapadel je sneg), za nameček pa jel minister na sestanek še zamudil in ni uteg-t nil v Luče. (0 LEŽEČIH POLICAJKAH LAHKO! VPRAŠA SVOJEGA ŠEFA, KI SE POGOSTO! 'VOZI ČEZNJE)
(Sicer pa je bilo srečanje z ministrom zal j občine, pardon, za lokalno samoupravo za| I župane znova lepa priložnost, da povedo! 1 kaj o svoji in o drugih občinah. Nova! [ mozirska občina je bila tokrat imenovana! 1 "veliki brat”, ker ji še vedno očitajo nadre-Ijen položaj glede na lanskoletne novoro-[Ijenčke. Mozirski župan se je tej pripombi 1 lie kislo nasmehnil. Zdi se, da se jel j tovrstnih “pohval" že navadil. (BOLJ GA JEZ-| [JO DRŽAVNI URADNIKI V NJEGOVI HIŠI) Nazarski gasilci so pa res od sile. Na svo-j Bjem vsakoletnem mitingu so ponosno." (povedali, da so lani med ostalimi objekti, gasili celo jez na Savinji. Začuda jim pril j tej intervenciji ni manjkalo vode. Škoda,[ Ida niso istočasno pripravili tudi plavalnega! «tekmovanja. Stavimo, da ne bi zmagal pred-j jsednik. (PREMAGAL BI GA POVELJNIK, ČE1 [SE NE BI POZABIL PRIJAVITI NA TEK-| ] MOVANJE)
■ Ni skrivnost, da ima šef upravne enote vi (Mozirju v svoji ekipi pretežno predstavnice! I nežnega spola. Nič takega boste rekli, sajl J je bab na vsakem vogalu dovolj. Že res,| Isamo, da se gentleman, kar načelnik brez! a dvoma je, baje ni spomnil, da njegove (brhke podložnice sprejemajo čestitke tudi J I za dan žena, kar je seveda stvar pozor-l iiosti, nič službenega ni na tem. (RACU-I NALN1ŠKI TEČAJ BI PA LAHKO SPELJALI NA| j KAK DRUG DAN.)
(Enkratni so tile gornjegrajski svetniki. Po! j dveh urah razprave začnejo modro ugo-L Itavljati, katero kolono v proračunu sploh! ] obravnavajo. Ob tem jih začne skrbeti, kdo (je kriv, da si morajo kmeti sami plačevati! osemenjevanje krav. Vprašanje je, ali bo (potrebno poslati v ogenj ZKZ, so mogoče! I zatajili veterinarji ali so vendarle ha potezi! (sami Občinarji. Tisti brez svetniških sijev! j nad glavami. (ŠKODA, KER NIMAMO 147| J GROSOV)
j In še zadnja vest: odgovorni urednik Novici j se ni solidarnostno priključil štrajku poklic-" Inih kolegov na RTV-ju. Sicer pa to veste« (že sami, saj sicer ta trenutek ne bi brali! (časopisa. (ODGOVORNI, ŠE VEŠ, KAKO JEj j TO, ČE NISI DELODAJALEC?)
ßvet&e U hojvme pn&JWljM)' «MÄ
Piše: astrologinja Milena Zakrajšek
OVEN od 21.3. do 20.4.
Sonce je stopilo v vaše znamenje v sredo. Fizično se boste dobro počutili, vseeno pa ne pretiravajte v porabi psihične energije. Znak, da ste preobremenjeni, se lahko hitro pokaže. Poskrbite, da ste čim več na svežem zraku in da vaše telo dobi vse snovi, ki jih potrebujete. V ljubezni boste nekoliko nestrpni in nagnjeni boste k hitremu ukrepanju. S partneijem se v nekaterih pomembnih stvareh pogovorite, če ne se bo vajina pot začela ločevati. Sorodnikom boste določene stvari prikrivali, ker ne boste želeli, da bi oni zvedeli za težave, ki jih imate. Bodite bolj popustljivi in vse se bo uredilo. Zelo hitro se boste razjezili, zato pazite, da ne boste izgubili glave. Izogibajte se večjim odločitvam, čas ni najboljši.
Bik od 21.4. do 20.5.
