PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini A&b postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXV. Št. 5 (7199) TRST, torek, 7. januarja 1969 POJASNILO EGIPTOVSKEGA POSLANIŠTVA VPARIZU Gunnar Jarring se pripravlja na nadaljevanje svojega poslanstva Francoski embargo razširjen na dobave vseh vrst orožja Izraelu - Izrael zavrnil sovjetske predloge OSLO, 6. — Posebni U Tantov vi, da so brez podlage novice iz je bil francoski embargo na dobav- odposlanec Gunnar Jarring bo pri-. tujih virov, da je ZAR poslala ZDA sel jutri iz Moskve v Oslo. To je spomenico, ki so jo odoPnie vse danes sporočil predstavnik norveškega zunanjega ministrstva. Jar-se bo sestal s podtajnikom OZN Bunchejem, ki je v Oslu, ka-mor je prižel na pogreb prvega tajnika OZN Trygve Ideja. Jarring je v Moskvi na vprašanje. kdaj se bo vrnil na Srednji vzhod, odgovoril, da ne ve in da *e bo moral o tem pogovarjati z Bunchejem. V Kairu izjavljajo v uradnih krogih, da egiptovska vlada računa na velike države za izvajanje resolucije OZN o Srednjem vzhodu. E-giptovska vlada je sporočila Jarrin-8U, da še vedno podpira njegovo Poslanstvo. «A1 Ahram» pa poroča, da je podtajnik v zunanjem ministrstvu Gotar poročal dvanajstim arabskim diplomatom o sovjetskih Pobudah glede Srednjega vzhoda. Poslaništvo ZAR v Parizu pa je objavilo pojasnilo, v katerem pra- apuiuvuuou, ,i - --. države arabske zveze m ki pravi, da bi Egipt privolil v pogajanja z Izraelom, če bi se Izraelci obvezali pri varnostnem svetu, da bodo umaknili svoje čete z zasedenega arabskega ozemlja in da bodo izvajali resolucijo varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967. Egiptovsko poslaništvo pojasnjuje, da odgovor, ki ga je egiptovski zunanji minister izročil ameriškemu državnemu tajniku Deanu Ru-sku 1. decembra, ponavlja osnovno stališče ZAR, t. j. sprejem resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967 in vseh obveznosti, ki iz te resolucije izhajajo. Poleg tega je pojasnil, da je ZAR predlagala Jarringu, naj določi datum za izvajanje resolucije in za vsa druga navodila in naj se resolucija izvaja pod nadzorstvom in jamstvom varnostnega sveta. Izraelski radio je danes javil, da ..............„„„...n...................... PRED ŽIVAHNEJŠIM POLITIČNIM TEDNOM V ITALIJI Danes se prične v Rimu kongres PLI Sklicana centralna komiteja PSIUP in PSI ■ Nadaljuje se preiskava o dogodkih v Viareggiu RIM, 6. - Ta teden se bo po- umik iz NATO lahko bU posledica kl< iyc s< op> dfl1 P' hovno oživilo politično življenje v Hallji, ki je zamrlo v zvezi z novoletnimi prazniki. Jutri ob 16 uri se prične kon-8'i'eis PLI, na katerega so povabili Predstavnike vseh ostalih italijanskih strank. Prvi dan bodo pozdravni predstavniki liberalne internacionale, nakar pa bo imel uvodni govor generalni tajnjk Malagodi. “° vključno sobote dopoldne bodo sledile razprave, za nedeljo dopoldne je predviden odgovor Ma-Jagodija, nakar pa bodo sledile vo-btve novega vsedržavnega sveta in glasovanje o resolucijah. V četrtek se po prvič po kongresu sestal centralni komite PSI UP. ki bo izvolil nov izvršni odbor »n novega tajnika stranke. V soboto in v petek bo zasedanje centralnega komiteja PSI, ki trna na dnevnem redu med drugim ratifikacijo sporazuma o sestavi Pove vlade in s tem tudi potrditev dela posebne komisije, ki je sporazum sestavljala. Centralni ko-hiite mora tudi zamenjati osem elanov, ki so postali ministri. Kljub nedeljskemu in današnjemu prazniku se je nadaljevala preiskava o dogodkih v Viareggiu. Da-pes je javni tožilec dr. Romiti, ki mu je poverjena preiskava o ranitvi sedemnajstletnega Ceccan-tija, naredil ogled na mestu pred bočnim lokalom. Spremljali so ga strokovnjaki, da bi po možnosti ugotovili smer izstreljenih krogel, ki so zadele steklo v bencinski črpalki in da bi tudi ugotovili kaliber teh krogel. V bolnišnici v Piši se še nada-•je počasi izboljšuje zdravstveno stanje tragično ranjenega mladeniča, vendar pa še vedno ni znano. kdaj bodo lahko izvršili operacijo in mu iz hrbtenice odstranili svinčeno zrno. P Palermu ie skupina petlh-še-stih fašističnih študentov vdrla v znanstven, licej «Stanislao Canniz-zaro», katerega je že pred mesecem zasedla skupina tridesetih naprednih študentov. Vrgli so dve "Molotovi steklenici«, razbMi šipe in razne klopi, čuvaj je istrelil v zrak nekaj strelov iz samokresa. Kasneje, Je prišla policija, ki je aretirala štirj fašistične študente, gajici pa so pogasili ogenj. Policija Je zaplenila tudi nalice, s katerimi so bil; oboroženi mladi fašisti. Danes začetek konference Commonvvealtha . LONDON, 6. - Jutri se bo v Londonu začela konferenca politic-nih voditeljev 28 držav britanskega Uommonvvealtha ob navzočnosti 24 Predsednikov vlad. Commonwealth bil §e nikoli tako neen°te!?/ k°r je danes. Več njegovih članov izjavilo, da se jim britanska skupnost narodov ne zdi kaj veliko pomembna. Posebno huda pre ■zkušnja za trdnost britanske skup revizije zunanje politike«. Glavni tajnik CommomveaLtha Arnold Smith je nocoj na tiskovni konferenci potrdil, da bodo med drugim razpravljali o Rodeziji. Pripomnil je, da bodo razipravo o ten verjetno zaključili konec tedna. Dejal je dalje, da ne bodo o tem 'razpravljali toliko časa kakor leta 1966 ne zaradi tega, ker ne bi šlo za važno vprašanje, temveč «ker je treba razpravljati tudi o drugih vprašanjih«. Tajnik Je dalje izjavil, da je glavni smoter konference ((razpravljati o skupnih vprašanjih In posvetovati se.» Manevri v Zapadni Nemčiji BONN, 6. — Danes so prispele na letališče v Frankfurtu prve a-meriške čete, ki bodo v zadnjih dveh tednih januarja sodelovale na velikih manevrih na področju Gra: fenwoehr v južni Nemčiji in torej na istem področju, na katerem bi že morali biti manevri «Črm lev>> uperjen proti ČSSR. Skupno bo prišlo iz ZDA 12 tisoč ameriških vojakov in štiri letalske eskadnle oborožene s 96 letali vrste «Phan-tom«. Te čete so nameščene v Novi Mehiki in predstavljajo stalno rezervo NATO za Evropo. Sovjetska agencija Tass je ostro obsodila te manevre, ces da gre za novo provokacijo, ki naj zaostii ozračie v Evropi. Z letališča so izgnali dva sovjetska novinarja, ki sta skupaj z o-stalimi novinarji hotela prisostvovati prihodu ameriških čet. Evropski svet in spor z grško vlado STRASBURG, 6. - Predsednik evropskega sveta Geoffrey De Frei-tas je poročal, da grška vlada m dopustila obiska nizozemskega pm slanca Maxa Van Der Soela, ki bi moral po naročilu komisije za politična in pravna vprašanja obiskati to državo, kot je to že napravil aprila in septembru lanskega leta. Grška vlada je s svojim sporo Čilom od 24. decembra obtožila m zozemskega poslanca, da ra objektiven. Skupščina je proučila grške pritožbe in zaključila, da niso upravičene ter je poslanca ponovno po oblastila, da obišče Grčijo in da poroča skupščini na zasedanju januarja. Avstralska delegacija v Jugoslaviji BEOGRAD, 6. — V Beograd je stam1s\rS,Škf^mSdO' ljanje orožja In vojaške opreme Izraelu, ki je do sedaj veljal samo za letala «Mirage», ki so bila naročena v Franciji, razširjen na vse vrste orožja in vojaške opreme. Embargo še strogo izvaja od preteklega petka in se zlasti nanaša na nadomestne dele letal, ki jih uporablja izraelsko letalstvo. Francoska vlada je to sklenila takoj po Izraelskem napadu na letališče v Bejrutu. V Amanu je jordanski vojaški predstavnik sporočil, da sta bila danes dva spopada med jordanskimi in izraelskimi vojaki ob reki Jordan. Ust «A1 Destour« piše, da so arabski partizani v soboto na področju Nablusa med ostrim spopadom ubili šest izraelskih vojakov in poškodovali dve vozili. Kakor poročajo iz Tel Aviva, je izraelska vlada zavrnila predloge sovjetske vlade, ki jih je ta sporočila Washingtonu in Londonu. To je izjavil zunanji minister Eban na seji 'izraelske vlade. Izjavil je. da je’ Izrael zvedel za sovjetske predloge in obvestil ZDA in Veliko Britanijo, da ti predlogi ne morejo biti podlaga za razgovore. 0 obisku delegacij SFRJ raznih državah BEOGRAD, 6. — Odbor za zunanje zadeve In mednarodne odnose zvezne skupščine se je na svoji prvi letošnji seji seznanil s poročili vodij delegacij SZDL Jugoslavije, od katerih je ena obiskala Japonsko, Kambodžo, Cejlon in Indijo, druga pa Tanzanijo, Sudan, Ugando, Zambijo, Somalijo in Kenijo. Po poročilu vodje delegacije, ki je 'obiskala države Daljnega vzhoda, Dugoniča je delegacija povsod zapazila zaskrbljenost zaradi negativnega razvoja položaja na svetu in željo, da se najdejo poti za premagovanje sedanje napetosti. Državniki in politiki vseh držav, ki jih je delegacija obiskala, so po besedah Dugoniča poudarili pomen politike nepovezanosti in potrebo nadaljnjega zavzemanja držav na najširšem mednarodnem področju. Dosledno zavzemanje Jugoslavije v 'borbi za mir in enakopravnost sodelovanje vzbuja veliko zanimanje javnosti teh držav In posebno političnih krogov Japonske, Kambodže, Cejlona In Indije. Smoter potovanja delegacije, ki je obiskala nekatere vzhodnoafriške države, je bil poglobitev sodelovanja Jugoslavije s temi državami, katerih zunanja politika temelji na načelih nepovezanosti. člani odbora so se nadalje na današnji seji seznanili s stanjem odnosov Jugoslavije z evropskimi socialističnimi državami, posebno z nedavno sklenjenimi trgovinskimi sporazumi, s poročilom delegacij zvezne skupščine, kj je nedavno obiskala Holandsko in švedsko, in Program predvideva izmenjavo parlamentarnih delegacij s številnimi evropskimi in drugimi državami. K. Popovič obišče Alžirijo BEOGRAD, 6. — Na vabilo alžirske vlade bo jutri odpotoval na prijateljski obisk v Alžirijo član predsedstva CK KPČ in član sveta federacije Koča Popovič. Obisk Popoviča spada v okvir tradicionalnih prijateljskih odnosov med obema državama. Kočo Popoviča .je včeraj v zvezi s tem obiskom sprejel predsednik republike maršal Tito. Cabot lodge voditelj delegacije ZDA na pariški konferenci PARIZ, 6. Začenja se nov teden pogajanj, ne da bi mogli ugotoviti kaj novega. Edino, kar je novega, je sporočilo, da je bil za novega voditelja ameriške delegacije imenovan veleposlanik Cabot Lodge. Sedanji voditelj ameriške delegacije Averell Harriman je v zvezi s tem izjavil, da je Nixonova izbira logična, ker da ima Nixon veliko zaupanje v Lodgea, ki ima dolge izkušnje z Vietnamom in z mednarodnimi pogajanji kot ameriški poslanik v OZN, Lodge bo nastopil novo mesto 20. januarja. Predstavnik severnovietnamske delegacije Ngujen Tang Le je na tiskovni konferenci v zvezi s predlogi južnovietnamske delegacije, naj bi pariško konferenco razdelili na tri ločena pogajanja izjavil, da gre za spletke sajgonske vlade, lu hoče sabotirati konferenco. Dodal je, da se sajgonska uprava boji miru kakor se ogenj boji vode. Iz Sajgona poročajo, da je bil juž-novietnamski prosvetni minister danes hudo ranjen pri atentatu, ki je bil izvršen nanj, in je pozneje umrl v bolnišnici. Njegov šofer je bil na mestu mrtev, en član njegove straže pa je bil ranjen. Ko se je minister vozil v bližini katedrale, sta se dva mladeniča na motorju približala avtomobilu in I vrgla v avtomobil plastično bombo. ŠESTI DAN EMIGRANTA V ČEDADU Manifestacija prebujajočega se slovenstva in vere v moč enotne samoobrambe Okoli 700 beneških Slovencev je napolnilo parter in balkon gledališča «Ristori» ■ Pozdravna nagovora Izidorja Predana in župnika Emila Cenciča ■ Izreden uspeh komedije «Tast po sili» ■ Družabna prireditev na sedežu prosvetnega društva «lvan Trinko» ČEDAD, 6. — ((Veliko jih je ostalo doma, ker so bili avtobusi ze natrpani, zares velika škoda«, je ugotovil župnik Lavrenčič iz štoblan-ka, ko se je ozrl po napolnjeni dvorani «Ristori» v Čedadu, v kateri je okoli 700 oseb, povečini beneških Slovencev, prisostvovalo dnevu emigranta. Župnik Lavrenčič je bil oči vi dno zadovoljen, prav tako tudi župnik Cenčič, ko sta v družbi tajnika prosvetnega društva «Ivan Trinko« Izidorja Predana ter voditeljev Goriškega gledališča iz Nove Gorice in Slovenskega gledališča iz Trsta urejevala za odrom še poslednje priprave za pričetek prireditve. Sodelovanje med njimi je rodilo obilen sad, ki ni samo poplačal vloženega truda, ampak je predvsem znova dokazalo, kaj liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiniiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiHiuiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii STALIŠČE POLITIČNEGA URADA ČEŠKE PARTIJE Slovak zelo verjetno predsednik skupščine ČSSR namesto Smrkovskega Smrkovsky bo oslal podpredsednik in predsednik zbora narodov Ota Šik o češkoslovaškem gospodarstvu in nujnosti reforme PRAGA, 6. — Povsem se je končala kampanja češkoslovaškega tiska za Smrkovskega, odnosno da bi ostal še nadalje na položaju predsednika češkoslovaške skupščine. Vse kaže, da se je zadeva rešila in da bodo za predsednika izvolili Slovaka, Smrkovsky pa bo postal podpredsednik skupščine tor bo imel še druge dolžnosti. Politični urad češke partije je danes namreč izdal sporočilo, v katerem predlaga, da naj se kandidira za novega predsednika zveznega parlamenta nekega Slovaka, medtem ko naj bi Smrkovsky postal podpredsednik parlamenta in naj bi istočasno predsedoval domu narodov. Novi parlament bo imel namreč dve zbornici in bodo v domu narodov poslanci izvoljeni v enakem številu med Čehi in med Slovaki, češka partija je izrazila to stališče, ker bi bilo v interesu pravičnega zastopstva obeh narodov. Podobno stališče je zagovarjal že sam Smrkovsky, ki je govoril v nedeljo po televiziji in ki je v bistvu ponovil poziv predsedstva CK KPČ, da naj se preneha s pritiski, ki bi lahko privedli samo do resnih posledic in ko je isto- s programom izmenjave parlamen-1 časno zagotovil, da ni v nevarno-tarnih delegacij v tekočem letu. sti njegov položaj v državnih in partijskih organih. Češkoslovaška partija je zelo verjetno našla ustrezno kompromisno rešitev glede težavnega _ vprašanja predsednika skupščine češkoslovaškega parlamenta. Po eni plati je šlo za pritiske s strani SZ, kjer je Smrkovsky zelo slabo zapisan in kamor ga že nekajkrat niso hoteli poklicati v nobeno delegacijo, kar je tudi očitni zunanji znak, da SZ zahteva njegovo odstranitev. Po vsej verjetnosti CK KPČ na to ni pristal. Po drugi plati pa so upravičene zahteve Slovakov, ki hočejo imeti svojega vidnega predstavnika na čelu državnih organov. Predsednik republike Svoboda, ki je Čeh in glede katerega ni mogoče niti misliti na zamenjavo, predsednik vlade je Černik, ki je prav tako Čeh in' katerega so na tem mestu potrdili tik pred novim letom. Tako da je ostalo edino odprto mesto predsednika skupščine, ki je Smr-kovsky in ponovno Čeh. Znani češkoslovaški ekonomist Ota šik je govoril voditeljem socialistične internacionale v Avstriji o gospodarskem položaju v ČSSR. Ugotovil je, da je nasilna zunanja intervencija ustavila proces gospodarske reforme, ki pa se bo nujno morala uveljaviti v taki ali v dru- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiuimiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiirmiiiiiiiiiiimimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii SREČNI KONEC «CANZONISSIME» Zmagal je Gianni Morandi 150 milijonov je šlo v Rim Za zmagovalcem so se oslali uvrstili v tem redu: Villa, Al Bano, Berti, Pravo, Caselli . Doslej zaman «lov» za srečnimi dobitniki RIM, 6. — V dvorani «di Maggio- ostalo neprodanih samo 3.714; vse Rodezije. Za Commonwealth po- dnevnim bivanjem v Jugosla “teja nerodno tudi rahljanje go- ,. seznandJa z metodami šolanja ~ . VJ* ___• l, ^nin„nn.. \r to na- spodarskih vezi med Britanijo in arugimj članicami. . T Indira Gandi je izjavila, da bo fhdija Izstopila iž Commonwealtha, kadar ne bo ta več služil svojemu namenu. Predstavnik Gane je izjavil, da bo izid konference v Klavnem odvisen od rešitve rodezijskega vprašanja. Izrekel se je *a okrepitev