Vaše zdravstvene težave se bodo umirile in čas, ki je pred vami, je ugoden za dieto, če želite izgubiti kakšen kilogram. V ljubezni boste precej zaposleni in utegne se zgoditi, da vaju to obdobje nekoliko odtuji, lahko pa se temu izognete tako. da ne živita drug mimo drugega. Pri denarju to pot ne boste srečne roke, zato boste prisiljeni varčevati in se nekoliko znajti z denarjem, ki vam bo na voljo. Delo. ki vam je bilo obljubljeno, bo propadlo, zato se boste morali usmeriti na drugo področje. V svoji duhovnosti si boste prizadevali, da boste ohranili svojo svobodo in prav je tako. Ob vsem tem pa je pomembno, da se izogibate skrajnostim, ki bi lahko onesrečile vas kot ljudi, ki ob vas živijo.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
V tem obdobju boste potrebovali več fizične dejavnosti, ki bo ugodno vplivala ne samo na vaše zdravje, temveč vam bo pomagala pregnati tudi odvečne skrbi. Partner se bo naveličal vaših monologov, ker je le pasiven poslušalec. Zavedajte se, da ljubezen ni le občutek vznesenosti in trenutne zaljubljenosti, marveč zavestno odločitev, odločitev biti z nekom tudi zato, da se on dobro počuti in razvija. Samski dvojčki boste izkoristili čustva nekoga, ki vas občuduje. Zelo dobro pa se boste razumeli z ovni in kozorogi, ker bodo edini, ki bodo v tem času prišli do besede. Vodnarji vam bodo zoprni, ker vas bodo spregledali. Ker bo v tem času za vas najtežja disciplina, poskušajte svojo trmoglavost obvladovati.
Rak od 22.6. do 22.7.
Malo bolj prožni boste morali biti v tem času, slednjič se lahko preveč utrudite. Stvari, ki jih ne morete spremeniti, boste pač morali sprejeti. Na silo ne boste spremenili prav nič. Zdravje vam sicer ne bo nagajalo, razen če niste kronični bolnik, dobro pa bi bilo, če bi se naučili zjutraj več jesti. Škodljivim razvadam se odpovejte. S partneijem se boste skušali veliko pogovarjati, ker pa	bo	odziv	slab, se boste jezili. Prijatelja lahko	poskušate navdušiti za	novo
idejo, lahko se vama posreči, še posebno	če	boste	začetno energijo vložili vi. Z biki in strelci boste	v dobrih od-
nosih, čeprav se n? boste povsem strinjali z njimi.
Lev od 23.7. do 23.8.
Na zdravje boste tokrat imeli več vpliva kot v preteklem obdobju, vseeno pa ne dovolite, da bi stvari na tem področju prepuščali naključju. V ljubezni pa	se	bodo	vaša pričakovanja nekoliko znižala	in postala bolj	realna,	zato
boste s svojim partnerskim odnosom bolj	zadovoljni. Naslednji teden vas nihče ne bo	mogel zmotiti	v vaši	zave-
rovanosti v svoj cilj. Ugotovili boste, da vaš trud ni bil zaman, kar bo močno dvignilo vašo moralo. Če boste tako nadaljevali, se bo dvignil vaš ugled med sodelavci. Izbrali boste drobec iz izkušenj in na tistem doživetju gradili. Na finančnim področju ne bo sprememb, ker boste odkrili nekaj novega. Device vam bodo močno naklonjene.
Devica od 24.8. do 23.9.
Prišlo bo do majhnih težav, na katere ne boste imeli večjega vpliva. Sprva se boste sekirali in skušali ugotoviti, kaj je pravzaprav narobe, nato pa se boste začeli partnerju izmikati in skušali na vse skupaj pozabiti. To, da trenutno nista veliko skupaj, se bo kmalu spremenilo. Nekatere stvari boste preveč na lahko jemali in posledice ne bodo pretirano ugodne. Tisto, čemur boste skušali z ignoranco ubežati, bo kmalu prišlo za vami. V drugi polovici tega obdobja ne dovolite, da bi vas razum in volja pustila na cedilu, lahko se zgodi, da bi slepo sledili nekemu cilju. Potnidite.se za drugačen pristop. Pri delu ne bodite površni, saj se lahko zgodi, da bi spregledali nekatere pomembne reči.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Naslednji teden bo naporen za vas, pa si vseeno ne dovolite, da bi zaradi pomanjkanja samozavesti stali v ozadju. Sposobnosti, za katere ste se že prepričali, da so nadpovprečne, nikar ne podcenjujte. Če se sami ne boste znali ceniti in potegniti zase. se bo kaj hitro zgodilo, da vas bodo tudi drugi začeli gledati zviška. Če se želite izogniti bolezni, bodite v vsem bolj zmerni. Poživila bi vas denimo ena ura sprehoda na svežem zraku. Odnos s partnerjem pa se bo v tem Času poglobil iu lahko ste ponosni, ker bo to večinoma vaša zasluga. Čeprav boste v izražanju čustev še vedno precej zadržani, bodo vaša prizadevanja, da bi bil vajin odnos bolj iskren in manj sebičen, obrodila sadove.	C! s.	'C
Škorpijon od 24.10, do 22.1 is