gospodarskih sankcij Proti Smithovemu režimu. . Posebno skrb pa povzroča britanski vladi revizija kanadske zunanje politike, ki 'jo je začel novi tomistrski predsednik Pierre Truman. Včeraj in danes sta predsednik britanske vlade Wilson in toinister za obrambo Healey sku-saia prepričati kanadskega ministrskega predsednika, naj seKa-nada ne bi umaknila iz NATO. Trudeau ni izključil možnosti, da “J Kanada začela voditi nevtral-n° Politiko. Dejal je, da bi «tudi kvalificiranih delavcev. V ta na men bodo člani misije obiskali vec strokovnih šol v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in se pogovarjali z zastopniki zveznega sveta za prosveto in kulturo, zvezne gospodarske zbornice in zastopniki republiških zavodov za napredek strokovne izobrazbe. Misija avstralske vlade bo na svojem potovanju obiskala več držav Evrope, da bi se seznanila z načinom Šolanja strokovnih kadrov in priznanja strokovnih kvalifikacij. MOSKVA, 8. Sovjetski veleposla nik v Turčiji Andrej A. Smirnov je bil imenovan za namestnika^ sovjetskega zunanjega ministra. Z j menovanjem Smirnova ima sovjetsko zunanje ministrstvo osem na mestnikov. ranza» na finančnem ministrstvu so danes dopoldne izžrebali 59 srečk loterije, ki je združena s televizijsko oddajo «Canzonissima». Glavne dobitke bo dobilo prvih šest izžrebanih srečk, vendar bodo te srečke še prej povezane s šestimi finalnimi pesmimi, končni rezultat pa bo znan po dokaj zapletenem nači-mu in z zbiranjem glasov raznih razsodišč v številnih italijanskih mestih. Prvih šest nagrad znaša 710 milijonov lir, in sicer je za prvo nagrado 150 milijonov, za drugo 130, za tretjo 115, za četrto 110, za peto 105 in za šesto 100 milijonov. Naj se odloči v finalu kakorkoli, je že gotovo, da bodo po eno od teh velikih nagrad dobile srečke: BO (serija) C2397 (prodana v pokrajini Vercelli), AO 03030 (Genova), AZ 59711 (Neapelj), Z 62123 (Forli), CC 22231 (Catanzaro), DL 04990 (Rim). Razen tega pa so že tudi izžrebali srečke za «manjše» dobitke po 20 milijonov. Tu je zopet odnesel Rim, ki se je že uvrstil med kandidate za eno od prvih šestih nagrad, levji delež: kar 11 srečk, ki jim pripade po 20 milijonoY, je bilo prodanih v rimski pokrajini. Da leč za Rimom sledita Milan in Nea pelj po 5 srečk, nato Firence in Turin po 4, Perugia 3, Genova, Como, Brescia, Foggia po 2 in končno je bila po ena srečka prodana v pokrajinah Livorno, Catania, Padova, Viterbo. Mantova, Siena, Vercelli, Bologna, Sondrio, Reggio Ca labria, Taranto, Salerno, La Spe-zia. Če upoštevamo velike in majhne nagrade, potem lahko ugotovi mo, da se je poleg Rima še precej dobro odrezal Neapelj (z eno finalno in petimi 20 milijonskimi nagra dami), Genova (z eno finalno in dvema manjšima) in končno Ver celli (z eno in eno). Od 11 700.000 tiskanih srečk jo ostale — 11.696.286 — pa so prodali ter iztržili 5.848.143.000 lir. (Lani so prodali 8.218.327 srečk). Za nagrade bo razdeljenih 1 milijardo 798.565.000 lir Poleg nagrad bodo dobili še 28.565.000 lir tisti prodajalci, pri katerih so bile kupljene srečke, ki so dobile nagrade. Tisti, ki je prodal srečko za prvo nagrado, dobi 3.150.000 lir, naslednji nekoliko manj, končno pa bodo dobili po 355.000 lir tisti, ki so prodali srečke za 20 milijonov Največ srečk so prodali v Rimu (okrog 2,5 milijona), nato v Milanu (poldrugi milijon), Neaplju (775 tisoč), Turinu (530.000); slede Genova, Firence, Bologna, Palermo. Zvečer je povezava izžrebanih srečk s pevci dala sledeče rezultate: Patty Pravo in srečka, prodana pokrajini Vercelli, nato Orietta Berti — Genova, Claudio Villa — Neapelj, Al Bano — Forli, Caterina Caselli — Catanzaro, Gianni Morandi — Rim. Kot je navada, se je takoj po u-gotovitvi, kje so bile prodane posamezne srečke, začel *lov» na srečne posestnike teh srečk. Jasno pa je, da je ta lov večinoma malo u-spešen. Ljudje so postali previdni in če le morejo, ohranijo veliko skrivnost zase. Ugotovilo se je, kje so bile srečke kupljene, toda prodajalci seveda ne morejo vedeti, kdo med kupci je srečni dobitnik. Vendar pa so prodajalci tudi sami zadovoljni zaradi lepih «odstotkov», ki so jih deležni. Posebno je zadovoljen neki invalid brez roke v Ca-tanzaru, ki si obeta, da si bo znatno opomogel s tistimi tremi milijoni, ki so mu zagotovljeni. V Neaplju je prodajalec dejal, da ve. kdo je kupec srečke, da pa imena ne more povedati. Nekateri so zaradi tega začeli takoj misliti, da je posestnik srečke on sam. Medtem pa je Antonio Battista, «ča rovnik« iz Montefredana (Aveili-no), ki je pred dnevi kupil čez 500 srečk, telefoniral uredništvom listov v Neaplju, da ima on zmagovito srečko. Za sedaj pa njegovega sporočila še ne jemljejo resno. Gianni Morandi s pesmijo «Scen-de la pioggi?» je zmagal pri televizijski oddaji «Canzonissima». Pevec je bil povezan s srečko DL 04990, ki je bila prodana v rimski pokrajini. Posestnik te srečke jc torej dobil prvo nagrado novoletne loterije v znesku 150 milijonov. Finalni vrstni rea je sledeč: 1. Gianni Morandi 494,43 točke; 2. Claudio Villa 224,67 ; 3. Al Bano 99,72; 4. Orietta Berti 75,06 ; 5. Pat ty Pravo 59,76; 6. Caterina Caselli 46,36. V tem vrstnem redu so tudi razdeljene velike nagrade od 150 milijonov navzdol do 100 milijonov. (Kako so bile srečke povezane s posameznimi pevci, je navedeno že zgoraj.) gi obliki. Šik je ugotovil, da načrtno gospodarstvo, ki temelji na centraliziranih navodilih, ne more dvigr niti življenjske ravni prebivalstva. Pred reformo so se gospodarski voditelji ukvarjali z izpolnjevanjem predvidenega načrta, ki je bil u-smerjen v krepitev težke industrije na škodo lahke in ne oziraje se na potrebe tržišča ter na kvaliteto. Na papirju bi lahko sistem tudi funkcioniral, ko pa se je prišlo na svetovno tržišče, se je izkazalo, da so svetovne- cene vedno mnogo nižje od češkoslovaških proizvodnih stroškov in da je treba te velike razlike .kriti iz državnega proračuna, kar je privedlo do postopne inflacije. Češkoslovaški reformatorji nočejo izpremeniti državnega ustroja, niti ukiniti socialistične lastnine proizvodnih sredstev, temveč menijo, da morajo biti podjetja ločena od države in da morajo predstavljati samostojna socialistična kolektivna podjetja. Za razliko od Jugoslovanov predlaga Ota Šik kolektivno vodstvo, ki naj bo čim bolj objektivno in katerega naj sestavljajo: tretiino delavci tovarne, tretjino tehnični voditelji in tretjino znanstveniki, bančni strokovnjaki, predstavniki potrošnih organizacij itd., ki niso zaposleni v podjetju. Tak »tovarniški svet« imenuje mena-žerja, ki mu je odgovoren, vendar pa neodvisen v svoji dejavnosti in ki mora po določenem številu let dokazati svojo učinkovitost. Sklepi kongresa KP Avstrije DUNAJ, 6. — Vsedržavni kongres avstrijske komunistične stranke je ob zaključku odobril resolucije o mednarodnem stanju, o razvoju v Avstriji, o borbi za socializem in o nalogah stranke. V prvi resoluciji se omenja tudi Češkoslovaška in se poudarja, da ni mogoč povratek v čase pred januarjem in da je centralni komite avstrijske komunistične stranke obsodil vojaško intervencijo petih držav varšavskega pakta. Glede razvoja v Avstriji je rečeno, da je volilna zmaga ljudske stranke leta 1966 utrdila nadvlado kapitala in da se socialistična opozicija omejuje na glasovanja v parlamentu, liberalna stranka pa je ostala reakcionarna, tesno povezana z zahodnonemškim imperializmom ter predstavlja rezervo neonacističnih sil. Tretja resolucija poudarja, da je prehod od kapitalizma k socializmu mogoč tudi po mirni poti, brez državljanske vojne, če predstavljajo ljudske množice važno večino ljudstva. Sklenili so tudi, da bodo na političnih volitvah leta 1970 predložili lastne kandidate. Na kongresu so od ibrili tudi nov statut stranke. vse je moč doseči z združenimi močmi. Med občinstvom, ki je zasedlo vse sedeže v parterju in na galeriji, smo opazili tudi vidne predstavnike slovenskega javnega, kulturnega in gospodarskega življenja v Italiji, med njimi poslanca Albina Škerka, deželna svetovalca Draga Štoko in Dušana Lovriho. predsednika in tajnika Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazda Vesela in Boga Samso, podpredsednika Slovenskega gledališča prof. Josipa Tavčarja ter tajnika Izseljenske matice Slovenije Andreja Brožiča, ravnatelja «Rodue grude« Prešerna, itd.. Kmalu po 15. uri je stopil na oder, na katerem je bil velik napis ((Izseljenci dobrodošli«, predsednik društva «Ivan Trinko« Izidor Predan ter je odprl prireditev s sledečim nagovorom v narečju, ki so ga prisotni s ploskanjem večkrat prekinili. «Dragi emigranti — je začel Predan svoj govor — v imenu prosvetnega društva «Ivan Trinko« vas srčno pozdravljam in vam želim dosti zdravja, sreče in veselja. Povedal vam bom samo malo besed, ker vem, da emigranti ne potrebujete besed pač pa dejanja. Ustava italijanske republike temelji na delu, tako piše prvi člen, drugi pa pišejo, da bi morali imeti vsi delavci zaposlitev v italijanski republiki. Na žalost, za naše ljudi ti členi ustave ne veljajo; delo in kruh si morate iskati po svetu. Mi se povezujemo z naprednimi italijanskimi silami že dosti let, že dosti let se skupaj borimo, da bi dobili vse tiste pravice, ki so zapisane v ustavi. V tem nam morate pomagati in biti v borbi za naše pravice aktivni, ne pa čakati, da vam pridejo te pravice dane z vrha. Mi, beneški Slovenci pa se ne borimo samo za to, da bi dobili vsi naši ljudje delo in kruh doma, ampak tudi za to, da bi dosegli tiste narodne pravice, ki jih kot slovenska manjšina uživajo naši slovenski bratje v Trstu in Gorici. Tudi v tem nam morate pomagati. Vzemite za vzgled tiste naše emigrante, ki živijo v Švici. 31. avgusta lanskega leta so ustanovili v mestu Orbe društvo slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije, katerega namen je braniti naš jezik, kulturo in folkloro in izboljšati ekonomske prilike naših dolin. Društvo je bilo priznano od švicarskih in italijanskih oblasti. Generalni konzul v Lansannu je sprejel odbornike društva in jim obljubil vso podporo. Naj gre s tega mesta vsem članom društva naš bratski pozdrav in naša pohvala. Dragi emigranti, stvari se v Italiji obračajo na bolje, zato se tudi pri nas stvari premikajo na dobro; tako v nacionalnem kot v socialnem in ekonomskem pogledu. Zmeraj več ljudi je, ki nas priznavajo, ker smo Slovenci, in govorijo, da bi bil že skrajni čas, da nam dajo tudi tiste pravice, ki jih imajo Slovenci v Trstu in Gorici. Vidite, tudi naša današnja manifestacija, naš današnji kulturni program, ki vam ga danes tu posredujemo, je znak boljših dni, ki jih živimo in smo prepričani, da nas čakajo še boljši dnevi. Današnji kulturni program, ki je bolj bogat, kot je bil lansko leto, in vsak novi dan emigrante je bolj pester. Človeku se srce razveseli, kadar vidi pred sabo tolikanj ljudi in pomisli, kako nas je bilo malo, ko smo pred šestimi leti praznovali prvi dan emigrante. Zahvaljujemo se s tega mesta novogoriškemu gledališču in Slovenskemu gledališču iz Trste za tako dober kulturni program. Zahvaljujemo se tudi ansamblu Beneških fantov, ki nam tako lepo pojejo naše pesmi. To so naši domači fantje, tenorist Peter Medvež iz Gorenjega Mrsina, baritonist Aldo Klodič iz Klodiča in harmonikar da bi se vsi vrnili na svoje domove zdravi in veseli, da bi vsi dobili delo doma in da bi živeli ob domačem ognjišču,« je zaključi) svoj govor Izidor Predan. Za njim je spregovoril župni fc Emil Cenčič iz Gorenjega Trbilja ki je prisotne takole nagovoril: «Vsem je znano, da je naša Be nečija, četudi ima veliko lepot uboga, revna in krivično pozabljena in zapuščena od oblasti. In zato je njeno ljudstvo prisiljeno — ker doma ne more najti zaposlitve — zapuščati svoj rojstni kraj in prenašati po svetu težave emigracije. Ta emigracija se vedno veča, saj danes že emigrirajo v Nemčijo tudi naši 14 in 15 let stari otroci. Tako naše vasi postajajo prazne in naša Benečija je vedno bolj revna in zapuščena. Emigracija nam žalostno obtožuje srce in zato smo vsi dolžni pokazati našo ljubezen in spoštovanje do emigrantov. Mi pa smo zelo hvaležni prosvetnemu društvu (rivan Trinko«, ki se že dolga lete trudi in organizira vsako leto dan emigrante, I kakor tudi letos. Hvaležni smo tu-1 di Slovenskemu gledališču iz Nove Gorice za Goldonijevo komedijo. Najbolj pa smo hvaležni vsem dragim emigrantom in vsem, ki sto v teko velikem številu stopili v to dvorano. Želimo in pričakujemo, da bo to današnje srečanje oživilo v srcih vseh nas dolžnost, da bomo vsi vedno združeni v enotnosti in ljubezni do naše Benečije, da današnje srečanje naj oživi tudi dolžnost, da ostanemo vsi vedno zvesti do tistih vrednot, ki nas delajo posebne In odlične pred svetom: ljubezem do naše katoliške vere, zvestobo do naše družine, trdnost do naših slovenskih tradicij in slovenskega jezika, katerim se ne smemo nikoli odpovedati in jih zatajiti. MOSKVA, 6. - Tass javlja, da boste dve sovjetski vojni ladji obiskali od 9. do 12. januarja pristanišče Hodeido v Jemenu. (Nadaljevanje na 3. strani) 53 mrtvih v letalski nesreči pri letališču Gatvvick LONDON, 6. — V nedeljo, še ponoči, se je dogodila pri Londonu huda letalska nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 53 oseb. Neko indijsko letalo s 54 potniki in 9-član-sko posadko je priletelo Iz indijskega mesta Amritsar, potem ko se ja med poletom ustavilo v Lahoru, Kabulu, Bejrutu, Istanbulu, Frankfurtu in je bilo na tem, da pravkar dokonča dolgo pot. Skoraj vsi potniki so bili Indijci, ki so se vračali v Anglijo, potem ko so preživeli praznike s svojimi družinami v Indiji. Pilot se je po radiu povezal z letališčem Heathrow, kjer je nameraval pristati. Iz kontrolnega stolpa so mu sporočili, da je letališče zaprto zaradi megle, da pa je stanje povoljnejše v Gat,wicku Iz kontrolnega stolpa v Gatwicku pa so spet sporočili, naj letelo prej preleti letališče, preden se odloči za pristanek, ker je vidljivost samo 250 metrov. Kmalu nato se je letalo začelo bližati letališču, pri tem pa se je spustilo prenizko. Najprej je zadelo v dimnike dveh hiš, nato odrezalo vrhove nekaterih'dreves ter se končno na nekem travniku dotaknilo tal. Ko je prevozilo še kakih 200 metrov, se je zaletelo v neko hišo ln eksplodiralo. Takoj so pritekli ljudje, ki so ne meneč se za nevarnost- skušali nesrečnikom pomagati. Pri nesreči je ostalo pri življenju 13 oseb, medtem ko jih je 50 našlo smrt med razbitinami letala in v plamenih. Umrle so tudi tri osebe iz hiše, ki jo je letalo podrlo. Med tisfc!ml, ki so ostali živi, je tudi pilot letala. Posebna komisija ter vodja ansambla Anton BirLč j bo skušala ugotoviti, ali je bila pi-iz Mečane. : lotova napaka, da se je z letalom Kar se tiče ekonomskega Izbolj-1 prehitro prenizko spustil, ah so sla-tenja v naših dolinah, naj ornemu j b0 delovali kaki aparBti na letalu da je v zadnjem času dobilo več naših delavcev zaposlitev v bli žini doma, posebno okoli Man-zana in v Manzanu samem. Toda to je še vse premalo. Tudi prihodnje leto bo moralo iti še dosti naših ljudi po svetu. Želimo pa, RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiui»»niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Od nedelje je sovjetska sonda «Venus 5» na poti proti Veneri MOSKVA, 6. — S kozmodroma v Bajkanuru so izstrelili sondo «Ve-nus 5», ki bo — takšen je načrt — rahlo pristala na Veneri. Izstreljena je bila v nedeljo ob 9.28, ob 10.47 pa se je iz zemeljske orbite usmerila proti Veneri. Leti s hitrostjo nad 40.000 km na uro in bi morala doseči Venero sredi maja. Sonda «Venus 5» bo izpopolnila podatke sonde «Venus 4», ki je bila izstreljena 12. junija 1967 in jc rahlo pristala na Veneri 18. oktobra. «Venus 5» tehta 1130 kg in je opremljena s številnimi znanstvenimi aparati. Astrofizični laboratorij v Alma Ati je fotografiral avtomatično inter-planetarno postajo «Venus 5», ko je bila 150.000 km od Zemlje.. Fotografije so dobre. Ravnatelj astronomskega observatorija v Bochumu Heinz Kaminski je napovedal, da bodo Sovjeti poslali na Venero baterijo za proizvajanje kisika, če bc «Venus 5» pokazala, da v atmosferi na Veneri ni kisika. Dejal je še, da bi se atmosfera na Veneri lahko v nekaj stoletjih popolnoma spremenila, nakar bi bilo mogoče ta planet »kolonizirati« in tako rešiti problem preobljudenosti na Zemlji. Leta 2300 do namreč na Zemlji pet in pol mi- j na Broadwayu ter nekatere pono- BEOGRAD, 6. — Komorni orkester makedonske filharmonije je odvotoval včeraj na 15-dnevno turnejo v Italijo. Makedonski glasbeniki bodo gostovali z deli Haendla, Bacha, Vivaldiia, Mozarta in Schuberta v devetih mestih Italije in med njimi v Rimu. * * * PARIZ, 6. — Po neki operaciji je v Parizu umrl grški igralec Ca-rousses. Bil je zaprt že v letih 1948 do 1953 in je bil spet aretiran l. 1967. Iz zdravstvenih razlogov so ga izpustili, nakar ie odšel v Francijo. Francoski odbor za demokratično Grčijo je počastil spomin Caroussesa ter «opozoril javno mnenje na stanje mnogih grških političnih deportirancev, ki so bolni in v nevarnosti za življenje«. * « * NEW YORK, 6. — Gilbert Miller, eden najstarejših ameriških gledaliških producentov, je v Nem Yor-ku umrl v starosti 84 let. Miller je pripravil okrog 200 prireditev lijarde ljudi. - j m* -u Itril v Londonu. Vreme včeraj: Najvižja temperatura 6.5, najnižja 1.0, ob 19. url 3.2 stop., zračni tlak 1019,3 rahlo raste, veter 5 ton vzhodni, vlaga 67%, nebo Jasno, morje skoro miiimo, temperatura morja 8.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 7. januarja ZDRAVKO Sonce vzide ob 7.45 in zatone C1 16.38 — Dolžina dneva 8.53 — U na vzide ob 20.23 in zatone ob 10.0 Jutri, SREDA, 8. januarja MAKS JUTRI HA SEDEŽU V MIRAMARU Pričetek novega akademskega leta mednarodnega centra za teoretsko fiziko Leto se prične s seminarjem o jedrski fiziki, ki ga bosta vodila prof. Fonda iz Trsta in prof. Alaga iz Zagreba Danes se prične novo akademsko leto centra za teoretsko fiziko v Miramaru oziroma peto leto njegove znanstvene dejavnosti. Leto sa prične s študijskim seminarjem o jedrski fiziki, ki ga bosta vodila Tržačan prof. Ludano Fonda, docent stolice za jedrsko fiziko na naši univerzi, in profesor zagrebške univerze Alaga. Ta tečaj, ki bo trajal tri mesece, je nadaljevanje in s popolnitev podobnega tečaja v letu 1966. Obiskovalo ga bo okrog 120 tečajnikov, ki imajo skoraj vsi že doktorat v tej panogi, predavalo pa jim bo okrog 30 profesorjev. Večina študentov je iz afriških in azijskih držav. Te države so večinoma le bolj uboge in ne razpolagajo z mnogimi viri surovin. Zato jih še bolj zan.-ma študij nizke (jedrske) energije, oziroma uporabe jedrskih reaktorjev, V zvezi s tem seminarjem je podravnatelj centra za teoretsko fiziko prof. Paolo Budini izjavil, da ponovno pričenjajo svoje delo z okrepljeno vnemo in v upanju na sodelovanje vseh ter na sposobnost slušateljev. Dejal je, da se začne seminar v imenu velikega učenjaka, bivšega gosta našega centra, poljskega profesorja Sawicke-ga, ki se je smrtno ponesrečil pri letalski nesreči, ko se je vračal v Francijo s Korzike, kjer se je udeležil tečaja fizike. Prof Sawicky Je že bil pripravil vse za začetek tečaja v Trstu, ko se Je zgodila huda letalska nesreča. Zato sta nadaljevala pripravljalna dela prof. Fonda in prof. Alaga. Oba docenta sta upoštevala zasnove, ki Jih je za tečaj položil prof. Sawicky, in seminar bo zato tudi priznanje njegovemu delu. Za udeležbo na tem mednarodnem tečaju so morali tečajniki vložiti prošnje za vpis, ki so jih podrobno proučili in dali seveda prednost tistim, ki imajo že doktorat v fiziki, ki imajo že izkušnje pri znanstvenih raziskavah in ki 60 po motnosti že objavili kakšno znanstveno delo. Za obiskovanje tečaja dajejo tečajnikom pomoč njihove države, poleg tega pa uživajo tudi štipendije po tako imenovanem ((ključu EFTA«, ki upošteva narodni dohodek v posameznih državah. Med drugim pridejo v j>oštev Madžarska, Poljska, Grčija, Jugoslavija, afriške in srednje-vzhodne države, Indija in Mehika. Tečaj se bo tikal predvsem teorije ustroja jeder in še posebno takoimenovanih mikroskopskih teorij jedrskega ustroja, s katerimi skušajo razlagati pojave in lastnosti jeder na podlagi podrobnih zakonov dinamike protonov in nevtronov, iz katerih so sestavljena ta jedra. Pokojni prof. Sawicky je bil v teh študijah še posebno z-veden. Ta tema je še posebno zanimiva In važna sedaj, ker teoretske študije omogočajo, da se s pomočjo matematike predvidevajo vse lastnosti jeder in vsi jedrski pojavi, Id se tičejo bodisi proučevanja jedrskih žarčenj in radioizotopov bodisi uporabnih možnosti jedrske tehnike. Tako bo med drugimi prof. Bernard Spinard, ravnatelj oddelka za jedrsko energijo in fiziko reaktorjev pri atomski agenciji na Dunaju, predaval o jedrskih reaktorjih. Prihodnji teden pa se sestane v našem mestu znanstveni svet centra, ki bo proučil dosedanjo dejavnost in program te dejavnosti za prihodnost. Jugoslovanski znanstvenik Alaga (na levi), ki bo vodil seminar o nizkih energijah, v tržaškem atomskem centru skupno z znanstvenim tajnikom Hamendejem Ste k plačali avtomobilsko takso? NA PRVEM LETOŠNJEM SESTANKU ODBORA Na sedežu tržaiškega Avtomobil- ] skega kluba se danes nadaljuje j plačevanj« avtomobilske takse, ki| zapad« za normalne osebne avtomobile 10. t. m. Ker je doslej pla--čalo takso razmeroma majhno število avtomobilistov, se predvideva, da bo naval na sedež AOI v teh zadnjih dneh zelo velik, če takse še niste plačali, naredite to takoj, Tiskovna konferenca o reformi pokojnin Pokrajinski odsek italijanske zveze upokojencev (Federazione Ita-liana Pensionati — CGIL) organizira javno tiskovno konferenco, na kateri bodo zastopniki zveze prikazali prizadevanja organizacije za dosego stvarne reforme sedanje u-reditve pokojninskega sistema v Italiji in za dosego prepotrebnih poviškov. Konferenca bo v dvorani «Giuseppe Di Vittorio» v Ul. Pon-dares 8, in sicer v soboto, 11. januarja, ob 10.30. Brzojavka federacije KPI federaciji PSIUP v Lucci Na trgovinski zbornici razpravljali o vprašanju trgovskih dovolilnic O tem vprašanju bodo v kratkem sklicali razširjen sestanek z udeležbo predstavnikov občine in nadzornega deželnega odbora petek pozidne se je prvič v tem letu sestal vodilni odbor trgo- vinske zbornice. Pod vodstvom predsednika dr. Caidassija so njegovi člani nadaljevali razpravo o istih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu že na prejšnjem zasedanju. Tako je odbornik Frandoli poročal o podelitvi zbornične štipendije nekemu slušatelju tukajšnjega državnega umetniškega inštituta ter o nedavnem zasedanju o onesnaženju morskih voda, ki je bilo na sedežu ameriškega konzulata. Na tem srečanju so se strokovnjaki domenili za nov sestanek, ki bo to pot v Rimu in na katerem bodo vzeli v pretres tudi vprašanje pridobivanja sladke iz morskih voda, ter prikazali dosežke, ki so jih na tem področju doslej dosegli v Ameriki, ‘kjer marsikje primanjkuje pitne vode. Odbornik Valmarin je nato poročal o nedavni podelitvi nagrad in | spominskih kolajn nekaterim za- in?XtoninTcuff.aTOdjeaposlalKte- 1 služnim delavcem pri podjetju Mo-deraciji PSIUP v Luccj brzojavko,1 dianu, čemur je prisostvoval kot v kateri je Izražena obsodba proti (izastrahovainl metodi policije)), protest proti preiskavi na tamkajšnjem sedežu PSIUP in izražena solidarnost tržaške federacije KPI. V brzojavki je rečeno tudi. da je nujna akcija združene levice proti poskusom avtoritarizma v državi. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiio BOGAT OBRAČUN ZA LETO 1968 Za delo občinskega ekonomata odobrenih 1150 upravnih sklepov Oddelek za ekononiat upravlja okrog 3000 občinskih poslopij, skrbi za vzdrževanje vrtcev, rekreatorijev, osnovnih šol, športnih igrišč itd. «Kdor prvi pride, ta pni melje« pravi slovenski pregovor. Tega pre govora se je letos držal občinski oddelek za ekonomat, ki nam je v teh dneh prvi posredoval preko občinskega tiskovnega urada poročilo o svojem delovanju v letu 1968. Zato naj nam drugi oddelki oziroma drugi občinski odborniki šolah, v katerih namestijo večji del volišč, nadaljuje pouk. Poleg tega morajo uslužbenci namestiti in po končanih volitvah odstraniti volilne deske, na katere lepijo volilne lepake. Ob božičnih praznikih pa postavijo in okrasijo božična drevesca na raznih trgih. Najbolj odgovorno delo ekono ne zamerijo, če hpmo letos pisali mata pa je upravljanje in nadzo najprej o delovanju občinskega e-konomata, ki ga vodi odbornik De Gioia. V poročilu, ki smo ga dobili, je najprej ugotovljeno, «da javnost malo pozna delovanje tega občinskega oddelka, ker se nanaša predvsem na notranje delo, rovanje okrog 3QOO občinskih zgradb, kar dokazuje, da občina nima prav tako neznatne nepremičninske imovine, kot se je nedav no potožil v občinskem svetu neki odbornik. Bes pa je, da ima občina v mestu zelo malo stavbišč i uico jnguvotui ir« jlkvs o a etui j v- uciv, » nivuvu ,u,u*uioo, ki pa je zelo važno za dobro de- ■ na katerih bi lahko zidali ljudska lovanje celotne občinske uprave«. 1 stanovanja. Zato se je zatekla k V lanskem letu so za ekonomat zadevnemu zakonu in je zlasti v odobrili kar 1.150 najrazličnejših upravnih sklepov, večino katerih je odobril občinski odbor, o 40 pa je razpravljal in sklepal občinski svet. Najvažnejše delo, ki ga je oddelek za ekonomat opravil v lanskem letu, so bile priprave za parlamentarne in deželne volitve, delo, ki ga mora ekonomat opraviti ob vsakih volitvah v tržaški občini. Tako so morali uslužbenci ekonomata lanskega maja kar dvakrat zaporedoma urediti v tržaški občini 361 volišč, se pravi postavit! v določenih prostorih mize in kabine, ki jih je treba takoj po volitvah odstraniti, da se lahko v ■UIIIMItlllimillllHtltllllllHIIIinilllllllllHIlUlllllllltillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIII DANES POPOLDNE POGREB NA PROSEKU Žrtev smrtne nesreče pri Proseku je 64-letni domačin Josip Škabar Očetovo truplo je v mrtvašnici spoznal njegov sin, potem ko so doma zaman pričakovali očetov povratek s pokopališča, kjer je pomagal grobarju Danes popoldne bodo na Proseku 64-le pokopali 64 letnega Josipa Škabarja, ki je v soboto zvečer tragično izgubil življenje na križišču državne ceste št. 202 in ceste, ki se odcepi proti Vejni in Proseku Ko smo v soboto pisali našo kroniko nam ime žrtve strašne nesreče, ki jo je povzročil 25-letni jugoslovanski emigrant Slobodan Popovič, še ni bilo znane. Njegovo istovetnost so ugotovili šele naslednje jutro, ko je v iznakaženem truplu, ki je ležalo v tržaški mrtvašnici, 28-letni Dario Škabar prepoznal svep jega očeta Josipa, k’ ga je vso noc ®°Pokojnik je prebival na Proseku v hiši št. 31 in je bil poznan, toda v tisti tragični noči ga ni bilo človeka. ki bi v okrvavljenem^ truplu spoznal znanca ali soseda. Zapisali smo, da je neznanec verjetno bil begunec, ker se je nesreča pripetila v nenavadnih okoliščinah. Resnico smo izvedeli šele po pogovoru, ki smo ga imeli s pokojnikovim prijateljem, vaškim giobarjem Antonom Miličem, ki nam je opisal zadnje ure pokojnega Josipa Škabarja, s katerim je prebil popoldan. Josip Škabar je kljub svojim 64 letom bil še kar krepak in dela se ni branil. Tako je zadnja leta delal kot pomočnik grobarja. Tistega dne, v soboto, je bil na Proseku pogreb in Anton ter Josip sta bila na pokopališču. Temnilo se je že in treba je bilo r>o'aiteti. Anton je bil naročil prijatelju naj zapolni jamo do teme, če ne pa naj kar položi nanjo venec in jo bosta skupaj naslednjega dne. Našla se bosta v vaški društveni gostilni Ko se je stemnilo je Josip Škabar oiskal prijatelja v vasi Ni ga ta pou.___. koj našel in spotoma je bil kupil cigarete. Končno ga je našel v dru-' krčmi. Prisedel je in pokram gi ki Ijala je Škabar vstal, oblekel plašč in odšel. Ura je bila skoraj pol sedmih. Čez nekaj minut se je pripetila nesreča. Iz pripovedovanja prijatelja smo zvedeli, da je pokojnik slabo videl in je po vsej verjetnosti v temi zgrešil cesto. Nenadoma se je bil znašel na križišču. Cesto je verjetno prečkal in se nato vrnil nazaj. V tistem trenutku je pridrvel avto. Blišč žarometov je Škabarja verjetno zaslepil, da je v tistem trenutku stopil proti sredini ceste, ali pa je samo obstal. V tistem trenutku se je tragedija dopolnila. Sedaj je v družino pokojnika legla žalost. Imel je ženo in tri otroke — dve hčeri in sina. Pogreb bo danes ob 13.45, ko bo žalni sprevod krenil izpred tržaške mrtvašnice v pro-seško cerkev, odtod pa na vaško pokopališče. Zaključeno zasedanje katoliških profesorjev Včeraj se Je v Trstu zaključilo tridnevno 67. vsedržavno zasedanje italijanskih katoliških profesorjev, ki poučujejo na nižjih sred- predmestju zasegla velike površine zasebnih zemljišč, na katerih bodo sezidali nova ljudska stanovanja, ko bodo imeli denar, da zasežena področja urbanizirajo. Nedavno je občinski ekonomat sklenil dogovor z zavodom za ljudske hiše-IACP, na osnovi katerega bo IACP upravljala okrog 1370 ob činskih ljudskih stanovanj in zgradb, ki so bile zgrajene na občinskih stavbiščih z državno denarno podporo. Sedaj občinski e-konomat vodi pogajanja s finančno intendanco za odkup državnega zemljišča v Ul. Čampo Marzio, na katerem nameravajo razširiti zele-njadno tržnico na debelo in urediti v hiši, v kateri je bilo nekdaj artilerijsko poveljstvo, pomorski muzej. Za muzej je denar že zagotovljen in bi moral biti popolnoma urejen že za prihodnjo turistično sezono; glede razširitve ze-lenjadne tržnice pa se še ne ve, kdaj bodo pravzaprav začeli z deli, čeprav o njej govorijo odkar so zgradili prvi novi del tržnice. Občinski ekonomat skrbi tudi za -pohištvo, opremo in vzdrževanje zgradb otroških vrtcev, osnovnih in obveznih srednjih šol ter rekreatorijev. Pri tej postavki pa bi bilo marsikaj kritizirati, čeprav se občina vedno lahko izgovorja, «da nima denarja« in da je zato «vsa njena dobra volja zaman«. Vzdrževanje nekaterih vrtcev In predvsem osnovnih šol je bilo tudi v lanskem letu predmet številnih vprašanj občinskih svetovalcev, ki so opozorili občinsko upravo na razne pomanjkljivosti Mi kot Slovenci pa imamo še več pritožb, saj občina ni do sedaj ustanovila niti enega slovenskega rekreatorija, pa še druge pripombe bi imeli, toda sedaj se ne maramo spuščati v podrobnosti, o katerih smo ln bomo še pisali. V lanskem letu je ekonomat poskrbel za namestitev novih klimatskih naprav v novi občinski palači, ki bodo stale občino 280 milijonov lir letno. Ekonomat upravlja tudi najvažnejše športne naprave, in sicer stadion pri Sv. Soboti, bližnje nogometno igrišče v Ul. Flavia in športno igrišče pri Sv. Alojzu. Na stadionu so namestili razsvetljavo za nočne igre, kar je znatno poveča-1 lo športno dejavnost. Poleg tega I je ekonomat nadzoroval dela za ob i novitev hipodroma na Montebellu,' ki ga je občina dala v najem do leta 1988 družbi «Montebello». Tu so popolnoma obnovili dirkalno ste. zo, tribune, konjušnice in vse druge naprave. V pristojnosti ekonomata je tudi nakup motornih vozil za potrebe jamo «Spluga della Preta» pri Veroni (875 m) in «Antro del Corchia« na Apuansikih Alpah (805 m). Jamarji so: Adelchi Casale, Livio Stabile, Elio Padovan in Mauro Godina. Preiskano jamo so imenovali «Gartani» in menijo, da je šesta na svetu po svoji globini. Jamarji so jx>polnoma zdravi in pravijo, da niso pregledali vseh od-cepkov jame, n-a katere so naleteli. Vhod v jamo je v višini skoraj 2000 m. Na Kaninu je več jam. To jamo sta leta 1967 odkrila Adelchi Casale in Mario Gherbez, ki sta takrat dosegla globino 675 m. Ko sta se vračala, sta v globini 520 m odkrila vhod v dolg odce-nbk jame. Šla sta po tem hodniku kakih 1000 m daleč in sta