Z zdravjem večjih težav ne boste imeli, če boste le znali ohraniti zmernost pri tem, kar boste počeli. Še posebno rojeni škorpijoni v prvi dekadi, boste nagnjeni k naglici in pretiravanju. Rojeni proti koncu oktobra bodite previdni pri spremembah, ki jih uvajate v svoj način življenja. Potrebovali boste mirno okolje, zato je prav, da si ga priskrbite. Do marsikatere stvari in tudi nekaterih ljudi boste čutili pravi odpor, zato je prav, da vse svoje občutke upoštevate in se ne silite v stvari, ki vam niso pri srcu. V delu pa boste uspešni in tudi priložnosti za ustvaijalnost bo dovolj. Od partnerja boste zahtevali občutek varnosti in njegova fizična navzočnost vas bo pomirjala. Raki vas bodo navduševali.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Vaš način življenja bo precej stresen, kar bo imelo tudi velik vpliv na vaše telo. Rezervo energije, ki jo imate, boste prehitro porabili. Uživajte čim več sadja in presne zelenjave. S partnerjem si bosta v laseh, ker bo nenehno počel stvari, ki jih ne marate. V družbi boste izredno privlačni, kar bo posledica vaše odprtosti navzven. Topla beseda in prijazen pogled naj vam pomagata pri navezovanju novih poslovnih stikov. Pogovorite se predvsem o stvareh, ki jih lahko otipate ali prodate. Finančnih težav ne rešujte tako, da si denar sposojate, saj ga boste le težko vrnili. Ceno svojega dela poznate, izberite samo primeren trenutek. K ribam se boste zatekli takrat, ko boste rabili čustveno oporo.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Rojeni prve in druge dekade, se boste morali naučiti prisluhniti svojemu telesu, da boste lahko brez večjih težav vzdrževali ravnovesje. Obdobje, ki je pred vami, ne bo ravno mirno, vendar boste na stresne situacije bolj odporni kot ste bili do sedaj. V ljubezni boste nekoliko bolj zadržani in čustev ne boste povsem odkrito izražali. Skušali se boste držati nekaterih dogovorov, zato boste do partnerja nekoliko bolj hladni. Vendar se boste prepričali, da kljub slabim razmeram, z dobro voljo človek marsikaj doseže. Denar vam bo v tem obdobju precej pomemben, saj ga boste potrebovali bolj kot si mislite. V službi se boste s težavami soočili zrelo, odgovorno in brez oklevanja. Vodnar od 21.1. do 20.2.
Ne rrudite se vedno iskati zunanjih vzrokov za težave, ki jih imate, saj je veliko odvisno od vas samih. Če vas nekaj ali nekdo ovira, je to zato, ker mu to dovolite. Prevzemite tveganje in stojte za tistim, če menite, da je prav. Zdravje bo malce slabše, zato ne ignorirajte simptomov, lahko vas položijo v posteljo. Psihično počutje bo precej spremenljivo in v marsičem bo odvisno od vaše okolice. Veliko boste razmišljali o vaši družini in sorodnikih, ki vam zadnje čase povzročajo težave. Čutili boste, da sami kaj prida ne morete spremeniti, zato se tudi trudili ne boste. Delo. ki bi ga morali v tem času opraviti, se bo zavleklo, nikar si ne delajte prevelikih težav zaradi tega. Ovire ste si postavili sami!
Ribi od 21.2. do 20.3.
Zdaj veste, kako postopati z materialnimi zadevami, zato boste zaživeli bolj sproščeno. Nekaj ur na dan boste morali žrtvovati napornim opravilom, vendar se boste v drugem delu dneva ukvarjali s tistim, po čemer hrepenite. To je klic srca. ki je pomemben, ne more pa mimo resničnosti zemeljskega življenja. Naslednji teden bo utrudljiv za vas, gnal vas bo notranji nemir, kar se bo poznalo tudi na fizičnem telesu. Dojeli boste filozofijo praktičnosti... v nekaterih trenutkih boste praktični in energično boste počeli nekaj, zopet v drugih okoliščinah pa boste lagodno meditirali. Partner ne bo ravno navdušen nad tem, da se bo znašel v vlogi prijatelja, zato boste morali tudi nekaj spremeniti. Odkrit pogovor je bil še vedno najbolj naravno zdravilo.
tiji vici po
^joro/MAvinjsM
DVOJNA DILEMA V MOZIRJU
Precej obsežna gospa, ki v vsakdanu poleg svojih rednih dietnih kur poje še vse pečenke zraven, je obstala pred mostom čez Savinjo in vprašala mimoidočega fanta:
"Fantek, ali pridem preko tega mosta v Savinjski gaj?"
"Upam. Tovornjaka, ki je maloprej peljal čez, je že zdržal..."
ZADREČAN IN SAVINJČAN
"Kdaj mi boš vrnil 1000 mark?"
"Ko pride oče iz Nemčije."
"Dobro, kdaj pa pride?"
"Ko mu pošljem denar za vlak!"
SAVINJČAN V AMERIKI
...si ogleduje znamenitosti te velike dežele in ne more si kaj, da ne bi primerjal posebnosti svoje države z njihovo. Ugotovi, da imamo podobne barve v zastavi in pravi: "Naša zastava nas spominja na plačevanje davkov. Ko govorimo o plačevanju davka, smo vsi bledi. Ko dobimo račun smo plavi v obraz, pri plačevanju pa smo čisto rdeči.
Amerikanec: "Isto je pri nas, le da mi vidimo še več zvezd kot
vi!"