prišla na rob brezna, globokegš kakih 50 m. Iz tega brezna se je začelo 22. decembra zadnje raziskavah je, med katerim so uporabljali najbolj moderno jamarsko tehniko. Jamarji so opravili med raziskovanjem razne topografske meritve in zbrali tudi razne kamenine. • Slovesni božični maši v srbski pravoslavni cerkvi v Trstu je prisostvoval tudi beograjski pravoslavni škof Laurentlj, ki je pred tem obiskal tržaškega nadškofa in mu prinesel pozdrave beograjskega patriarha Germana. , zastopnik zbornice. Odbor je nato imenoval člane izpitne komisije za natečaj za dve lo zagrebško založniško podjetje «Prosvijeta», sestavil pa neki Vili-mir Markovič (o tem smo pisali lani 23. avgusta). Tokrat nam je prišel v roke (na prodaj je tudi v Tržaški knjigarni) še en jugoslovanski vodič iz serije «Gradovi Evrope» in z naslovom rTrst — Italija». Založilo ga je založniško podjetje *Turistička štam-pa» iz Beograda, za lisk ga je priredil Dragan Nikolič, uredil Niko Miloševič, natisnil pa «Beogradski grajički zavod» Takoj je treba povedati, da predstavlja ta vodič hvale vredno izjemo glede na prej o-menjene ugotovitve. Predvsem navaja imena naših krajev najprej z njihovimi pravilnimi slovenskimi i-meni (in v oklepaju z italijanskimi nazivi). V opisu zgodovine našega mesta ne pozablja na naselitev Slovanov in ko govori o novejši preteklosti primerno, poudari delež, ki ga je pri osvoboditvi Trsta imela jugoslovanska osvobodilna vojska. Ko govori o prebivalstvn navaja, da živi v tržaški pokrajini okrog 60.000 Slovencev, da so okoliške ob čine «lahko se reče slovenske občine z vasmi, v katerih živijo v mesti pomožnega knjigovodje v sta-j glavnem Slovench, omenja, da ima- ležu vodilnega osebja pri zbornici. Nato so imenovali za novega člana odseka za turizem in prireditve pri pokrajinski konzulti prof. G. De Ferro, novega upravnika občinskega gledališča G. Verdi. Odborniki so se lotili še kočljivega problema, kaj naj zbornica predvsem upošteva, ko gre za to, da se" prosilcem sprejme ali pa odbije prošnja za dosego nove trgovske dovolilnice (licence) v tržaški pokrajini. Kaže, da si višje pristojne oblasti niso glede tega povsem na jasnem ter da se njihova mnenja marsikje križajo. Zato bo zbornica v kratkem sklicala širši sestanek, na katerega bo povabila tudi predstavnike tržaške občine in nadzornega odbora pri deželi, da bi našli skupen jezik glede obravnavanja teh problemov. Na koncu je odbor sklenil priznati nekaterim trgovskim im industrijskim joodjetjem iz tržaške pokrajine poseben prispevek za kritje stroškov, ki so jih imela pri sodelovanju na nekaterih tujih velesejmih v lanskem letu. v Se en vodič po Trstu in okolici O jugoslovanskih vodičih za Trst, namenjenih jugoslovanskim, zlasti srbskim, hrvaškim in makedonskim turistom, smo že imeli priložnost pisati, žal smo morali doslej skoraj vedno izraziti tudi naše nezadovoljstvo s temi vodiči, ker so njih avtorji in založniki skoraj dosledno pozabljali, da živimo na Tržaškem tudi Slovenci in so zato imena naših krajev pisali samo v italijanščini, pozabljali so, da imamo Slovenci v Trstu svoje kulturne usta- mo osnovne šole in gimnazije in zaključuje ta svoj zgodovinski pregled z ugotovitvijo «Trst je dtmes, čeprav je med našima državama še mnogo nerešenih problemov, postal most miru, most zbliževanja naših držav in narodov, primer, kako je treba sodelovati in razvijati dobre sosedske odnose in s tem služiti napredku in sreči človeštva». So pa tudi v tem vodiču ostale nekatere pomanjkljivosti, čeprav objavlja sliko pročelja Kulturnega doma in starega požganega narodnega doma «Balkan», v seznamu gledališč in kulturnih ustanov niso navedem naše gledališče, Narodna in študijska knjižnica, Glasbena matica itd., zato pa v posebnem poglavju «Trst in ljudje iz naših kra-jev» govori o _ deležu dalmatinskih pomorcev v tržaškem pomorstvu, o bivanju Dositeja Obradoviča, Vuka KarcMžiča in Njegoša v Trstu, omenja. da je tedaj slovenski slikar Josip Tominc izdelal znani Njegošev portret, žal pa ne omenja Cankarja in drugih slovenskih duhovnih velikanov, ki so tudi delovali v Trstu. Toda tudi mimo teh pomanjkljivosti, je ta vodič vendarle znatno boljši od prejšnjih, ki smo jih dobili v roke (priložen ima tudi zemljevid Trsta'- s\srbohrvaško legendo, seznam gostišč, med katerimi je tudi nekaj^slovenskih in še mnoge druge koristne informacije), pa tudi v grafičnem smislu se lepo predstavlja. j. k. Hud padec Včeraj se je ponesrečila 97-letna gospodinja Caterina Frenzl vd. Pohl, kj stanuje pri frančiškanskih nunah v Ul. Commerciale št. 26. Bila je v svoji sobici, ko ji je spodrsnilo in je nerodno padla. Pri padcu je začutila ostro bolečino v rami. Prosila je za pomoč nuno, ki je poklicala rešilni avto, s katerim so jo pripeljali v bol- mve in da smo7svoj7'preteldost nišnjc°- ZdravrSki®«'ugotovili“da nove m aa smo s svojo preieKiosi- s es vseh občinskih oddelkov, za mest-njih šolah. Na zasedanju, ki se ga]™ redaxje in za podjetje mestne je udeležilo okoli 300 profesorjev astlCe- Za ^9 P^etje kupuje e- sta ob četrt litru vina, nato področju. in ravnateljev iz vse Italije, so obravnavali predvsem potrebo po pre-osnovi študijev na višjih srednjih šolah. Zadnje predavanje je imel prof. Petrini s tržaške univerze, in sicer o sedanjih «maturah» in u-sposobljenostnih Izpitih. Govornik je živo kritiziral tovrstne izpite, češ da je na njih nemogoče zadostno osvetliti osebnosti kandidatov. Na koncu zasedanja je šolski skrbnik prof. Angiolettt Izročil ravnateljici E. Bastlani iz Trsta zlato kolajno za zasluge na šolskem, kulturnem in umetnostnem konomat tudi sodčke za smeti In drugo opremo. Po 16 dnth so se vrnili iz jame Včeraj so se vrnili iz jame na Kaninu štirje tržaški jamarji društva »Alpina del le Giulie*. ki so preživeli 16 dni v njej. Telefonirali so svojemu društvu, da so Poveljnik tržaških gasilcev izroča dar gasilcev mestnim redarjem Spet smo imeli dva praznična dneva skupaj, nedeljo in praznik sv. treh kraljev, ter krasno vreme. Nič čudnega torej, da so mnogi meščani včeraj šli na izlet na Kras in v Istro. Vse gostilne na Krasu, pa tudi v Bregu, so bile včeraj polne izletnikov. MarJkdo je pustil avto v vasi in hodil po kraških poteh in stezah, da se je v naravi sprostil in naužil svežega zraku. Z včerajšnjim praznikom so se končale božične in novoletne počitnice in danes se bo na vseh šolah začel reden pouk. Po starem italijanskem običaju je bilo včeraj razdeljevanje daril dosegli globino 750 m, kar pomeni otrokom in mestnim redarjem. Do-Lretjo največjo globino v Italiji za brodušna stara babica «Befana» je tudi letos prinesla cele kupe paketov. Že v prvih dopoldanskih urah so predstavniki oblasti, trgovskih podjetij in ustanov ter šoferji začeli polagati svoja darila mestnim redarjem pri semaforjih na večjih križiščih v mestu. V imenu občinske^ uprave je prinesel darila župan Spacdni, v imenu deželne uprave odbornik Dulci, za vladni komisariat vladni komisar Cappel-lini, nato kvestor D'Anchise, poveljstvo gasilcev itd. Dobra starka pa je predvsem razveselila s svojimi darovi otroke uslužbencev javnih ustanov in raznih družb. Na pomorski postaji so razdelili 690 darilnih paketov otro- kom pristaniških delavcev in usluž- nic, Delavskih zadrug itd. bencev Javnih skladišč. Otroci gasilcev so dobili 131 darilnih paketov, v kinodvorani «Aurora» so razdelili 400 darilnih paketov otrokom občinskih uslužbencev, na sedežu v Ul. Genova 1300 darilnih paketov otrokom uslužbencev Ace-gata, v kinodvorani »Astra« 300 darilnih paketov otrokom uslužbencev Tržaške hranilnice, v kinodvorani «Cristallo» otrokom uslužbencev splošnih bolnišnic, v dvorani društva «Ginnastica» 440 paketov otrokom uslužbencev vladnega komisariata in prefekture, v karabinjerski vojašnici 5G3 paketov otrokom karabinjerjev, nato otrokom uslužbencev pokrajine, pošte, želez- + Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono FRANC RAUBER Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, 7. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Veliki Repen št. 21 na domače poko-DaIiSCe' Žalujoči žena Pepa, sina Emil in Francko, snahi, vnuki in drugo sorodstvo Veliki Repen. 7. januarja 1969. C mi; 5e- del (24 »et .P:u (75 Po dolgi bolezni je preminil naš dragi ANTON BARUT Pogreb bo danes, 7. t. m. ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Dolino. Žalostno vest sporočajo otroci, snahe, zetje, nečaki in drugi sorodniki. Prtmaria Impresa Zimolo 1.51 Brit M !is< lih Vit mi o’ Pei (4F 5.7 Ur: tu: P e nekaj podatkov pomorskega zavoda Kakšm je ¥ decembru Temperatura je bila za 1,8 stopinje pod «normalo» je bilo 17 mm nad poprečjem, sončnih ur pa kar j . Smo še sredi zime in kakršne kon napovedi o vremenu so lahko j ugibanja, če izvzamemo ne- i kaJ mrzlih dni in kar precej močno in dolgotrajno burjo v preteklih dneh, se letos všaj doslej na Splošno nismo mogli preveč pritože-vsiti. Kako pa bo na>prej? V dolo-cc.u meri bi mogli o tem sklepati j P? osnovi podatkov za december, I ki nam jih je posredoval ravnatelj pomorscega zavoda prof. Silvio [ 1 mh, ki Je bil po dolgoletnih iz-kusnjah še'e pred kratkim imeno-. v 'Ju nam je sonce v preteklem me-— jecu kar dobro sijalo. Deležni smo bdi 127 ur sončnih žarkov proti I ?bormal:nemu» (poprečje 30 let) iz-le Kare.vain-iu- ki znaša le 95 ur za de-cemoer. V prejšnjih letih so za-| pelezili najbolj sončen december 1 Jta 1957, ko smo bili deležni 181 ; ur sončnega ogrevanja. Najslabše n’ n vte leta 1953, ko se je sonce o- pokazalo izza oblakov samo za tri-•ntrideset ur. d rv.^^iu'? temu je bila oblačnost v Fejsnjem mesecu precejšnja, saj *' “e bilo njeno poprečje 4,6 prekritja zemeljskega svoda. Ker pa so obla-—1 kl prekrivali v glavnem severni del ^ je sonce utegnilo ogrevati ■ aal.i časa naše področje. , Burjam je v preteklem mesecu pi-sr naia z večjo poprečno hitrostjo od " «arm,alne». Ta -znaša 12 km na i medtem ko je v decembru r lani pihala s hitrostjo 13,8 km na pm. Najhujši sunek burje so zabeležili 9, decembra: 133 km na uro. proti dosedanji mentaliteti in predsodkom družbe, kakor tudi proti dosedanjim zastarelim načinom zdravljenja umskih bolnikov. Sedanja družba izločuje, izolira nesrečneže, ki trpijo zaradi psihičnih motenj, namesto da bi jim pomagala, da se zdravijo z novimi metodami in da se vključijo v družbo. Potrebno je nadaljnje proučevanje tega problema in zagotoviti je treba zaščito interesov tistih, ki se zaradi umskih bolezni zdravijo, ali so se zdravili. Zato je bilo ustanovljeno omenjeno združenje. k protesti zaradi igrišča pod Dolino V Boljuncu ni več tako napetega ozračja glede izbire kraja za gradnjo novega športnega igrišča, kot je bilo pred nekaj tedni, ko so o zadnjih 30 let, padavin nad 32 nad poprečjem tem razpravljali na javnih sestankih, vendar se niso vsi še pamirdli in pristali na sklep občinskega odbora, da se športni center zgradi pod Dolino, to je blizu županstva. Skupina Boljunčanov je sestavila protestno pismo In zdaj zbirajo podpise vaščanov. Kakor smo izvedeli, nameravajo pismo izročiti alj poslati županu v prihodnjih dneh. Požar suhljadi v Barkovljah Včeraj popoldne je v Barkovljah, nad restavracijo «Alla Marinella« gorelo. Vnelo -se je skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov suhljadi, grmičevja in nizkega drevja na pobočju, 'ki se od obalne ceste pne proti Krasu. Gasilci, ki so prihiteli na poziv uslužbencev restavracije, so imeli še precej dela. S tolkači in ročnimi brizgalkami so nekaj ur gasili požar in ga končno tudi pogasili. SMRTNE POSLEDICE PROMETNE NESREČE V Ul. Commertiale povožena ženska včeraj podlegla hudim poškodbam Iz hiše, v kateri je stanovala, se je namenila v mlekar, no, pa je izza avtomobila neprevidno stopila na cesto v trenutku, ko je precej hitro privozil mimo avto in jo zadel morda gre za sestro. Nesreča se je namreč pripetila prav pred hišo št. 28, kjer je že nekaj let stanovala. Ko je vstopil v nevrokirurški oddelek njegove sestre že več ni bilo. Nekaj ur prej so njeno truplo odpeljali v mrtvašnico. ' Združenje za borbo proti umskim boleznim Združenje za borbo proti umskim boleznim (Organizzazione per la [ladlotta contro le malattie mentali), jclJki ima svoj sedež v Firencah, nam Ve Poslalo za objavo naslednje ob iVestilo: ((Vsedržavno tajništvo zdru-fer>ja za borbo proti duševnim boleznim - Trg Signoria 2, tel 290-053, rfjrence - je odprto vsak delovni ~an od 16. do TJ. ure. Kdor koli bi se zanimal za združenje, se lah-•a$, obrne na tajništvo v omenjenem urniku. Opozarjamo, da lahko postane redni član: a) kdor trpi žara o: psihičnih motenj. tudi če se zdravi v psihiatrič-n'h bolnišnicah: b' .£) kdor se je zdravil v psihiatrih vaJten bolnišnicah in je bil odpuščen; c) svojci psihiatričnih bolnikov, BiinUd; ,če »e le ti še zdravijo v pse ,ia. atnčnih bolnišnicah, ali če so bili ,j{ Ze opuščeni; d) Kdor se kakor koli udejstvuje v borbi proti umskim bolezni m.» r.V> Priloženem letaku so navedeni razlogi ustanovitve in delovanja o-•benjenega združenja, ki se bori Včeraj je ob 5.10 umrla ženska, ki jo je v nedeljo povozil 20-letni mesar Vincenzo della Magra iz Ul. Tlmigniiamo. ženski je bilo ime Maria Corettl (stara 54 let) in je stanovala prav v isti hiši na Ul. Commerciale 28, pred katero jo je dohitela smrt. Bilo je nekaj po enih, ko se je Della Magra v-ačat- v • sftF-rhsf.v« svojega brata Giuseppeja z Opčin proti mestu. Vozil je avto. znamke «giulietta». Cesta je strma in .avto kar sajpo vleče navzdol, tako je bila njegova hitrost j)ro'ti “koTt-cu ulice že kar visoka. To je tudi onemogočilo fantu, da bi pravočasno zavrl, ko se je pred njim nenadoma pojavila ženska. Zadel jo je v polno in jo podrl na oesto, kjer se je močno udarila v glavo in si prelomila nogo. Na ulico je bila stopila izza avtomobila, ki je bil ustavljen ob cesti. Della Magra je takoj poklical pomoč in z bližnjega Trga Vittorio Veneto je v nekaj trenutkih prihitela na kraj nesreče avtoambulanta RK, s katero so ponesreč-enko, ki je že bila v komatoznem stanju, prepeljali v bolnišnico. S pridržano prognozo so jo sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se je vso noč borila s smrtjo, ob 5.10 zjutraj pa je podlegla hudim poškodbam. Ko je nesrečnica umrla, nieno ime še ni bilo znano. V bolnišnici so ugotovili, da je bila brez vsakršne spoznavne listine, šla je na cesto v sami halji, čez katero je oblekla plašč, v roki pa je nosila torbo s praznimi steklenicami za mleko. Očitno je bila pravkar zapustila stanovanje in nameravala v trgovino ali mlekarno. Policisti so šli od vrat do vrat in povpraševali po njej. a je nihče m spoznal, šele naslednje jutro, t j. včeraj, se je ob enajstih zglasil v bolnišnici njen 43-letni brat Aldo, kj s 37-letno ženo Alido stanuje na Drevoredu XX. septembra 43. Zjutraj je bil prebral v dnevniku novico In zaslutil, da Trčenje motocikla in avta Prejšnji večer nekaj po 19. uri se je vračal 48-letni Nikolaj Žigon iz Gorice, Ul. Pasubio 2 z motociklom iz Gorice proti svojemu domu. Na križišču Ulic Matiroli in Rossini pa je trčil z avtom fiat 500 ter padel. Žigona so pridržali v splošni bolnišnici za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca v prsni koš s poškodbo kosti ter udarca v glavo. Dan emigranta v Čedadu (Nadaljevanje s 1. strani) Posebno želimo vtisniti v srce našim mladeničem, ki so cvet našega naroda in pomlad naše Benečije, ljubezen in zvestobo do teh vrednot. Delajmo in trudimo se, da državne in deželne oblasti ne bodo vedno slepe in gluhe do vprašanj naše Benečije, da ne bomo vedno prisiljeni kakor siromaki pobirati ostanke in mrvice, ki jim nehote ali nevede padajo iz rok.« Tudi govoru gospoda župnika so prisotni živahno pritrjevali. Znani glasbeni umetnik in prosvetni delavec Anton Birtič je v Beneški Sloveniji, kamor se je vrnil lansko leto, ustanovil nov ansambel ((Beneški fantje«, v katerem nastopa kot vodja in harmonikar. Včeraj se je ansambel predstavil kot vokalni trio, svoj ognjeni krst pa je preživel v soboto zvečer na dnevu emigranta v Brdu. V popolni zasedbi vključuje ansambel poleg harmonike tudi kitaro in kontrabas. Zaenkrat ima na programu kakšnih dvajset skladb, vendar ga že izpopolnjuje ter bo v kratkem sposoben peti v sedmih jezikih. ((Pesem ne pozna narodnostnih meja«, nam je dejal Birtič. ((Hočemo biti odprti in pri tem sem vedno našel popolno razumevanje Beneških fantov, ki sestavljajo moj novi ansambel.« Med včerajšnjim izvajanjem so zapeli pet pesmi v slovenščini, srbohrvaščini in italijanščini; občinstvo jim je ploskalo celo med petjem. Pred samo gledališko predstavo so nastopali tudi trije beneški o-troci: Vladimir Predan iz Klodi-ča in Luciano Stulin ter Claudio in Gianni Drekonja iz Gorenjega Trbilja, ki so emigrantom deklamirali pesmice za dobrodošlico na prireditev. župnik Lavrenčič je nato v dia-letku podal skrčeno vsebino komedije «Tast po sili« Carla Goldonija, ki jo je ansambel Goriškega gledališča iz Nove Gorice odigral z veliko mero mojstrstva in navdušenja. nše nikoli nismo nastopili pred tako številnim občinstvom,« nam je dejala ena izmed igralk, ko je skozi špranjo v zavesi pokukala v dvorano. Ni mogla skriti svojega presenečenja, pa najbrž pri tem ni bila edina, zakaj tako številno in hvaležno občinstvo si zares težko predstavljamo. Najbrž, da ga nahajamo predvsem tam, kjer ljudje hodijo «na veselice«, na tiste pre-porodniške dejavnosti, ki so bile tako globoko občutene pri naših prednikih na Primorskem. Mar ne kaže, da je tudi ob teh dogodkih v Benečiji nekaj preporodniškega, nekaj takšnega, kar predstavlja oz nanilo vsevečjega narodnega osveščanja beneškega življa? Po gledališki predstavi «Tast po sili«, s katerim je Goriško gledališče v nedeljo popoldne nastopilo tudi v dvoranici prosvetnega društva ((Jezero« v Doberdobu, so udeleženci dneva emigranta odšli na sedež društva «Ivan Trinko«, kjer je bila domača zabava ob igranju Birtičevega ansambla ((Beneški fantje«. V toplem domačem okolju so uživali ob slovenski pesmi in govorici, pogovarjali so se o svojih težavah in tudi uspehih Šesti dan emigranta se je zaklju čil pozno zvečer kot manifestacija dela, prebujajočega se slovenstva in vere v moč enotne samoobrambne akcije Slovencev v Italiji. Danes lov na ciplje V lagunah blizu Tržiča nameravajo tamkajšnji ribiči organizirati danes popoldne lov na ciplje (cefali). Računajo, da bodo s količkaj sreče ulovili kakih 600 stotov rib. Prihodnji lov pripravljajo za naslednji teden na drugem kraju tam v bližini. Gmajna pri Pevmi je gorela V soboto pozno zvečer so poklicali goriške gasilce tudi v Pevmo, kjer se je vnela suhljad in dračje na zemljišču, ki je last Ustanove Tre Venezie. Ogenj je zajel okrog 2000 kv. metrov površine, vendar škoda ni bila velika. Okrog 22. ure so gasilci odstranili vsako nadalnjo nevarnost. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinuiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiliiiiii BILANCA OSEBNEGA OBMEJNEGA PROMETA Skoro 12 milijonov prehodov ljudi lansko ieio na Goriškem Od tega skoro polovico s prepustnicami vseh vrst in Plešivem narekuje potrebo po uvrstitvi teh • Visok promet pri Solkanu blokov v višjo kategorijo Pred nekaj dnevi smo pisali o rekordnem mejnem osebnem prometu na goriškem področju, ki je dosegel 1.275.000 prehodov v obeh smereh. Po podatkih obmejne policije tega področja pa je očitno povečan promet tudi v vser. letu 1968, saj je dosegel le malo manj kot 12 milijonov prehodov s prepustnicami vseh vrst in s potnimi listi. Točno je prešlo mejo 1.1.944.000 oseb. Največji je bil promet pri Rdeči hiši, kjer je šlo na drugo stran s prepustnicami nekaj nad 1,9 milijona italijanskih in 1,1 milijona jugoslovanskih državljanov; skupaj je bilo takih prehodov pri Rdeči hiši 3.017.065. Na drugih mejnih prehodih so zabeležili naslednje številke: Mirnik 19.247; Jenkovo 176.751; Ceglo 73 tisoč 956; Vrša 66.750; Uklanci 4.072; Števerjari 76.756; Podsabotin 24.262; Solkan 1.673.555; Rafut 130 tisoč 606; Štandrež 4.698; Šempeter 1.050.281; Mirenski blok 151.453; Devetaki 32.642 in prehod pri Jam- ""Hlliiin,,, 11111111111111 ■ 11 ■ .......„„„„............................................................................................■'"'■■•■■■■■"■in.......... ra i t.n> bo1' K* Seznam plačevalcev dopolnilnega davka z davčno osnovo nad 5 milijonov lir Nadaljujemo z objavo seznama W»W6VaIcev doPolnilnega davka «Va-kJ*3«, ki so vpisani v sezname 2 nktoov vkom’ w -1« višji od 5 milijo ,SLyir; Kot j® bil° že v primeru r Bro^lnskega davka, navajamo naj-aicii 0.°davčljivo vsoto in nato v a;,u davek, ki ga mora priza-Plačati poleg družinskega dav-».a,predvčerajšnjim smo objavili wmke Prizadetih do črke O, dama i38, nadaljujemo objavo sezna-d do zaključne črke v abecedi. Ottolenghi Lazzaro, uradnik, 8 “iit 400.000 (1.031.538); Olper Leo-inženir, 7 mil. (719.034); Osval-re‘ia Nora nac d Plače’ (249.174) por. Leone, 6.100.000 Padoa Fabio, lastnik zavarovalne K^jove, 15.800.000 (2.261.022); Pri-1 enn“ristina vd. Stauro, posestnica, i-hOO.OOO (1.099.332); Pesle Silvio, “radnik, 8.200.000 (942.420); de Pari no.Nodolfo, prevoznik, 7.900.000 ri;U8U34); de Privitello Pietro. za-p biii Podjetnik, 7.800.000 (866.898); mssn™ Carlo, zdravnik, 6.500.000 S srvi94())! Puhali Nevio, zdravnik. JrjO.ooo (599.296); Petronio Pietro, luravnik, 6.100.000 (476.796); Ponto-.■ Giovanni, inženir, 6.100.000 (367 ’SOč 338); Postogna Valerio, zdrav-6- mil. (604.770); Polverigiani ittorio, industrijski voditelj, 5 900.000 (528.000); Fasini Uber-upravitelj. 5.800.000 (383.046); (4^P£ari Paolo, zdravnik, 5.700.000 c,8n5-712>; Polojaz Libero, trgovec. “•(00.°00 (609.516); Petito Antonio, Sadnik, 5.700.000 (473.675); Poli Ar-pLm’ zdravnik, 5.500.000 (452.460); elHcciari Michele, uradnik, 5 mil. 300.000 (460.458); Pianto Camillo, upokojenec, 5.300.000 (481.362); Pre-muda Bruno, zdravnik, 5.300.000 (450 174)- Princivalli Romeo, voditelj 'zavarovalne ustanove, 5.300.000 (377 910)' Parentin Adelchi, zdravnik ' 5.100.000 (368.508); Perosio Pietro,’ uradnik, 5.100.0000 (359.946); Pagnacco Brenno, urar. 5 mil. (390 264); Paoletti Giuseppe, uradnik,'5 mil. (265.188); Perco Dino, funkcionar, 5 mil. (274.860); Pens-sini Attilio, uradnik, 5 milijonov (283.326); Pini Gregorio, bančni vo-diteii, 5 mil. (295.368). Ro'senwasser Alberto, gradbenik, 20 mil. (4.233.042); Rossi Alberto, uradnik, 8.800.000 (1 055.676); Rocco Nereo nogometni trener, 8.400.00U (1 001 094); Rizzi Nicold, zdravnik, 8 mil. (898.152); Rinaldi Giorgio, zdravnik, 7.500.000 (814.422); Ralza Adolfo 6.700.000 (824.520); Regan- zin Gisella vd. Morpurgo, lastnica, 6 700 000 (421.794); Rivo Prancssco, inženir, 6.300.000 (601.998); Raanis Eugenio, zdravnik. 6.200.000 (680 tisoč 290); Rosenholz Ugo, zdravnik, 5 800.000 (500.268); Robolotti Fran; cesco 5.700.000 (433.142); Rovatti Giovanni, zdravnik. 5.700.000 (569 tisoč 724); Rocchi Pio, inženir, 5.500.000 (404.136); Rossetti de Scan-der Domenico, inženir, 5.500.000 (371 988); Renzi Aldo. sodnik, 5 mil. 400 000 (418.356); Rondini Ottavio, 5.200.000 (308.922); Rossi Cessre u-radnik, 5.300.000 (378.564); Relia Ni-colo zdravnik, 5 milijonov 200.000 (467 034); Raineri Alfredo, kemik, 5 100 000 (352.086); Redoni Stelio, 5100 000 (382.752); Roldi Gluliano, uradnik, 5 mil. (248.208); Russo Fa- bio, uradnik, 5. mil. (282.342). Sparilo Pietro, zdravnik. 9.400.000 (1.187.292); Stock Mario, industri-jec, 9 mil. (833.538); Sandrinem Oscar. notar, 8.700.000 (1.256.256); Stefariini Stefano. zdravnik, 6 mil. 800.000 (692.616); Seriani Carlo, gradbenik, 6.200.000 (718.632); Sadar Guido. pravnik, 5.700.000 (397 tisoč 824); Slataper Guido, trgovec, 5.200.000 ‘ (486.372); Sperti Angelo, inženir, 5.200.000 (358.020); Serri Luigi, zastopnik, 5 mil. (390.264). Tognella Piermario, industrijec, 18.400.000 (2.083.494); Tagliaferro Enrico, zdravnik, 10.800.000 (1 mil. 508.358); Tenze Licia, zdravnica, 7.600.000 (911.658); Trauner Livio. funkcionar, 7.300.000 (777.498); Tre-visini Attilio, zdravnik, 7.100.000 (725.946); Tessarotto Mario, vseuči-liški profesor, 6.500.000 (673.650); Torrenti Giorgio; 6.200.000 (556.926); Tecilazich Pr., zdravnik, 5 mil. 500.000 (500.304); Turchetto Ugo, zdravnik, 5 mil (319.020). Vivian Pietro, gradbenik, 7.800.000 (1.059.330); Veronese Domenico, zdravnik, 6.200.000 (706.104); Valente Giuseppe, zdravnik, 5.900.000 (548.670); Vivan Adriano, gradbenik. 5 mil. (390.264). Weiss Fulvio, zdravnik, 6.400.000 (652.428). Zaffiropulo Dario, voditelj zavarovalne ustanove, 14.800.000 (2 mil. 290.854); Zennaro Teobaldo, zasebni podjetnik, 9.900.000 (1.337.298); Zucchi Alcide, gradbenik, 7.200.000 (930.072); Zucconi Vincenzo, zdravnik, 5.400.000 (446.772); de Zuccoli Giuseppe, uradnik, 5 mil. (270.474). ljah 138.023. Na sezonskih prehodih pa so zabeležili naslednji promet: Škrljevo 218; Plešivo 26.808; Št. Maver 98; Solkan II 22.038; Palkišče - Mikoli 970. Z dvolastniškimi dovoljenji je potovalo na eno ali drugo stran 33 tisoč 499 italijanskih in 78.551 jugoslovanskih državljanov. Vsega skupaj so torej zabeležili v maloobmejnem prometu skoro 5,8 milijona prenodov. Značilno je visoko število preho-rov na bloku Solkan I., ki s svojimi 1,7 milijona oseb narekuje potrebo po povišanju v višjo kategorijo, ki bi omogočala prehod tudi s potnimi listi. Prav tako dvolast-niški prehod na Plešivem zahteva uvedbo prometa s prepustnicami in avtomobili, saj že sedaj prekaša 26.000 prehodov letno. Kar se prometa s potnimi listi pri Rdeči hiši tiče, so dosegli 6 milijonov 172.000 prehodov; od tega je bilo 4.124.000 italijanskih in 2 milijona 28.000 tujih državljanov, med katerimi so prevladovali seveda Jugoslovani. Tudi sedaj za praznike je bil o-sebni promet, zlasti na področju Gorice, precej razgiban zaradi številnih smučarjev, ki so izrabili sneg in lepo vreme za smučanje po bližnjih goriških smučiščih na drugi strani meje, zlasti na Lokvah, Laz-nah in v Črnem vrhu. Požar na gmaj‘ni na Krasu Včeraj zjutraj so poklicali gasilce iz Tržiča v Doberdob kjer se je na kraju «Gradišče:> v bližini vasi vnela suhljad in mlada drevesca na zemljišču, ki je last podjetja «Sol-vay». Ogenj je zajel površino okrog 15 ha, vendar pa so mu bili gasilci kmalu kos. Škoda ni velika, ker gre le za gmajno. Popoldne se je prav tako vnela suha trava in dračje blizu Poljan, kjer je ogenj zajel 3 ha. Tudi tukaj ogenj ni napravil večje škode. Kopa sena je zgorela V nedeljo so v zgodnjih jutranjih urah poklicali goriške gasilce v Ul. Madonnina, kjer se je blizu nogometnega igrišča ekipe iz Podgore vnela kopa sena. Gasilci so bili tri ure, približno do 7. zjutraj na delu preden so omejih in pogasili ogenj. Zgorelo je okrog 40 stotov sena in škodo so ocenili na okrog 80.000 lir. Seno je last kmeta Jožefa Hledeta iz Podgore, Ul. IV. novembra. Vzrok za požar ni znan vendar domnevajo, da je kdo odvrgel cigaretni 0-gorek z bližnje ceste, ki je zapalil suho seno. Skupina mladeničev je zavozila z avtom s ceste Včeraj v zgodnjih jutranjih urah, ko se je vračal s svojim avtomobi- lom fiat 1100 proti domu, je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom ter zavozil s ceste 19-letni Flavio Cabrini iz Gorice, Ul. Del Santo 28. Z njim so bili v vozilu še 23-letni Roberto Le-nardi iz Ul Angiolina 12, 28-letni Giuseppe Olivo iz Ul. Rocca 4 ter 19-letni Gianni Goriup iz Ul. Piave 11. Ko je vozil po Ul. Torriani v smeri proti Drevoredu XX. septembra je kot rečeno Cabrini zavozil s ceste. Pri tem so vsi štirje dobili precejšnje telesne poškodbe. Odpeljali so jih v goriško splošno bolnišnico, kjer so Cabrinija pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo in šoka; Lenardi bo prav tako ostal 10 dni v bolnišnici zaradi udarca v lobanjo, poškodb na obrazu in šoka; Olivo je dobil udarec v lobanjo in poškodbo na bradi ter bo ostal na zdravljenju 7 dni; končno so ugotovili Goriupu udarec v lobanjo z verjetnim vdorom kosti na levi strani čela ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Zanimiva razstava slovenske nabožne ljudske umetnosti Otvoritvi so prisostvovali predstavniki krajevnih oblasti in slovenske kulture Prof. Rener o pomenu razstave ■ Za občinstvo je odprta vsak dan do 12. t.m. V soboto pod večer je bila v prostorih Katoliškega doma v Gorici, Drevored XX. septembra št. 85 otvoritev razstave slovenske nabožne ljudske umetnosti. Prisotni so bili predstavniki oblasti in kulture; med njimi so bili goriški prefekt dr. Pietro-stefani, kvestor dr. Chinni, deželo je zastopal svetovalec dr. Drago Štoka, goriško občino odbornik dr. Simone ter svetovalci Bratuž, Bratina in Sfiligoj, za šolo so bili prisotni ravnatelj slovenske gimnazije-liceja v Gorici prof, dr. Mihael Rožič; ravnateljica slovenske nižje srednje šole prof. Simčič-Lojk Rožica; ravnatelj etnografskega muzeja iz Beograda, kustos etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Gorazd Makarovič, ravnatelj Goriškega muzeja v Kromberku dr. Branko Marušič, ravnatelj Novogoriške knjižnice dr. Marijan Brecelj in še številni drugi. Razstavo sta predstavila prof. Milko Rener in gdč. Marija Ce-ščut. Prof. Rener je pozdravil goste ter jim obrazložil vsebino in pomen razstave. Poudaril je, da gre za razstavo na videz skromnih in anonimnih predmetov in del, ki pa so po svoji nenadnosti in spontanosti kljub ( temu prepričljivi in mikavni. Dodal je še, da pomeni ljudska umetnost v zgodovini slovenske likovne umetnosti zelo važno poglavje, saj je bila v preteklosti najbolj pristna interpretacija tedanjih življenjskih razmer. Gdč. češčut se je v imenu zveze katoliške prosvete zahvalila vsem, ki so kakor koli pripomogli, da se je razstava uresničila, predvsem Etnografskemu muzeju v Ljubljani, ki je poleg vsega kril tudi stroške za prevoz, nato še goriškemu muzeju v Krombergu, Tolminski zbirki in Zadrugi «Kraška hiša«. Ob koncu je izrekla posebno zahvalo prof. Milku Renerju, ki je bil duša te razstave. Razstava slovenske nabožne ljudske umetnosti je za Gorico nekaj povsem novega in hvaležno «predrznega», šaj nain omogoča, da hkrati zajamemo najrazličnejše ljudske izdelke iz vse Slovenije. Iz uvoda h katalogu razstave razberemo, da je šlo organizatorjem za novo interpretacijo ((ljudskosti«, ki je naj ne ocenjujemo kot starinsko zanimivost, ampak kot kvas naše sedanje kulture. In v tem jim prav radi pritrdimo ter smo prepričani, da bo razstava dosegla svoj namen. Za nas Goričane pa je razstava zanimiva in poučna, ker imamo morda prvič priliko, da si ogledamo tako bogato serijo panjskih končnic, slik na steklu, «ex voto«, fresk, lesene plastike in podobnega. Zastopana je v odlitkih tudi kraška kamnita plastika. Šele ob pogledu na te izdelke smo se zavedli njihove dragocenosti. Radi bi, da bi se o tem prepričali tudi naši bralci. Želeti bi bilo tudi, da bi si razstavo ogledale vse slovenske šole. Kar se tiče razporeditve slik je treba priznati, da je vkljub skromni opremi in ne ravno primernemu prostoru lepo izpadla, le v mali dvorani se nam zdi nekoliko ""etesno. Leno -■-pravljen in okusno opremljen je tudi katalog, oziroma vodič po razstavi. Razstava bo odprta do nedelje, 12. t.m. in šicer vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Vstop je prost. Sv. Ma.rtin, ki deli svoj plašč z revežem. Zelo priljubljen motiv slovenske nabožne ljudske umetnosti, ki je tudi prikazan na sedanji razstavi v Gorici iHMmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiMiiimiiimumiiiiumiiiiiiiiiiii!!iuiiij||||iiiimmi,„„mmullll||U|]f V TRŽIŠKEM PRISTANIŠČU Lani v Portorosegi dosegli nad 730 tisoč ton prometa Prevladuje predvsem les za tovarno papirja - 60 tisoč ton