VELEPOSESTNIK V BOČNI
...je zvedel, da živi v Šmartnem neki mlad mali kmet, ki mu je izredno podoben. Bogatin ga povabi k sebi in se ne more načuditi tolikšni podobnosti.
"Povejte mi, ali je bila vaša mati kdaj za deklo pri nas?" ga vpraša.
"Nikoli, gospod. Pač pa je bil moj oče pri vašem očetu za koči-jaža."
V SPODNJIH KRAŠAH
Prijateljici kramljata: "Noči so za tale čas preveč hladne..." reče prva.
"Pa pojdi s termoforjem v posteljo," ji odvrne druga. ^OjnjjiyJeše^)rejšnjLtederni^muka^^^^^^^^^^^^^^
ZANOVA DIALEKTIČNA ANALIZA SPLOŠNEGA STANJA Z RAHLO POMOČJO NJEGOVEGA DEDA
Od same želje za pomladjo, sem se vnel in dobil vročino. Tako sem pametnejši popustil in se umaknil v varno zavetje tople postelje pred zimo, ki se ne umakne niti pred koledarskimi termini. Tudi druge člane družine sem navdušil nad toploto domačega ognjišča in jih nalezel s temperaturo. Žena pogreje toplomer do 37 stopinj, sinu živo srebro seže že čez 38, jaz pa dodam še kakšno stopinjo Celzija zraven.
Ded jo je pred nami popihal k neki svoji znanki na Primorsko. 'Ljubica', ji pravi, in to pri teh letih!
"Hvala lepa," je še rekel in dodal: "Se znam pa že drugače pogreti, kot pa z ripo in vročino."
eni pravzaprav niti ne povem, kako hudo je z mano, vendar domnevam, da revica že rahlo sluti, ko mi nosi obkladke na vroče čelo in me obrača v postelji, da se ne prismodim samo z ene strani kot nedeljska piška.
Žena je edina mobilna oseba v našem domu, odkar je ded odšel v tople kraje. Tako je šla tudi k zdravniku po zdravila. Zame je morala k drugemu doktorju, ker njen osebni in moj osebni nista eno te' ista oseba. In jo je moj osebni zdravnik vprašal: "Kaj potrebuje vaš mož?"
Razložila mu je, da nisem zdrav in da bi potreboval potrdilo, da ne morem delati.
"In kaj mu manjka?” jo vpraša.
"Potrdilo, da ne more delati!" mu vzneseno ponovi. Res, kaj drugega mi pa manjka? Kašelj, nahod in vročino že imam.
K sreči sem se ta čas že moderniziral in mi ni treba članka oddajati osebno.
V 'Novice' ga pošljem kar po faksu in so zadovoljni. Te naprave prenašajo na daljave vse mogoče. Od takšnih člankov, ki ga zdajle berete, raznih obrazcev, pa vse do fotografije. Virusov gripe si elektrončki bojda še ne podajajo. Saj ne gre, da bi moj stroj, ki oddaja enkrat na štirinajst dni, nalezel onega v 'Savinjskih', ki je veliko prepomemben, da bi si lahko privoščil bolniško.
Torej tole vam pišem iz postelje. Kako erotično! Sploh, če tudi ve berete podobno zleknjene kot jaz. Hej, šef, mislim, da bom povišal svojo tarifo. Bi se zmenila za 30 tolaijev za pol stavka? Ne? No, kaj pa 15 SIT za četrtinko, bi šlo?
Ste opazili, da je današnja glavna tema doslej nekje izvisela? Ne morem si pomagati, ko pa takole vročičen ne vem prav dobro kaj delam. Navadil pa sem se tudi na spodbudo z dedove strani, ki pa je danes ne bo, ker je zdoma. Na Primorskem, kot sem prej omenil.
Kaj ti bom skakal v besedo, ko pa samo jamraš, kako bolani ste vsi doma!
Hudik! Kdo je to napisal? Si to ti, ded? Kako si prišel v računalnik?
Ja, sine. Če se priklopiš na mrežo, te lahko tudi drugi beremo. Recimo kje na Primorskem...
Kako pa si vedel?
Da pišeš danes? Saj vedno pišeš zadnji dan pred rokom oddaje članka. Zdaj pa začni, oziroma končaj s svojimi naivnimi političnimi forami, ki so brez ščepca humorja, če se jaz ne vmešam!
Kar ti začni! Jaz sem uradno v bolniški. (Hm; stari na računalniku... Kdo bi si mislil, da se zna prisliniti že na mrežo.)
Te bom nadomestil, le tole naj bo jasno: honorar si deliva, prijavo dohodnine pa ne! Dragi bralci, vam pa bom politično moralno neoporečno povedal, da smo v riti. Globoko sem razmišljal in prišel do spoznanja, da si narod, kakršen smo, zasluži politike, kakršne imamo. In teorija, ki jo imajo nekateri navdušenci, ki bi jih kar zamenjali in s tem dobili boljše, se izjalovi iz preproste teze: izbora ni! Prišli gor takšni ali drugačni, od nas so. Mogoče je to vaš zdajšnji sosed, ali pa imate bodočega politika v žlahti. Celo hujel Kaj če ste to vi?