prometa v decembru Tekom lanskega leta je blagovni promet v tržiškem pristanišču Por-torosega dosegel 733.432 ton ali nekaj nad 26.000 ton več kot v prejšnjem letu 1967. V glavnem je torej ostal promet v zadnjih dveh letih na višini okrog 700.000 ton letno, čeprav se je v tem času znatno povečal promet s tekočim gorivom za potrebe termične centrale. Nadaljnji napredek prometa v pristanišču je odvisen od ureditve in okrepitve infrastruktur za industrijo v mestu in okolici. Pretežni del blagovnega prometa predstavlja uvoz lesa in deloma kaolina za potrebe krajevne industrije. Tako so lani izkrcali skoro 395.000 ton industrijskega lesa v primerjavi s 348.000 tonami v letu 1967. Uvoz kaolina pa se je dvig nil od 28 na 35 tisoč ton. Na drugem mestu so tekoča goriva z nekaj nad 161.000 tonami. Vkrcali so le manjše količine bla ga za skupnih 18.464 ton in še od tega je hilo 18.450 ton gramoza. Dodamo naj še, da je lani priplulo 585 tovornih ladij, s skupno tonažo skoro 560.000 ton V preteklem decembru je znašal promet v pristanišču skoro 60.000 ton raztovorjenega blaga, med ka- Tradicionalna darila mestnim redarjem Na vseh pomembnih goriških križiščih so mestni stražniki včeraj sprejemali darove ustanov, podjetij in navadnih meščanov. Obnovila se je bila stara navada, ki so ji mestni stražniki zvesti že toliko let in ki se nanjo vse bolj privajajo tudi meščani. Mestne redarje ne obdarujemo morda zato, da bi zatisnili eno oko, kadar napravimo prekršek, ampak v znak priznanja za njihovo nadvse dragoceno in nenadomestljivo delo pri urejevanju mestnega prometa. Korpus mestnih stražnikov je bil včeraj v celoti zaposlen ter prisoten na vseh poglavitnih mestnih središčih, kjer niki, zastopstvo znane avtomobil so že v zgodnjih jutranjih urah prejeli prva darila. Največ darovalcev je bilo med 11. in 12. uro. Darovi so bili primerni pomembnosti podjetja ali ustanove; razume se, da so večja trgovska in industrijska podjetja poklonila večje in dražje darove. Zastopstvo neke velike industrije je prineslo peč in hladilnik, na grmadi je bilo nič koliko steklenic vina in žganih pijač in «panetonov»; darila deželne uprave je prinesel odbornik dr. Tripani, darila Italijanskega avtomobilskega kluba njegovi predstav- ske tovarne je prikazalo zadnje modele vozil, med katerimi je bilo na čelu kolone vozilo, ki je neprestano poskakovalo: reklama za dobre vzmeti. Seveda se je nabralo ob križiščih, zlasti pa pred Verdijevo kavarno, ob prihodu avtomobilske kolone in vozil drugih pomembnih podjetij veliko ljudi, ki so se ob lepem vremenu sprehajali po korzu in nekoliko popasli svoj cfirbec*. (Na sliki ena izmed obdaritev mestnih stražnikov pred Verdijevem gledališčem na Korzu v Gorici.) terim je bil na prvem mestu les (30.099 ton) ter gorilna olja za nekaj nad 14.000 ton. Prišlo je 50 trgovskih ladij. Ker bodo občinska podjetja iz Go-rice polagala v št. Mavru vodne cevi, so odredili, d), bodo od torka, 7. t.m. zaprli za promet nasled-nji cesti; Od kraja hiše Noriš do Ul. Costabona ter o.i Costabone pa do mejnega prehoda proti Podsa-botmu. l.oricu CORSO. 17.15: «Riusciranno i nostri eroi a rltrovare 1'amico misteriosamente scomparso in Africa?«, A. Sordi in Nino Manfredi, italijanski film v barvah. VERDI. 16.00: «C’era una vol- ta h West«, H Fonda in C. Car* dinale; kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 17.00: «Vacanze stola costa smeralda«, L. Tony in S. Diondcio. Italijanski film v barvah. V1TTORIA. 17.15: «Lucrezia», O. Berova in G. Garko; italijan-sko-avstrijski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15; «1 due pom-pieri«, P. Pranchi in C. Ingrassia; italijanski kinemaskopski film v barvah.. t rži e AZZURRO. 17.30; «1 due pompieri«, F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Dolcezze del peccato«, T. Thomas in F. Oliver. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Mayerling», O, Sharef, C. Deneuve in A. Gard-ner Barvni film. Nova Gorica: «Soča» — Nova Gorica: ((Camellot«, ameriški film, ob 18. in 20.15. «Svoboda» — Šempeter: ((Hladno- krvni kaznjenec«, ameriški film, ob 18. in 20.15. «Prvačina»: danes zaprt, jutri, ((Ubiti Johna Ringa«, ameriški film, ob 20. «Šempas«: «Ubiti Johna Ringa«, a-meriški film, ob 20. «Kanal»: danes in jutri zaprt «Renče»: «šok», ameriški film, ob 19. uri. «Deskle»: danes zaprt, jutri «šok», ameriški film, ob 19.30. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna D’Udine, Trg S. Frančiška 5, tel. 2124. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna al «Reden-tore«, dr. Fitz in Errneri, Ul. Ro-selli 23, tel. 72340. RONKE Danes )e odprta lekarna «All’An-gelo» S. Olivetti, Ul. Rama 22 — tel 77019. IZ SVETOVNE GOSPODARSKE PROBLEMATIKE Razvoj in vloga mamutskih ladij za prevoz nafte Ekonomska računica dokazuje potrebo po čedalje večjih plovnih objektih-Zgovornost statističnih podatkov - Naročila v svetovnih ladjedelnicah - Poseg Italije v tekmo z izgradnjo mamutske ladje Naftovod iz Trsta v Ingolstadt je deloma vendarle spremenil videz tržaškega pristanišča, kolikor je v njegovo prejšnjo opustelost poseglo nekaj več življenja s prihajanjem in odhajanjem velikih petrolejskih ladij, ki sem dovažajo nafto. Zasidrane po navadi vstran od obale oziroma pomolov, se o-- pazovalcem na obali zde sredi zaliva naravnost veličastne v svoji prostominski obsežnosti. To so zares ogromne ladje, da se zraven njih druge, in ne ravno majhne, zde kot pritlikavci. Toda varati bi se. ko bi menili, da ne obstajajo še večje. Poleg petrolejskih ladij-velittank obstajajo danes tudi tako imenovane mamutske petrolejske ladje, katerih tonaža se vrti celo okrog 100 — 300 m več tisoč ton, v tem ko ladje velikanke dosegajo kvečjemu od 50 do 70 tisoč ton. Kaj je narekovalo potrebo po graditvi tako velikanskih plovnih oojektov? Nekateri menijo, da zapora Sueškega prekopa, v resnici pa so omenjene mamutske ladje gradili že prej. Zamisel njihovih konstruktorjev in pa lastnikov petrolejskih oružb je bila, da bi plule prazne nizdol po Sueškem prekopu, vračale pa bi se natovorjene okrog rta Dobre nade. Tako bi se v smeri odhoda dosegel prihranek, kolikor bi ladja ubrala najkrajšo pot. Ob povratku pa bi Straške daijše poti daleč odtehtalo zmanjšanje stroškov, ki jin o-mogoča visoka tonaža. Z omcn.eninp mamutskimi ladjami je moč doseči znižanje stroškov v vsen postavkan stroškovnika: v postavki stainih stroškov, ker, postavimo, ladja 200 tisoč ton stane mnogo manj od dvakratne cene za 100.000-tonsko ladjo; v zveri s postavko vzurževanja, ker osebje lCO.DUli-tonske ladje zadostuje tudi na ladji z dvakrat večjo tonažo; kar zadeva intenzivnost njihove uporabe; ker spričo izpopolnjene avtomatizacije,, na mamutskih ladjah njihovo natovarjanje in raztovarjanje poteka mnogo hitreje. K temu gre še pristaviti, da sv čistilne naprave cistern na velikih ladjah mnogo oolj izpopolnjene, kar omogoča večjo varnost nasploh in zmanjšuje na minimum nevarnost onesnaženja veda, kjer potekajo operacije raztovarjanja. Postopno povečanje prevozniških kapacitet petrolejskih ladij je moč prikazati z nekaj številkami. Največja ladja-cislerna pred vo^o je imela komaj 23.000 ton. Šele leta 1948 je bila izdelana ladja, ki je dosegla 30 tisoč ton. Leta 1954 so splavili nekaj nad 50.010-tonsko cisterna. Leta 1956 je bil storjen prvi velik korak, doseženih je bi;o 85 tisoč ton. Dve leti kasneje so že gradili 100.000-ton ske ladje. V tem je v tekmovanje posegia tudi Japonska, ki je leta 1962 splavila 130.000-tonsko ladjo. Trenutno se v raznih ladjedelnicah na svetu nahajajo v izdelavi lad e, ki presegajo 300 tisoč ton. Ena med terni, z nosilnostjo 316 tisoč ton, ki nosi ime «Univeise lietand» in je bila zgrajena na Japonskem je oktobra lani opravila svojo prvo vožnjo na Irsko. Konstruktorji pa že imajo v mislih izgradnjo 500.000-tonskih ladij. Pravijo, da je eno naročil tudi Onassis, če ne celo dve. Menijo tudi, da jih bodo splavili o-krog leta 1972. Konec leta 1967 so naročila vsem ladjedelnicam na svetu znašala okrog 40 milijonov ton, od ten je 30 milijonov odpadlo na ladje z nad 150 tisoč tonami. Sredi omenjenega leta je od 672 piujajočih petrolejskih ladij z nosilnostjo nad 50.000 ton 71 pripadalo skupim med 100 in 150 tisoč ton, devet jih je imelo od 150-200 tisoč ton nosilnosti in samo dve sta presegli 200 tisoč ton. Toda v istem času je od 226 petrolejskih ladij, ki so bile naročene raznim ladjedelnicam ali so v teh že bile v izgradnji, bilo moč 101 ladjo uvr-st.ti med one z 200-—250 tisoč ton nosilnosti, dvajset z 250—300 tisoč ton in šest z nosilnostjo nad 300.000 ton. Že v kratkem bodo ladje pod 70.000 tisoč ton, ki danes krijejo okrog 70 odstotkov kapacitet plovečega ladjevja, imele celotnem transportu manjšo vlo- go. Pretežni del prevoza bodo o-pravljale ladje s 100, 200 in 300 tisoč tonami. V tekmo je posegla nedolgo tega tudi Italija, v tržiških ladjedelnicah bodo zgradili petrolejsko ladjo z 255.000 ton, ki je za dobo 15 let že bila oddana v najem družbi Mobil Oil. Ko bo izdelana, verjetno okrog leta 1971, bo to največja italijanska ladja. Zdi se, po vsem, kar je moč opaziti, da bo v bodoče vloga teh mamutskih ladij za prevoz nafte še povečana, ker pač v prid njihove izgradnje in uporabe govore vsi elementi ekonomske računi-ce ,tudi ne glede na dejstvo, da je danes Sueški prekop neuporab-ljiv in morajo ladje, namenjene po nafto v Perzijski zaliv ali v katerikoli drug kraj v tem predelu, na povratku ubirati pot po-morju okrog rta Dobre nade. FRANE BARBIERI J)opo Franco^ (Pri zal. Longanesi el C.) Znana milanska založba Longanesi et C. je začela izdajati novo zanimivo knjižno zbirko pod naslovom (Studio* («Collana Studio*), ki jo urejuje znani italijanski pisatelj (avtor uspele knjige «11 trattato di Trieste») Enzo Bettiza, ki v predgovoru poudarja med drugim, da gre za tevrop-sko zbirko del, pri kateri bodo morali sodelovati glasovi Vzhoda in Zahoda*. In dalje: Mnogi intelektualci z Zahoda, ki uporabljajo formalno svobodo, ki jo uživajo samo zato, da bi jo negirali, se lahko naučijo raznih stvari od svojih vzhodnih kolegov... Filozof, ekonomist, romanopisec, esejist, časnikar, intelektualni politik, vsi se bodo našli skupaj zapletem v razpravo, v kateri bo skupno: kritika tistega, kar je že znano, zavračanje laži, preverjanje obstoječega, obsodba mistifikacije.* Kot tretja knjiga te zbirke je pred enim mesecem izšel tudi prevod srbohrvaška knjige tudi našim bralcem znanega hrvaškega novinarja Franeta Barbierija pod naslovom (Dopo Franco». Gre za sedem reportaž, ki jih je F. B. objavil v beograjski (Politiki* (pri kateri je sedaj zaposlen) po svojem predlanskem večtedenskem obisku v Španiji, ko se je vračal iz Mehike, kjer je bil dve leti dopisnik za ta največji jugoslovanski dnevnik. PO HUME KRITIKAH NA BACHU NOVESA BESEDNJAKII V bodoče se bosta upoštevali dve varianti enotnega jezika V Zagrebu so zasedali najvidnejši predstavniki obeh Matic Ne bi hoteli trditi da je razprava o «Besednjaku hrvatsko-srbskega književnega jezika» zaključena, vsekakor pa je bilo dvodnevno zasedanje izvedencev v Zagrebu pomemben dogodek in je (rodilo ustrezne plodove», kot je bilo rečeno. Gre za sestanek jezikoslovcev, pisateljev in kulturnih delavcev, ki so hoteli odgovoriti na številne tudi ostre kritike, ki so bile zadnje čase izrečene na račun prvih dveh zvezkov omenjenega slovarja. Kritike, ki so se že prej pojavljale, so zadobile vidnejšo obliko v reviji (Kritika*, ki je začela javno razpravo o jeziku in o «Be-sednjaku», ki ga izdajata Matica srpska in Matica hrvatska. V omenjeni reviji je bilo doslej objavljenih več napadov na omenjeni slovar in je na primer dr. Stjepan Babič, ki sicer poučuje na filozofski fakulteti v Zagrebu, med drugim zapisal, da (ta besednjak ima več pomanjkljivosti, kot bi jih mogli pričakovati, zaradi tega, ker je to besednjak s tezo. Sestavljali so ga s posebnim namenom, pokazati, da je hrvatsko-srbski književni jezik popolnoma enoten, to se pravi, da med različicami ni nobenih razlik ali pa da se te, kolikor so «ne-pomembne». Med drugimi, ki so sestavo ((Besednjaka* napadli, je tudi docent na filozofski fakulteti v Zadru dr. Dalibor Brozovič, ki je med drugim rekel, da ((ta slovar je žrtev tendence, da bi na umeten način nasilno idealistično in neznanstve no prikrili enačice in jih mehanično odstranjevali. V ta namen niso izpustili ničesar, kar se je le dalo, da bi bile žrtve na obeh straneh*. Med tistimi, ki so napadli dosedanja dva zvezka «.Besednjaka», za katerega izdajanje so se predstavniki Matice srpske in Matice hrvatske dogovorili v maju 1954. leta, in pri katerem sodeluje zelo veliko število najbolj znanih srbskih in hrvatskih jezikovnih strokovnjakov in literatov, je prav gotovo najbolj oster književnik Tomislav Ladan, ki je svoje krotike strnil v 9 točk, med katerimi je rečeno tudi, da (slovar ni na zadostni znanstveni ravni leksikografske obdelave*, da «je konservativen, ker ne upošteva besednega gradiva» da je ((reakcionaren, ker ni v skladu z načeli de- l^llllllllll■llllllllllllllll•^^■lllllUllHl^lllll•iIllllllllMlllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllll■lUlll■l■llllllllll^llllllllllllmlmllllllllIlllll^llllllllllllllllllll|l■l■llnllllllllllllllllllllllltIllllltllllllllllllllllllllllll■ KAIRO SLAVI SVOJIH TISOČ LET Kulturne svečanosti ob tujem sodelovanju Najavljeni so že Sovjeti, Angleži in Italijani KAIRO, 6. — Bližnji vzhod je nevarno žarišče, ki bi znalo zanetiti tudi hude spopade, celo svetovno vojno, kakor opozarjajo številni državniki, čeprav so razmere v tem delu sveta, posebno v arabskem svetu, tako napeto v zvezi z zadnjim izraelskim napadom na beirutsko mednarodno letališče, hoče ena najpomembnejših arabskih držav — Zvezna arabska republika — proslaviti tisočletnico ustanovitve prestolnice Kaira in hkrati tudi stoletnico Sueškega prekopa. Pravzaprav bo šla stoletnica Sueškega prekopa mimo v bolj skromni obliki, saj je ta toku. -pomembni prekop zaprt že oči začetka junija 1967, zato pa sc bo s tem večjim poudarkom proslavila tisočletnica nastanka in razvoja Kaira, ki je prestolnica Egipta in hkrati eno najpomembnejših središč islamskega sveta. Kairo je bil ustanovljen leta 969. Ustanovil ga je general Gavvhar as al Kahira. Seveda je bil tedaj Kairo le majhno središče, danes pa je velikansko mesto z vrsto pomembnih objektov in razmerama bogatim kulturnim in družbenim življenjem. Proslavljanje tisočletnice Kaira se je pravzaprav uradno že začelo z ustrezno prireditvijo v kairskem opernem gledališču, v dvorani poslopja, ki je staro sto let, saj je bila kairska Opera u-stanovljena istega leta, ko je začel delovati Sueški prekop. Rekli smo, da se bo tisočletnica Kaira slavila skozi vse leto. Pretežni delež v teh proslavah bodo s:v:di imele domače kairske in egiptovske kulturne ustanove nasploh, toda obljubile so sodelovanje tudi tuje vlade in kot prva država, ki bo v tem okviru sodelovala, je Sov-e«~>ka zveza, ki bo v «letu umetnosti* sodelovala v Kairu s svojimi filmi, glasbenimi ansambli, umetniškimi baleti in folkloro. V. Britanija se je obvezala, da bo poslala v Egipt svoje znane operne pevce, ki bodo večkrat nastopili, medtem ko bodo v septembru priredili v Egiptu veliko razstavo modeme britanske likovne umetnosti, prvenstveno kiparstva. Rimska vlada je zagotovila Kairu sodelovanje v tem «letu umetnosti* z nastopi opernih pevcev, tako da bo tovrstna italijanska umetnost v Egiptu dobro zastopana. Prav tako je obljubila u-strezno sodelovanje Francija, ki bo skušala tudi po tej poti še bolj utrditi in raztegniti svoj vpliv tudi političnega značaja, vpliv, ki se kaže še posebno v zadnjem času. Iz Francije bodo prepeljali v prestolnico ZAR nekaj zelo pomembnih umotvorov francoske klasične umetnosti. Francija pa je tudi obljubila več filmskih prireditev morda celo teden francoskega filma v Kairu in v drugih središčih ZAR. Končno je Pariz obljubil, da bo v okviru teh proslav sodeloval tudi z raznimi baletnimi ansambli. Sodelovanje so obljubile tudi nekatere druge države, vendar celoten program še ni bil določen in se bo sproti delal, v odnosu pač na to, kar bodo mogle «po-nuditi» tuje države v proslavo te tisočletnice. Samo ob sebi se razume, da bo ta obsežni in mednarodni spored pritegnil še večje število turistov. Sica> je Egipt zaradi svojih starin žeto privlačno področje, ki bi znalo kljub sedanji napetosti postati v tem letu še bolj zanimivo na račun teh tujih gostovanj in domače kulturne dejavnosti v okviru proslave tisočletnice. UPANJA POLNA VEST ZA KADILCE Bo indijski tobak resnično pomagal? Ameriški strokovnjaki računajo z uspehi Odkar se je začelo govoriti o škodljivosti tobaka, predvsem cigaretnega, ker da kajenje iz pipe nima tako hudih posledic, se je že veliko strastnih kadilcev spoprijelo z mukami kako se tei razvadi odreči. Čeprav je res, da so nekateri bitko proti tobaku dobili, je veliko več tistih, ki so premagani popustili in se s «hu-dičevo travo* še naprej zastrupljajo. Njihova volja je bila pač prešibka Tem in še neštetim drugim, ki bi se radi tej razvadi odrekli, prihaja sedaj upanje iz ameriške zvezne države Mississippi. Tu so namreč končno odkrili nekakšnega «kontrolorja», ki da omogoči strastnemu kadilcu, da se cigareti odpove, ali da kajenje vsaj omeji. Gre za tako imenovani indijski tobak, ki nosi znanstveno ime «Lo-belia inflata*. S to rastlino so se iiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiimiimiiiiutmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiuiiniiiniiiiiiiiii Maocetungovi rekordi v MiHMiiiiiuuiiiiiiniiiiiiiniinmiimmiimiiiiiniimmiiiiitfimiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiHiiiiuii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vse kaže, da boste na delovnem mestu napredovali. Zravnajte nekoliko svo jo upognjeno hrbtenico. BIK (od 21.4 do 20.5.) Stopili ste dokaj tvegani ir. nevarni poti. Skrb za družino naj vam bo prva. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ze preveč časa prenašate zabavljanje nekega sodelavca, napravite temu konec. Premagal- boste morali neko izkušijavo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Storite da bi vaš načrt obnove bil vse, sprejet. Odkrili boste novega iskrenega prijatelja. LEV (oa 23.7. do 23.8.) Ne bo vam uspelo uresničiti neke zamisli zaradi nasprotovanja sodelavcev. Zanimiva ljubezenska pustolovščina. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Pristali boste na neko iskreno sodelo vanje. Od vas je odvisno, ali vas bodo drugi spoštovali PEKING, 6. — Tiskovna agencija «Nova Kitajska* je sporočila, da so «Izbrana dela» predsednika Maocetunga izšla od leta 1966 do danes v skupni nakladi 150 milijonov izvodov. Gr. za obsežnejše delo tega kitajskega državnika, ki je izšlo v štirih knjiaah in v več jezikih. ((Mala rdeča knjiga*, kakor tudi pravijo (Maocetugovim mislim», je bila tiskana v 740 milijonih izvodov, razne manjše publikacije kitajskega voditelja pa so v svoji nakladi prekosile vse dosedanje rekorde: doslej so jih natisnili že v nakladi obilnih dveh milijard izvodov. Najmanjšo naklado pa je doživel Maocetung-pesnik. Sicer je res, da bi bil vsak pesnik zadovoljen, če bi njegova dela izšla v nakladi 10 odstotkov naklade, ki so jo doživeli (.Poemi predsednika Maa*. Toda 96 milijonov izvodov teh poezij je razmeroma malo v primerjavi z nakladami, ki smo jih že navedli. Število izvodov, ki so izšli iz pekinške tiskarne založbe «Nova Kitajska«:» v dobi od 1966 do danes, je večje od števila izvodov, kar jih je bilo tiskanih v vsej državi pred kulturno revolucijo. gostobesednostjo ne boste nikogar prepričali. Poglobite neko čustvo, ki je komaj pognalo. ŠKORPIJON (od 23.10. dc 21.11.) Prednosti nekega združenja vsekakor upravičujejo njegov obstoj. Razumevanje in sreča v družini. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Preden se odločite za neki uraden nastop, upoštevajte vse njegove možne posledice. Krajše nerazpo-loženje. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Uspešno zaključen težak spopad s starim nasprotnikom. Zadoščeno bo vašemu ponosu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zahvaljujoč se svojim dobrim živcem, boste zelo uspešno zaključili neki važen posel. Sreča bo še naprej trajala. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Brez po mislckov sprejmite neki nasvet fi nančnega značaja. Vec previdnosti začeli ukvarjati na znanstvenem zavodu za farmakologijo pri univerzi v Mississippiju Iz te rasli-ne pridobivajo alkaloide, ki jih pridobivajo za izdelovanje najrazličnejših medicinskih preparatov, ki so primerni za tiste, ki se ne morejo odpovedati kajenju. Kaže pa, da smo pri proučevanju te rastline in še posebej pri njenem učinku glede kajenja šele v začetku. Kljub temu prihaja v Mississippi zelo veliko strastnih kadilcev iz vseh predelov ZDA, ker računajo, da se bodo z manjšimi napori otresli hude razvade. Od tod tudi upanje nekaterih, češ da bi se dala iz indijskega tobaka, ki so ga začeli šele sedaj spoznavati s te plati, ustvariti neka zelo donosna industrijska kultura, ki bi šla dobro v denar če bi jo primerno gojili, saj je na svetu veliko celo vedno več tistih, ki bi se radi odpovedali tobaku, pa se ne morejo. Dr. Doorembos, ki vodi raziskave v že prej omenjenem inštitutu, pravi takole: «Smo zares optimisti glede možnosti konkretne trgovske uporabe in gojenja indijskega tobaka in upamo, da bodo naši napori pripeljali do pozitivnih rezultatov.* Sicer pa so začeli v Severni Čarobni indijski tobak ali Lobelio inflato gojiti bolj intenzivno in jo dajati na trg Uspelo jim je namreč to rastlino, ki je bila doslej povsem zanemarjena, nekoliko poplemenititi, da so dobili vsaj kolikor tobko enakomerne kuiture. Vse drugače pa je s to raslino v državi Mississippi, kjer niso doslej rastlini posvetili nobene pozornosti, razen tiste, ki jo znanstveniki posvečajo laboratorijskim raziskavam raznih ekstraktov, ki jih pridobivajo iz listov Lobebe inflate. Z druge strani pa izvedenci menijo, da so klimatske razmere v tej državi takšne, da obetajo vsestranski uspeh in bi torej mogla ta rastlina tu uspevati. Če bi rastlino z modernimi agrotehničnimi sredstvi, z morebitnimi križanji in selekcijami tudi poplemenitili, bi znala Lobeba inflata postati pomembna kultura tudi s finančne plati. Posebno poslednji moment bi znal imeti v ZDA izreden pomen, kajti finančni uspehi bi mogli predstavljati večjo pobudo tako za poglobljena znanstvena raziskavanja, za večje kulture in dosledno s tem za dostopnejše cene v primeru, če bi se raziskave obnesle. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Z v ljubezenskih zadevali. Največja slika (vsekakor ne največja umetnina); Nemški slikar Michael Ostwald, ki ga vidimo sredi slike, je napravil največjo sliko, kar jih je doslej bilo naslikanih. Ker je nemogoče, da bi sliko tolikšnih dimenzij nekdo odkupil, je umetnik sklenil, da jo bo prodal «na kose*. Slika je 73 m visoka in 12 m doku. Tudi če bi prodal nekaj m tro, sjeje i.m°tnine, mu bo gotovo ostalo nekaj metrov «platna». Moril' i odajo? Pridelovanje te «čudovite* medicinske rastline, kot so jo imenovali, se začne spomladi in rastlina raste skozi vse poletje do začetkov jeseni. Gojenje rastline ne zahteva kakih posebnih sistemov in je z njo podobno kot z žitom, da potrebuje razmeroma manj dela. Edino težavno obdobje je v enoletni kulturi tisto, ko je zelo šibke in občutljive sadike treba negovati proti prevelikim temperaturnim spremembam, proti morebitni zmrzali ab previsoki vročini. Barva rastline, barva indijskega tobaka je medloplava. Rastlina je razmeroma nizka in jo mnogi poznajo tudi kot «astmatično travo*, ker so jo ponekod doslej uporabljali v ljudskem zdravilstvu proti bronhialni naduhi. Rekli smo, da indijski tobak obeta olajšanje strastnim kadilcem. Prof. Doorembos zagotavlja, da bo prihodnje leto dalo odgovor na vse te upe. Rastlina, ki so jo doslej poznali le nabiralci zdravilnega rastlinstva in pa prirodosloven ki so jo gojili v botaničnih vrtovih, bi znala torej postati pomembna kultura in hkrati prinesti s svojimi alkaloidi olajšanje, morda celo rešitev milijonom ljudi. centraliziranega samoupravljavske-ga socializma v kulturi* itd. Da bi dali odgovor na te in še številne druge napade, je bil v soboto in nedeljo v Magrebu dvodnevni sestanek predstavnikov Matice srpske in Matice hrvatske. Matico srpsko so zastopali Radomir Radujkov. Pavle Ivic, Sava Josič, Mladen Leskovac, Boško Petrovič, Dušan Popov, Miloš Hadžič, Mirko čanadankovič, Živko Boarov, Vosa Vučkovič, Mitar Pe-šikan, Mihajlo Stevanovič, Srbi-slava Kuzmanovič in Svetozar Markovič. Za Matico hrvatsko pa so bili navzoči Stjepan Babič, Miroslav Brandt Dalibor Brozovič, Šime Djodan, Ivo Frangež Marin Franičevič, Grga Gamulin, Hrvo-je lvekovič, .ložo Ivičevič, Ljudevit. Jonke. Ranko. Marinkovič, Milan Mugoš, Vlatko Pavletič, Danilo Pejovid, Slavko Pavešic, Leo Randič, Miroslav Šicel Po dvodnevnem zasedanju, na katerem so razpravljali o vprašanjih, kaj naj bi sc v dosedanjih načelih dela spremenilo in kako naj se ugotovi nova skupna osnova za nadaljnje delo pri sestavljanju slovarja, je bilo na koncu izdano sporočilo, v katerem je rečeno, da so na sestanku razpravljali o dveh že objavljenih knjigah tega slovarja in o tem, kako naj se delo nadaljuje. Nato se skupno poročilo nadaljuje: «Na sestanku, ki je imel delovni značaj in na katerem je vladalo vzdušje tovariške odkritosrčnosti in delotvornega sodelovanja, so bila obravnavana vsa sporna vprašanja. Vsi navzoči šo soglasno ugotovili, da je slovar sodobnega srbohrvatskega književnega jezika zelo potrebno delo za kulturo Hrvatov, Srbov, Črnogorcev in muslimanov ter da je treba njegovo objavljanje nadaljevati. Izhajajoč iz novosadskega sporazuma in opirajoč se na uresničeno enakopravnost jezikov in kultur naših narodov, kot tudi na rezultate znanosti, so prisotni prišli do skupnih stališč glede izpopolnitve obdelave slovarja v njegovem nadaljnjem delu Posebno je bila poudarjena potreba, da naj slovar prikaže dejansko stanje dveh variant hrvatSkosrbskega književnega jezika. V tem smislu so bili sprejeti sklepi, ki bodo obvezovali oba odbora skupnega uredništva slovarja v njunem nadaljnjem delu.* Po sestanka sta predsednika obeh Malic •izrazila zadovoljstvo nad doseženim soglasjem za «u-spešno rešitev vseh spornih vprašanj* in dr Hrvoje lvekovič, predsednik Matice hrvatske, je v svoji izjavi rekel, da so rezultati zagrebškega zasedanja takšni, da bodo v bodoče omogočili popolno in skladno sodelovanje obeh uredniških odborov*, predsednik Matice srpske Radujkov pa je v svoji izjavi rekel, da je bilo potrebno, da oba upravna odbora «proučita novo stanje in najdeta pot, da se v nadaljnjih zvezkih slovarja uporabi dejansko jezikovno stanje*, hkrati pa je poudaril, da se je težilo za tem, da se ((upošteva dejstvo, da srbohr-vatski oziroma hrvatskosrbski jezik, kot enoten, ima vendarle dve svoji književni varianti*, kar naj «najde izraza v obdelavi samega slovarja*. Navedli smo nekaj kritik, navedli smo rezultate zasedanja vodstev dveh najbolj kompetentnih ustanov, in sicer srbske in hrvatske Matice, nadalje smo zvedeli iz tega, da se bo izdajanje slovarja, ki je bil deležen tako ostre kritike, nadaljevalo, pa čeprav, kot je rekel Radujkov, ob upoštevanju dejstva dveh književnih variant enotnega jezika. Največkrat igrana dela na nemških odrih BONN, 6. Po statistiki, ki jo je objavil «Drutscher Biihnen-verein» za sezono 1967/68, je 265 del, ki so jih igrali več kot 50-krat v avstrijskih, švicarskih in nemških gledališčih. Med temi je bilo 25 praizvedb ali prvih izvedb v državi. Kakor prejšnje leto je tudi v pretekli sezoni na prvem mestu lahka komedija «Pepsie» (Pierette Bruno), ki je v samo sedmih gledališčih dosegla 585 predstav. S 331 predstavami sledita «Half Way on the Tree* Petra Ustinova in (Biogra-phie* Maxa Frischa. Na četrtem in petem mestu sta «Black Co-medy» Petra Shafferja in (Tango» Slavoomira Mrozeka (306 predstav v 24 gledališčih). Z 291 predstavami je na šestem mestu «Maria Stuart» Schillerja, največkrat igranega klasika. Drama «Vojaki* Rolfa Hochhutha, o kateri se je mnogo diskutiralo, je bila uprizorjena v 13 gledališčih in igrana 286-krat Stoletnica smrti Hcctorja Berlioza MONTECARLO, 6. -- Opera v Manfecarlu bo pričela svojo sezono, 9. februarja z uprizoritvijo «Faustovega pogubljenja*. Letos namreč poteče sto let od smrti avtorja Berlioza. Prva uprizoritev omenjenega dela je vezana na ime slavnega Raoula Gunsbourga, ki je bil nekaj desetletij umetniški vodja gledališča v Montecar-lu Newyorški kritiki o igralcih in filmih NEW YORK. - Društvo newyorsših kritikov je ocenilo za najboljša igralca l. 1968 Alana Ar-kina in Joanno \Voodward. Prvi se je odlikoval z vlogo gluhonemega v filmu «The Heart is a Lonely Hunter», medtem ko se je igralka odlikovala v filmu «Ru-chel, Rachel». Ta film je prinesel tudi prvo mesto za režijo njenemu možu, popularnemu igralcu (in sedaj režiserju) Paulu Neiv-manu. Za najboljši film v angleškem jeziku so izbrali «Lion in Winter», za najboljši tuj film pa sovjetski film «Vojna in mir*. Mlajši kritiki so nekoliko protestirali proti takemu izboru. Po njihovem mnenju se premalo u-poštevajo umetniški filmi, ki so sicer malo stali; žirija se namreč vse preveč orientira na velike proizvode hollywoodskega stila. IZ UMETNOSTNIH GALERIjJ Zelo bogata kolektivna v Lanterni Tudi tokrat so ob koncu letu tržaške galerije priredile bogati, skupne razstave. Po dobri izbit} slik se med njimi odlikuje galerija Lanterna s 50 udeleženci. J< tam 43 slik domačih in le 17 dd tujih slikarjev. Vendar pa so grafike in akvareli poslednjih v ve likem številu na ogled v dveh mapah. Je torej to prvenstveni prikaz dela domačih likovnikov, kjer vsak skuša pokazati najbolj še. Med njimi so nekateri vrhun■ co, ski tržaški slikarji in kiparji, čeprav se Maschcrini in Čara pred jja stavljata z risbami medtem ki se Sigfrid Maovaz in Aliče Gotu bacci predstavljata z malima kip cema j So pa tu Spacal, Černigoj, De jji vetta, Antoni, Brumatti, brata Dt> Kal neo, Fantonijeva in Le vi jeva, Lot sic ta, Orlando, vedno odlični po jas je nosti risbe Sormani, Zigaina, Pot} slC( te, Eva Ronay in Stravisijeva •< pQ še mnogi drugi, katerih navaja nje pa ne bi pripomoglo k bolj nl( šemu pregledu razstave, kjer naj g . demo nje težišče predvsem } je ožji skupini podob nekaterih s ct3j pokojnih slikarjev, ki se odlikujeTr( jo po redkosti njih umetniške z0 ^ snove. Jjng Naj omenimo le najznačilnejši nis dela, tako na primer za Giorfp gar Titza nenavadno olje, kjer st cel nam kaže kot dovršeno pojmujoč 2o| slikar geometričnega abstraktil ^ ma. Pa tudi Vito Timmel, zadnj noi tržaški secesionist, je tu zasUj^ pan s še ne prikazano sliko gl ^ spe pred toaletno mizico. -cj. Z izbranimi deli so tu zasto pani še Vittorio Bergagna in ujir~ gov tovariš Romano Rossini. Carl't.. Sbisa s pokrajino iz leta 1929. jtV^1 dalje Michelangelo Guacci. Gitj seppe Moro in Maria Lupieri. J “r splošnem občutimo, da_ se galerij1^ za to priložnost obrača na ljub1 v10 telje figurativnega slikarstva. za cioli s šopkom cvetlic. Pr£ Poklon napredni umetnosti Ppr< tvori tu izredna podoba živahv & žarečih barv Rusa Diulgheroffl^ ki je skušal dajati v Benetkah j}prE turizmu nov zalet. Današnji odsar mev tega pa bi bil beli Trojau|car sov relief iz serije slikarskih fcoSPol strukci j, ki ga prekriva rdebkrt umetno steklo. lov MILKO BAMBIČ »Pr Cljc im im iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii min iiiiiimi m mini*.............. K Radivoi Rehar 75-letnik It •J Če nekdo slavi 75. rojstni dan, mu še ne moremo reči, da slavi zelo visok jubilej. Hkrati pa 75 let niti ni tako malo, če gre za človeka, ki je kar pelpeset let posveul pesnikovanju, pisateljevanju, razni publicistiki in še največ časnikarstvu. In to v razmeroma razgibani, pogosto pa zelo burni dobi. In kadar se le količkaj sprehodimo po Kopru, bomo skoraj zagotovo srečali visokega s'okega moža, ki še ne kaže svojih let in za katerega vemo. da še vedno ni odložil peresa, saj na njegove članke in sestavke naletimo še marsikje, med drugim tudi v letošnjem Jadranskem koledarju, v katerem sodeluje že vrsto let. V mislih imamo Radivoja Reharja, ki je po rodu iz Šturij na Vipavskem, kjer se je rodil 5. januarja 1894 in se že v zelo mladih letih lotil pisanja in politične dejavnosti, ki ga je prisilila, da je moral v svet Čeprav bi ga bile šole morale usmeriti na drugačno pot, v ekonomijo, je Radivoj Rehar izbral pot pisanja in še posebej časnikarstva. Glede tega je najbolj značilna in verjetno najbogatejša doba, doba, ki jo je Rehar preživel kot odgovorni urednik in kot urednik zunanjepolitične rubrike pri pred- vojnem mariborskem dnevnik5.