Dragi bodoči politik, koliko boljši boš ti, ko se ti korito ponudi?
Prašička lahko še tako umivate, pa je še vedno pujsek. Lahko uporabljate tudi šampone, losione, parfeme, a bo vaš pujs vedno le za v štalo.
Naj bo takšne ali drugačne rase, sin še take mame, ko v nekaj velikega zrase, je to eno samo zavaljeno.......
Danes vam pihajo na dušo, ko jih boste blagoslovili za naslednji mandat, jim pa ne bo mogel nikakršen far več dati odveze za natvezene laži, ki se kot obljube ne bodo nikoli izpolnile. Pa še nekaj je: koritarjev ni mogoče zamenjati, ker ti, ki o tem odločajo, spadajo mednje. Ne spremeni se krdelo volkov, če pride pes med nje, pač pa bo ta začel tuliti z njimi!
In ne žalite, da je sodstvo nesposobno. Mar je kdo, ki že leta nesposobno obravnava gospodarski kriminal in še kako sposobno prelaga obravnave in akte iz leta v leto, s kupa na kup, sploh nesposoben, ko se je pa tako dolgo obdržal na poziciji?!
Kdo pa mu jo daje?
Kdo je močnejši od tistega, ki se ga kot posameznika ne vidi? Tam, kjer si lev ne upa, si drzne trop lačnih hijen.
Združba vam je prava, k'teri krila zvijejo in vas prek uzakonjenega prava, tožnike med križane zabijejo!
Ded! Ded! Hej, ded! Sporočam ti, da lahko obdržiš celoten honorar. Dve leti aresta in pet pogojno mi ne povrne nobena slava! Kaj se pa greš? Saj boš vse sile te države obrnil proti nama!
Mevža! Se ti vidi, da nimaš dneva partizanščine za sabo! Jaz sem s svojimi tovariši postavil ta košček sveta, to slovenstvo iz hlapčevstva pokonci, zdaj pa naj se bojim teh kmetičev, ki so si nadeli uniforme in pajace, ko mi bodo žugali s prstom. Sine, če jih več trobi znana dejstva v javnost, to postane obča resnica. Saj ne morejo zapreti javnosti! Celo mi je nismo mogli. Zdaj veš, kako so spravili našo garnituro z oblasti! Lahko ti lažeš človeku ves čas, lahko ti lažeš nekoliko ljudem nekaj časa, ne moreš pa lagati vsem ljudem ves čas, kot je nekdo dejal. In to dejstvo nas je neslo. Majčkeno so pa tudi naša stara leta in pa veter z zahoda pripomogla, moram priznati.
Jaz te ne razumem. Ne vem niti, če se sam. Najprej govoriš, da imamo stanje, kaktšnega si zaslužimo, kasneje pa v isti prestavi tišiš avto 'rikverc' in hočeš priklicati probleme nad politike in njihove sotrudnike. Kje pa boš dobil pomoč, če ni boljših, kot so oni, če ni kadra, ki bi tudi imel dostop in veze za gospodarske posle. Če ni gospodov, ki bi si želeli imeti slovenska podjetja v svojih rokah in bi si lastili bogastva. Bivši tovariši se zadovoljijo z drobižem provizij, kapitalisti pa so še vedno in samo tujci, mi pa vsebolj in ponovno samo hlapci.
Sine, imam nasvet za vas mlade: Menjajte politike, ko mlado dekle obleke, dokler ni z eno zadovoljna. Ali obleka je hitro iz mode in dober politik, če kaj takega je, tudi. Ne pustite jih vedriti v njihovih nečednih poslih. Ako nimamo boljših, prisilimo te, ki jih imamo, da bodo takšni. Nihče noče skakati za druge, če se mu ne meče polen pod noge.
Ded, si se že vprašal, od kje tvojim kameradom, komunistom, ki so prišli iz brezrazredne družbe v kapitalistično, denar? Denar, da so lahko danes kapitalisti, od kje jim?
Pst! Zakaj pa misliš, da se dogaja, kar se dogaja?...^
(prihodnjič konec)	ZAN IN DED
ZA RAZVEDRILO
SAVINJSKE
NOVICE
SLOVENSKI
KANTAVTOR
(MARIJAN)
SESTAVI:
METOD
ROSO
MODNI DODATEK K ŽENSKIM OBLAČILOM
KEMIČNI ELEMENT (C)
DRAGO
BLER
NOETOVA
BARKA
ZDRUŽENJE^ ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIK.
PISATELJICA
PEROCI
IGLASTO
DREVO
LEGENDARNI FINSKI ATLET (PAAVO)
SAVINJSKE
NOVICE
SOONIK,
RAZSODNK
AZIJSKI
RAKUNJ
PES
JEZUSOV
UČENEC
FILMSKA
ZVEZDA
SAVINJSKE
NOVICE
VISOKA
ŠOLA
MAJHEN
NEMŠKI
KOVANEC
SLOVAŠKI NARODNI JUNAK IZ 18. STOLETJA
SLADKOVODNA RIBA
KLANJE
PRAŠIČA
PREHOD DNEVA V NOČ
OTO
VRHOVNIK
TV. TENIŠKA IGRALKA
(»VA)
KRALJ
ŽIVALI
HALUANSKO MOŠKO IME
NEKDANJI KAM BOŠKI POLITIK (LON)
STRUPENA
KAČA
PRVI JAVNI NASTOP
POLITIK
BULATOVTĆ
STROJNI ELEMENTI V OBLIKI PALICE
HITER JUŽNOAMERIŠKI
ANTIGONINA
SESTRA
ŠESTI
ŽIDOVSKI
IZPLAKO-
VALNIK
MARTINA
NAVRAmOVA
INDIJANSKO PLEME V SR. AMERIKI PRIMOŽ TRUBAR
NOGOMETNI KLUB IZ MURSKE SOBOTE
PRISTANIŠČE PRI ATENAH
MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR PAVLE)
TOKOVNI
ODJEMNK
MINI
SLOVARČEK
REŠITEV
PREJŠNJE
KRIŽANKE:
GENARO: Italijansko moško ime JANOŠIK: Slovaški narodni junak iz 18. stoletja NURMI: Legendarni finski atlet (Paavo) VIGILANT: Skriven policijski agent
glavobol, romantika, aga, omot, mir, Neli, Jakob, tin, Fata, Apači, amini, Uzelac, Velikovec, Na, eza, Aladar, moča, ilo, Ake, Al, rokavičar, RI, APA, klupa, Itaka, Tainan, Jirasek, Jaro, akonto, aras.
OBVESTILO REŠEVALCEM:	Med
pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike:
1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Mira Natek, Mlinska pot 3, Mozirje; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Cilka llovšek, Lesarska cesta 15, Nazarje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica); Simon Matijeve, Luče ob Savinji 94; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica); Milan Matko, Tomiškova 2, Nazarje. Čestitamo!
DOPOLNJEVANKA
Besedo PAR petkrat dopolnite tako. da dobite skozi celoten lik besede, ki jih zahtevajo opisi.
!•)	Deležnik v slovnici	1	P	A	R					o
2.)	Matematična krivulja	2	P	A	R					
3.)	Pripadnik odporniškega gibanja	3	P	A	R	o				
4-)	Duševna bolezen	4	P	A	R			o		
5.)	Protislovna trditev, nesmisel	5	P	A	R				O	
Na označenih poljih dobite naselje v spodnjem delu Zadrečke doline.
OGLASI IN MALI OGLASI
gorila žte tekali prati to.J
I NAKUPOVALNI IZLETI
I po ugodnih cenah: Trst - Nova Gorica - Lenti - München I za 8 ali 16 oseb. Inf. tel. 831-642.
ItRAGAL - NAZARJE
I V mesecu marcu in aprilu pri nas kupljene filme j brezplačno razvijemo!
I ANTENE IN RTV SERVIS
j Nudimo antenske meritve in montaže sistemov. Vrtljivi I sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja I teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194.
I SERVIS IN ELEKTROINSTALACIJE
I Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni I gorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p., j Bočna 81, tel. 843-611.
I RTV SERVIS PURNAT
I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio I tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424.
[TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita,
I gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109.
I SERVIS ELEKTRONIKA JERAJ
I Šivalni stroji, elektronika, motorji, moduli. Nizka 37 - teh I fax: 832-192.
i MIZARSKI SERVIS NA VAŠEM DOMU
J Tesnenje oken in vrat - odlična izolacija in odpornost tes-I nila. Nudimo tudi popravila, vzdrževanje in montaža po-I hištva..., tel. 831-041.
i DIGATON d.o.o. tel. 063 831-124
I Pobiranje in predelava vseh vrst odpadnega papirja in kar-I tona. Odvoz brezplačen. Se priporočamo!
I POGREBNE STORITVE - ANUBIS
I Nudimo kompletne pogrebne storitve vključno s prevozi.
I Štiglic Jožica, Radmirje 10, tel. 841-029.
j SLIKOPLESKARSTVO MARJAN GRADIČ ml.
J Kvalitetno, hitro in po konkurenčnih cenah opravljam vsa I slikopleskarska dela, tel. 831-540.
SARUS
Sa Wri/sAa e.-/ 7Ya^ra//e
-	Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah
-	Vleka vozil
-	Odkup poškodovanih vozil
Tel. 832-132,832-822,832-474
\
2 ha obdelovalne zemlje s sadovnjakom (120 dreves) v Lokah oddam v najem za več let, tel. 0601/73-085, Vodovnik.
Prodam ustrojeno govejo kožo in maturantsko obleko, tel. 832-783 zvečer.
Prodam 7 tednov stare pujske, tel. 843-381.
Cisterno za gnojevko, 3000 I, brezhibno, ugodno prodam, tel. 831-415.
Prodam R 4, I. 86’ za 1500 DEM, tel. 832-798.