^ ((Večerniku*. Posebno velja to i; dobb nekaj let pred drugo tovno vojno, ko je bil ta dueu«**JJu prav gotovo najbolj borben venski dnevni list, ki je svoipoi bralce in javnost opozarjal bprc nevarnost spopada, ki sla ga pije pravljaia nacizem in ja-iitebprc Ta odločnost je Radivoju Rehopo* ju nakopala tudi veliko težav, k \ so ga nacisti preganjali in raz?i0g( sah za njim tiralico, zaradi čjjjra sar je moral v ilegalo. V do!je svojega življenja v Mariboru is„ Rehar veliko delal tudi pri nih revijah in drugih publiki cijah. K Svoje redno časnikarsko d®ai javnost je Rehar zaključil b*vo koprskih *Primorskih novica^sta Pred tem pa je veliko pisal 1 razne publikacije, kot je tudi ...... pisal in izdal veliko samosto nih del z različnih literarnih p»l ročij, začenši s pesmimi, pa ph K ko otroške literature do roman11*dr in odrskih del vse do same take, imenovane fantastične znanos% Kakor je znano, je dosedanja R^ke harjera bera velika in vsestra>oi, ska. Ker pa vemo, da je še vedi1i,la poln energije in da peresa še S mara odložiti, smemo račun1*"« ti. da njegova dosedanja bera 1 ni dokončna. V tem upanju # čestitamo k jubileju. TOREK, 7. JANUARJA 1969 TRST A II. PROGRAM 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.00 Rehar: «Potovkc» - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah -17.20 Plošče - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Duo Perpich-Passagba - 19.15 Bambič, Srečanje z umetniki - 19.20 Motivi -19.45 Furlanski vokalni kvartet -20.00 Šport - 20.30 Prokofjev: «1-gralec*, opera. 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.40 Orkestri - 10.00 Roman - 10.40 Rimski razgovori -13.15 Brez naslova - 14.05 Juke box - 15.15 Sopranistka G. Amato - 15.35 Orietta Bert: in Mimo Rei-tano - 16 00 Natečaj za nove pesmi - 17.30 Popoldanski spored -17.35 Enotni razred - 18.15 Poljudna enciklopedija - 19.00 Ping-pong - 20.00 Glasbene uganke -21.10 Roman TRST 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 14.30 Zanetto-vich, suita. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 jutranja glasba -8.00 Prenos RL - 10.15 Orkester Flanegan - 11.00 Otroški kotiček ■ 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.45 Glasba po željah - 13.50 Jugoslavija v svetu - 14.00 Za mlade poslušalce - 15.30 Popevke -16.40 Ital. narodne 17.16 Poje Yma Sumac - 17.30 Pianist Devetak - 19.00 Stare pesmi - 19.30 Prenos RL - 22.10 Orkester Tro-vajoli. NACIONALNI PROGRAM III. PROGRAM 10.00 Skladbe za klavičembalo -10.35 Giardinijeve skladbe - 11.00 Honegger, Simfonija št. 2 - 12.20 Sodobna ital. glasba 13.25 Rimski virtuozi - 14.30 Iz VVebrove operne glasbe - 16.30 Straussova Sonata, opus 6 - 17.20 Angleščina - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.30 Lahka glasba - 19.30 Koncert -22.30 Prejeli smo. Pri vas doma - 12.10 Sopranistk«; Zinka Kunc - 12 30 Kmetijski n«' sveti - 12.40 Slovenske narodne 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih 14.25 Lahka glasba 15.45 jezi ca kovni pogovori - 16.00 Vsak da« za vas 17.05 Simf. orkester RTVpic - 18 00 Aktualnosti - 18.15 V torek; na svidenje! 18.45 Dr. B. Saj«'; vic: Anestezija - 19.00 Lahko note otroci! 19.15 Lidija Kodrič j i 20.00 A. Hieng: «Cortesova vrni'ias tev» - 21.01 Pesem godal - 21-l®fciv Deset melodij 22 15 Jug. glasba 've< 23.05 W. Weyrauch: Samomorilkami - 23.15 Plesni orkestri. (j ITAL. TELEVIZIJA ,»hio 12.30 Roboti so med nami - 13. Slikanice - 13 30 Dnevnik - 17.0“pr. FILODIFUZIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.35 in 11.08 Ura glasbe -11.30 Tenorist Prandelli - 12.05 Kontrapunkt - 13 30 Vam ugaja klasika? - 14.45 Nove pesmi -16.00 Spored za najmlajše - 17.10 Program za mladino - 19.13 Detektivka 1 20.00 Rossini, VVilhelm Tell. 8.00 Operna glasba - 8.50 Haend-lova oda in VVilliamsova simfonija - 10.20 Vivaldi, Koncert za violo in Martinijeva Koncertna simfonija - 12.30 Sopranistka Irma Bozzi - 13.20 Glinka, Valček fantazija - 13.50 Schubertov Kvartet opus 29. Spored za najmlajše 17.30 DneVv nik - 17.45 Program za mladino 'hn 18.15 Komični skeči - 18.50 N«'^,, božna oddaja 19 20 Poljudna zn« Da' nost 19.50 šport in ital. kronildy(v - 20.30 Dnevnik - 21.00 Becque-r£ Magli: «1 corvi* - 23.00 Dnevnik'^ ha: bei 19.00 Nemščina - 21.00 Dnevn^v - 21.15 Cordialmente - 22.25 Ml« Vai di na odru. bet II. KANAL JUG. TELEVIZIJA SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10 00, 13.00, 15.00,19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Operna matineja - 8.55 F. Levstik — Pesnik za otroke -9.25 «Morda vari bo všeč* - 10.15 20.00 in 22.30 Poročila - 15.3® Smučarski slalom — posnetek ’ 17.45 Risanke - 18.OJ Gregčev gre v partizane - 18.20 Po sledet1?). napredka 18.40 VokalnoinštrU'f'j mentalni solisti 19.05 športn«brl oddaja 20.35 Vizitka — angleškPoi film - 22.10 Veliki mojstri: Sefpri gej Prokofjev. Oi VESNA . L1BERTAS PROSEK 2:0 (2:0) Vesna bi lahko dosegla višje izraženo zmago Zaradi poškodb in bolezni nekaterih igralcev so Križani nastopili s precej spremenjeno postavo leta gam : bitij lem M del; graj tej Ivin vene, koal hlH LtBERTAS PROSEK: Rotta, Bolci, Babich, Kocjan, Cotterle, Per-. covich, Bose, Vatta, Chmet, D’Agri, Hervatich. e(j. VESNA: Tence R„ Verzier, Tence B„ Finotto, Coltellino, Cecchini, M ^aSusin, Manzin, Švab, Codemo, Milič. ;nTri STRELCA: 38’ p. p Codemo; 44’ Tence B. kip SODNIK: Felluga (Trst.) KOTI: 5:2 za Vesno. De t .?aostala tekma med proseškim Da Ij“ertas°m in kriško Vesno se Je j oi ®?ključlla v korist Križanov s kla-jas rezultatom 2 : 0. Vesna se Pon tokrat predstavila na nabrežin-a ii sl£em igrišču s precej spremenjeno ,0ja »«»vo. Zaradi številnih poškodb bolj ™, k°lezni je moral trener Manda-naj ni ostti pot OB V ES I I L O Pr‘ Košarkarski odsek Športnega . "ženja Boi obvešča vse mladin-ki se zanimajo za košarko' in Rti' se radl udejstvovali v miniba-drfl|ei,etU' da so feninsi vsak teden veda*" torkih ob 16.30 na stadionu «1. še f"ai* ori Sv. Ivanu. JUVENTINA -ITALA 1:1 (1:0) Pomlajena enajsterica Štandrežcev je zadovoljila JUVENTINA: Tomasin, Faganel, | sluga obeh vratarjev, ki sta nare-Devetak, Tabaj, Costelli, Ferfol.ja, | dila nekaj tveganih posegov in re-Makuc, Storniolo, Pertini, Sirk, Ko- šila vsak svojo mrežo številnejših § V tekmi Zarja — Inter SS je bila bitka za žogo tako ostra, kot to kaže naša slika drič. ITALA: Palmano, Ballaben, Del-pin, Cocchi, Vianello, Alt, Cabas, Marega, Gerometta, Cuca, Butti-gnon. STRELCA: v p. p. 44’ Vianello, v 7’ d. p. Tabaj. KOTJE: 10:3 za Juventino. SODNIK: Colla Franco. Juventina in Itala sta zaigrali v nedeljo prijetno, a odločno tekmo in predstavili nekaj lepih potez nogometa na dobri tehnični ravni, četudi so pri domačinih bili odsotni Paulin, Visintin in Nanut je vendar nova postava enajsterice dobro prestala preizkušnjo. Zlasti sta se obnesla Kodrič in Makuc na krilih, a jih srednji napadalec ni vedno razumel in ni korektno prevzemal njihovih uspešnih podajanj. Center je vodil veteran Ferfolja, ki je, navadno, prav usmerjal žoge in ’ vsako toliko priskočil na pomoč tudi napadu s svojimi nevarnimi streli v vrata. Prvič je v ekipi nastopil Faganel, ki Je še kar dobro nadomestil Paulina, odsotnega zaradi bolezni. Poznalo se mu je, da prihaja iz ekipe mladincev. Itala Je celotno tekmo odigrala s stalnim poskušanjem hitrih in nenadnih protinapadov, ki so, kakor kaže, njen sistem igre. Njeni enajsterici tiidi pripada igralec, ki se je v nedeljski tekmi najbolje izkazal med vsemi 22 možmi na igrišču, to je levo polkrilo Cuca. Bil je prisoten pri vsaki akciji, kar dokazuje,da igro obvlada in razume. Da je rezultat ostal na nizkem dosežku 1:1 je tudi precejšnja za- zadetkov. Žreb je nakazal Juventini v prvem polčasu slabšo polovico igrišča: igrala je proti vetru, ki je ravno takrat bil precej oster. Kljub temu je odigrala prvo polovico igre v napadu, ki pa ga je Itala s hitrimi protinapadi nevtralizirala v taki meri, da je celo ob koncu polčasa dosegla prva gol. V 44’ je v enem izmed mnogih protinapadov Vianello na predložek Geromette z glavo poslal srednjevisoko žogo v mrežo. Na nasprotni polovici igrišča je imel dve lepi priložnosti Sirk, a si jih, je zapravil. V drugem polčasu so domačini spet napadali, a v prid Itale je z zamenjavo igrišča ponehal tudi veter. Ze v 5’ je Kodrič streljal v vrata, obramba je odbila, Ferfolja je ponovno streljal, a vratnica mu je žogo prestregla. Dve minuti zatem je dobil žogo Tabaj in je z veliko parabolo čez celo obrambo gostov streljal direktno v kot vrat ter dosegel izenačenje. V 10’ je spet Ferfolja zgrešil že gotov gol, v 34’ pa je, le naključje v .obliki vratnice prestreglo Sirku lep strel. Po teh akcijah so štandrežci odpovedali in bili celo v nevarnosti, da si zapravijo izenačenje. Itala je i-grala kakor prej, a čutiti je bilo popuščanje domačih, ki je dovolilo gostom precej nevarnih akcij. V 29’ je Cuca zadel prečko, v 40’, 43’ in 44’ pa Je Tomasin moral krepko poseči z odboji na nevarne strele, da je obdržal rezultat. KOŠARKA MOŠKA PROMOCIJSKA LICA Brez večjega naprezanja Bor-Tricolore 52:32 (25:14) V prihodnjih lednih čaka borovce vrsta težkih srečanj BOR: Fabjan 7, Spacal 21, Starc 4, Sirk 7, Kralj, Ambrožič 7, Kafol, Crmelj, Tavčar, Zavadlal 6. TRICOLORE: Furlani 2, Robba 2, Turrisl, Fortunat 13, Toscano 10, Gori, Sabadin 3, Schillani, Surian2. SODNIKA: Violino in Pocecco (Trst). KAZENSKI STRELI: Bor 16:18, Tricolore 8:12. Borovi košarkarji so brez težav premagali ekipo Tricolore iz Milj, čeprav niso zaigrali tako dobro kot v srečanju z ekipo Maribor 66. Že od vsega začetka je bilo jasno, komu bo pripadla zmaga, vendar se je tudi zdelo, da plavi ne igrajo dovolj zavzeto in zbrano. To je bilo opaziti predvsem v obrambi, v kateri je bilo precej negotovosti. Te pomanjkljivosti sicer niso bile u-sodne (ker jih šibki nasprotniki niso znali izkoristiti), vendar jih bo treba do srečanja z ekipo Isonzo odpraviti. To srečanje bo prihodnjo nedeljo v Gorici. V napadu so borovci igrali na običajni ravni Dosegli so precej košev iz protinapadov katerih tehniko so izboljšali in uveljavili so tudi napadalni sistem z dvema pi-votoma. Res so plavi premalo izkoristili spretnost Ambrožiča In Sirka, ki nista prejela mnogo podaj. Zato pa so bili Spacal, Fabjan, in Starc uspešni z meti od daleč. V začetku tekme je kazalo, da bi lahko igralci ekipe Tricolore pripravili presenečenje, ko je njihov član Fontanot nanizal kar šest zaporednih točk. Toda to sta bili edini minuti srečanja, v katerih so bili gostje v vodstvu. Spacal in Sirk sta s serijo svojih košev kmalu dosegla, da je Bor povedel in to dokončno. V 13’ so plavi že imeli 10 točk naskoka (20:10). Do konca polčala pa so ta naskok povišali na 11 točk. V drugem delu tekme so stopili na igrišče isti igralci iz prvega pol časa. S hitrimi protinapadi so zmedli obrambo gostov in dosegli pet zaporednih košev. Sele sredi tega polčasa so si gostje nekoliko opomogli in po zaslugi svojega najboljšega igralca Fbntanota nekoliko znižali visoko razliko (46:30). V zadnjih minutah so se domačini zo. pet potrudili in so ustavili izid pri 52:32. V prihodnjih nedeljah čaka Borove igralce vrsta težkih srečanj, med katerimi bo tudi tekma z ekipo Petrarce, ki ima trenutno prvo mesto na lestvici. Za uspešno igro proti tako močnim nasprotnikom pa bodo morali plavi še marsikaj popraviti v svoji obrambi kot tudi pri prodornosti napada. Adrijan Zavadlal D. R. INTER SS-ZARJA 1:1 (1:0) Povsem zadovoljiv nastop okrnjenega moštva Zarje Sodnik je med tekmo izključil tri igralce Interja '* ■)« INTER SS: Perpisc«), čoffppi, Dibello, Malusa,,.. Bizai, Giasetti, Bossi, Giorgiutti, Zampolli, Sivec, Cernivani. ZARJA: Babuder, Marc, Delise, Metlika, Motica, Križmančič V., Žagar, Kalc, Baldassin, Scocco, čač. GOLA: v 42’ Bizai (enajstmetrovka), v 41’ d p. Baldassin (enajstmetrovka). KOTI: 7:5 (3:3) za Inter SS. Predvidevanja pred tekme so bila za Zarjo povsem negativna, ker je morala proti zelo močnemu in izkušenemu nasprotniku stopiti na igrišče močno okrnjena. Manjkala je vrsta standardnih igralcev, ki so se poškodovali ali pa so bili imeli prepoved igranja. Trener je moral tako poslati na igrišče zelo spremenjeno postavo, v kateri je Marc, ki igra sicer vedno na levem krilu, nastopal v vlogi desnega branilca in je to nalogo (v presenečenje vseh prisotnih) opravil zeio dobro. Tudi cač je moral igrati na mestu, ki ni bilo njegovo. Običajno igra v vratih, včeraj pa je moral prevzeti vlogo prostega igralca. Tudi njemu času je zopet oblekel dres Zarje Metlika, ki je trenutno na vojaškem dopustu. Njegova prisotnost v o-brambi je bila odločilne važnosti, saj je s svojo nesebično igro temeljno doprinesel k temu da je moštvo v obrambi zaigralo pozitivno. Često pa je pomagal tudi v akcijah napada in v drugem polčasu je njegov strel le za las ušel preko prečke nasprotnih vrat. Tudi skupna igra je bila včeraj pozitivna. Igralci sredine igrišča so lepo krili svoj del polja in zalagali napad z lepimi predložki. Napadalci so tudi tokrat zaigrali z velikim poletom in predvsem Žagar ter Kalc sta bila nasprotni obrambi stalen trn v peti. Edino kar lahko napadalcem očitamo je to, da preveč zadržujejo žogo, ko je soigralec v ugodnem položaju je treba izreči pohvalo za požrtvovalnost na tem mestu. Po dolgem ;ČUtl|*iiii.m.......................................................................................n...uillliiiiimiiiliiiiil ra ! •” ENION-COOP 3:0 (1:0) Zaslužena zmaga proti trdoživemu Uniona Coopu Doslej najuspešnejše leto v prvenstvenih nastopih Podlonjereev stkat na'; ne j 14.051 lih ' UNION: Pavatič; T-ruant, La Pasquala; Gombač Raimondo, Ca-Jezi^assa F.; Morabito, Mamillo, Camassa A., Falconetti. Čok. C00p: Toffoli; Rob, Kerin: Fotao, Zamer, Bamelli; Agatini, Sr-RTokpic’ Torresin, Badodi, Fumagalli. »re* SODNIK- Pai-isiann aajoj STRELCI: p.p v 22’ Mamillo; d.p. v 16’ Camassa A., v 41’ Čok. KOTI: 9-2. vrniW,0r!ovna zmaga Uniona, tokrat 2i l5tj Uzena proti nevarnemu in trdo-5baW™u nasprotniku. Podlonjerci so rilk*h„in cas Prevladovali ter bi z ne-ij ko več odločnosti lahko zmaga-“ z mnogo večjo razliko v golih. fT Ue so poskušali vse, da bi U-13.0®ha n-U vsili>i svoj tempo igre, kar 17-lCraJlm °d daleč ni uspelo. Če-)ne)'v S'*' uporni, so bili ves čas ino Uni^rei6ni vlog‘- saj iim iK1'alci a, niso Pustili, da bi orgam-zna'0aalJ kako nevarnejšo akcijo. Ko mil<{r,AaSo včasih le prišli v napad, so „zadeli ob odlična branilca vnd<'Doln aCa 'n Camasso F., ki je po "°ma onemogočil neposrednega berPa°tnil'a' Bombač pa je imel do-'vnikv u dan ter ie odločno prevladoval Ml3'vat--Z?nsl