V Mozirju prodamo nedograjeno hišo ali menjamo za stanovanje ali hišo v Rečici ob Savinji, tel. 854-066 zvečer.
Ugodno prodam Golf JXD, I. 86, 120.000 km, ogled možen v bistro Pepel, Mozirje.
Prodam R4 GTL I. 89, ugodno, tel. 31-390 od 16. ure dalje.
Prodam jedilni bel krompir, tel. 831-458.
Pod zelo ugodnimi pogoji prodam v centru Mozirja 4-sobno stanovanje 90 m2, tel. 885-394.
Ugodno, brez provizije kupim delnice Mercator, telefon 853-103.
Prodam električni pisaini stroj Olivetti ET Personal 55, tel. 843-418.
Prodam bojler za kopalnico na trdo gorivo, cena 5.000 SIT, tel. 892-521.
Iščem stanovanje ali grem v pomoč in postrežbo v Rečici ali Mozirju. Sem upokojenka, stara 59 let. Šifra: TAKOJ.
Prodam kravo za zakol, tel. 843-261.
Prodam Nissan Sunny 1,6, I. 89, tel. 843-272 po 17. uri.
Ugodno prodam fantovsko in dekliško obhajilno obleko s čeveljčki, tel. 832-138.
Prodam obleko za obhajilo - dekliško, tel. 831-281.
Prodam igre Megarace - 2000 Sit, Mortal kombat 3 - 8000 SIT, Lawnmover man -2500 SIT, Wing commander 3 - 8000 SIT, vse skupaj v kompletu prodam za 20.000 SIT, tel. 831-820.
Prodam hišo v Mozirju, tel. 832-756.
Prodam telico, sivo rjava, A kontrola, težka 630 kg, breja 8 mesecev, tel. 841-374.
G. Grad, Attemsov trg 28, prodamo hišo Žehelj, 273 m2, 122.000 DEM in vrt 5.105 m2 142.000 DEM, tel. 066-527 762 ali 831-352.
Mozirje, Praprotnikova - prodam dvosobno stanov., balkon, KTV, klet, telefon, oprem-lejno, tel. 061-349-845.
Ugodno prodam dekliški smučarski kombinezon št. 14 let, 831-965.
Prodam 8 m3 tervola 2 Id, cena 2.600 SIT m3, tel. 844-326.
Prodam jedilni krompir, tel. 843-282.
Ugodno prodam dvosed, raztegljiv v ležišče, modre barve, tel. 841-384.
Žaga za ljubitelje hobija - pantovka, tel. 841-247.
Prodam avto SEAT Toledo, I. 93, km 32.000, tel. 831-987.
1.5 km iz Mozirja, ob glavni cesti oddam v najem 40-60 m2 prostora, primerno za mirnejšo obrt (3 fazni tok), skladišče ipd., inf. 831-863 zvečer.
Po ugodni ceni prodam seno, tel. 831-426.
Prodam Golf JXD, I. 11/86, 155.000 km, stalno garažiran, 7.600 DEM, 831-693.
Ugodno prodam 2 športna kolesa, tel. 843-384.
Prodam motor Tomos avtomatik in sončne kolektorje, tel. 841-253.
* * *
V širši okolici Mozirja kupim kmetijo ali hišo v Mozirju, tel. 28 839, ali pod šifro: DOBRO PLAČILO.
Prodam album z znamkami in risalno desko AO, TEL. 841-143.
Ugodno prodam računalnik 286 in Z 128, tel. 831-244.
Prodam	nov satelitski	sprejemnik	"PACE"
(multichoice) na kartice, tel. 841-540 (po 16. uri).
Prodam po polovični ceni 20 m2 novega toplega poda tapison, rjav, nerabljen, tel. 831-068.
Prodam	telička	za zakol, okrog	120 kg
težkega, tel. 831-256.
Prodam	traktor	Tomo	Vinkovič,	starejši,
dobro ohranjen 18 KS, cena po dogovoru, tel. 843-347 popoldan.
Prodam	igrico	familiy computer	micro-
games s tremi disketami. Cena po dogovoru, tel. 832-675.
Ugodno kupimo delnice Mercator, tel. 854-661.
Prodam VW hrošč 1303, 1. 76, rdeč, reg., vozen, cena po dogovoru, tel. 831-835.
Prodam Renault Espace, tel. 832-543.
Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
DR BODO
VELIKONOČNI PRAZNIKI
še lepši, se OGiRsue v Naše PosiovfliNice,
KJ€R VfiM V ČRSU OD 28.3. DO 13.4.1996 NUDIMO PO AKCIJSKIH C6NHH:

ORCHI_______________
L6ŠNIKI 200 g ________
HRCN D6LIKRT6SNI 170 g
ROZINC 500 g .........
SLADKOR 50/1... ......
SUHA ŠUNKA 1 kg...
SUHI VRAT 1 kg ......
SUHA DOMAČA KLOBASA 1 k9;
KUHANI PRŠUT 1 kg______
ČOKOLADA ML6ČNA 300 g PO UGODNI C6NI POMARANČO MANDARIN6...
789,00
109,00 za tak. plačilo
139,00
1.150,00
1.150,00
1.350,00
249.00
139.00
..1.200,00
379.00
SE PRIPOROČA U A S A ZADRUGA!
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d. d.
	Velenje
IZKORISTITE PREDNOSTI BANČNIH AVTOMATOV!!!
Vse uporabnike bančnih avtomatov, ki so že spoznali prednosti dviga gotovine na BA bi želeli opozoriti, da je na bančnih avtomatih ekspoziture Rudarske v Velenju, ekspoziture Mozirje in agencije Šmartno ob Paki poleg osnovne storitve, dviga gotovine možno opraviti tudi
polog gotovine na tekoči račun in plačilo splošnih položnic.
Obe novi storitvi sta tako preprosti kot dvig gotovine, le navodila, ki se sproti izpisujejo na ekranu avtomata je potrebno upoštevati.
Vse komitente, ki bi želeli izkoristiti te prednosti BA naprošamo, da se pred prvo uporabo novih storitev zglasijo v eni izmed treh naštetih poslovnih enot ali v enoti, ki vodi njihov tekoči račun, kjer se bodo seznanili s splošnimi pogoji poslovanja in to tudi pismeno potrdili.
VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI,
BANČNI AVTOMATI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.
NOVO! NOVO! NOVO!
VZAMEŠ DANES ~ ______PLAČAŠ MAJA!
Otroška oblačila
iz SANDRINE KOŠARICE vse, kar najdete v njej, stane samo 1.000 SIT!
POMLADANSKA OBLAČILA - bluze, hlače, hlačni kompleti, modni unikati...
Za vse birmanke, prvoobhajanke in ostale,
ki se radi lepo oblačite, bomo v tem času
še prav lepo poskrbeli s pomočjo MODNE
KREATORKE, ki vam BREZPLAČNO svetuje
VSAK PETEK MED 16. IN 19. URO.
Vabljeni!
63330 Mozirje^ Tel.: 0Ö3A831
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
TOTHUi
Parižlje 1, Braslovče
TEL 063/720-181, 720-065 fax: 720-065 MOBITEL 0609-617-441
Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE in OPREMO KOPALNICE
ugodni plačilni pogoji EgD1 dostava na dom montaža
V MARCU SPOMLADANSKO ZNIŽANJE!
8% POPUST
na tovarniško ceno pri gotovinskem plačilu radiatorjev
KORADO * AKLIMAT * VOGEL-NOOT
OBVEŠČAMO m 3 m STRANKE,
Na trgu 36, Mozirje
DA IMAMO NA ZALOGI NOVE MODELE KAVBOJK IN POMLADANSKIH PLETENIN! Vabljeni k nakupu!
Celje - skladišče
1
S
Grad ^
D-Per
7/1996
5000003431,6
9.00 - 15.00, 17.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 12.00
izven delovnega časa pokličite 832-237!
COBISS o
Ker je ponudb za potovanja in letovanja za cel časopis, smo se odločili, da vam bomo podrobneje opisali posamezne destinacijc, obenem pa vas še enkrat obveščamo, da smo subagcnti naslednjih agencij; KOMPAcS. DOBEB DAN. INTELEKTA, GhOBTOUP, AThAfl. AN1&BEN. AThATUB<§. KOM. MACIŽTBAT. CABINTUA, PEI.1KAN in še in še... Njihove programe lahko dobite v naši poslovalnici oz. se pri nas prijavite.
UGODNI TURISTIČNI KREDITI
do 12 mesecev! Ugodne cene za 1. maj! Madžarska - Balaton
polni penzion, Z dni, TWC žc od 196 DEM dalje, otroci tudi do 60% popusta.
Pa še to - (etos so cene za tujino tudi do 15% nižje. Sprejemamo prijave za nakupovalni izlet na Madžarsko.
avjoeus mstih naročnikov savinjskih aiovic
Kupon za avtobus zvestih naročnikov
Vprašanje: Naštejte vsaj dve agenciji, katerih subagent je Turist biro Sonja Nazarje!
Odgovor:_____________________________________________
Ime In priimek:______________________________________
Naročniška številka: Naslov:	_______
tel.:
I
V drugem kolu naše akcije so bili izžrebani naslednji naročniki, ki so pravočasno poslali pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje (od 338 DEM dalje):
Janez Lenko, Ter 25, Ljubno ob Savinji;
Marija Rajter, Prod 28, Gornji Grad;
Marija Kosmač, Konjski vrh 40, Luče ob Savinji;
Jožica Podlesnik, Rečica ob Savinji 139;
Viktor Napotnik, Savinjska cesta 22, Mozirje.
Čestitamo!
Vse ostale, ki bi želeli z nami na izlet, ki bo v mesecu juniju, pozivamo, da izpolnjen kupon v kuverti pošljejo na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV, najkasneje do ponedeljka, 1. aprila 1996.