J/ /
i/ /
/UiE Ri$K/i Domovi m
c-1;.:	, •	J
.	..	' -.V-'‘T
/»im Em e/»m—ho
AM6RICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 20, 1963
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Svoboda fiika v naši delali v nevarnosti?
Posebni odbor Kongresa
preiskuje vzroke padanja
števila neodvisnih dnevnikov in drugilh časopisov.
WASHINGTON, D.C. — Kot smo poročali, je poseben pododbor predstavniškega doma začel preiskovati, kako to, da pada število n e o dvisnih dnevnikov. Prvi dan so pred odborom govorili trije zagovorniki svobodnega tiska in trdili, da je ta v nevarnosti. To so bili kongresnik Celler, ravnatelj federalne komunikacijske komisije Mi-now in repulikanski kongresnik McCulloch iz Ohia.
Njihova izvajanja so vsebovala zanimive številke, ki jih hočemo tu navesti. Od 1. 1909 naprej je število dnevnikov padlo cd 2,200 na 1,760. Med njimi je 560 takih, ki so last velikih tiskarskih in časopisnih podjetij in imajo kot dnevno naklado 48% vseh izvodov. V 97% ameriških mestih so dnevniki povezani med iseboj z istimi ali kar-teliranimi lastniki. Lastniki listov seveda usmerjajo tudi nabiranje in izbiranje novic, u-smerjajo komentarje in uredniške članke. Tako povprečni A-merikanec pride le težko do dnevnikov, ki niso med seboj tako ali tako povezani.
Tudi radio in televizija
Ravno tako tesna je povezanost med (časopisjem, radij o in televizijskimi postajami. Tako kontrolirajo na primer tri velike kompanije 45 dnevnikov, 25 mesečnikov, 17 radij o in 12 televizijskih postaj. V naši deželi imamo 97 televizijskih postaj. Tri znane velike televizijske mreže so lastnice 15 postaj, 33 postaj je pa v rokah časopisnih Podjetij.
Bralci ali poslušalci in gledal-cl tega navadno niti ne opazijo he. Poskusijo pa naj dobiti o eoem in istem dogodku različna Poročila ali mnenja, pa bodo takoj ugotovili, v kakšnih kleščah telekomunikacijskih velepodjetij se nahajajo.
Rudarski štrajk pokvaril °dnose med cerkvijo in vlado v Franciji
. PARIZ, Fr. — Francoski škof-•ie smatrajo za svojo dolžnost, se v socijalnih vprašanjih Postavijo vzmeraj na stran gospodarsko šibkih in se pri tem ozirajo na vladno stališče. e‘ga stališča niso opustili tudi P°d režimom De GauHa.
V premogovnem štrajku so se Postavili na stran delavcev in odredili, da so župnije po cer-vah nabirale prispevke za de-avce v štrajku. To je dalo ad-|hkastraciji povod, da je ostro Mitizirala postopek posameznih škofov. Sam De Gaulle se je hionda zadovoljil s sarkastično Phpombo, da so sedaj delavci ahko srečni, ker bodo v sili ži-VeT od zbirk po cerkvah.
Ugled katoliške cerkve v carici ji je seveda močno nara-
sleI-	:	; j: it
Novi grobovi
Katie Kolman
Včeraj je doma na 1401 E. 53 St. umrla Katie Kolman, roj. Sodja, stara 84 let, rojena v Sv. Križu nad Jesenicami, od koder je prišla pred 51 leti. Njen mož Jakob je umrl 1. 1925. Bila je mati Mary Pryatel, Lucy Snyder, Jean Snyder, Sophie Mc-Fadden (v Beavertonu, Ore.), pok. Josephine Kolman, Pauline Kolman, Rose Kolman, pok. Jakcba,- Vincenta, Joa, l4-tim stara mati in 9-tim prastara mali. Bila je članica Društva Napredna Slovenke SNPJ. Pogreb bo v petek ob devetih dop. iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev Brezmadežnega Spočetja oib 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh.
Frances Klemenc
Danes zjutraj je umrla v Euclid - Glenville bolnici Frances Klemenc s 17724 Neff Rd. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb. zavod na Lake Shore Blvd. Podrobnosti jutri.
-----o-----
leliri hvali Ameriko
NEW YORK, N.Y. — Predsednik indijske vlade je za zadnjo številko Foreign Affairs časopisa napisal daljši članek, v katerem se zelo pohvalno izraža o odnesih med Indijo in Združenimi državami. Posebno opozarja na moralno in dejansko podporo, ki so jo Indiji nudile Združene države lansko jesen ob času Kitajskega vdora v Indijo. “Odnosi med obema deželama so redko bili tako dobri, kot so sedaj”, je zapisal Nehru.
Združene države so dale Indiji v zadnjih letih tudi obsežno gospodarsko pomoč na eni strani v odvisni hrani, na drugi pa tudi v obsežnih kreditih in denarnih darovih, ki naj bi pomagali Indiji izvesti njen gospodarski program.
Rdeči Kitajski so dobri odnosi med Ameriko in Indijo trn v peti. Te dni je časopisje rdeče Kitajske Indijo obdolžilo, da se vključuje v ameriški vojaški tabor proti socialističnemu bloku.
V Ženevi največ prepir *a,|«vo I1“iko,*J,®1š*1!ih
m iiigoslcvanskih Eadi|
Razorcžitvena konferenca v švicarski Ženevi debatira in se prepira brez vsakega izgleda na kak uspeh.
ŽENEVA, Sv. — Predstavniki 17 dežel razpravljajo o razorožitvi, proučujejo predloge, ki jih stavljata Zahod in Vzhod, včasih celo nevtralci, ne da bi i sre:aovanie predsednika AFL-se celotno vprašanje ustavitve i CIO G. Meanyja je ILA izva-ohoroževalne tekms1 premaknilo janie bojkota začasno odložila.
red.
Da je bojkot dosegel svoj namen, se vidi po tem, da ladje svobodnega sveta ne obiskujejo več kubanskih pristanišč. Ruska vlada je morala nategoma vskočiti in ja’ baje že kupila 12 ameriških tovornih ladij vrste Liberty, da jih postavi v službo tovornih linij s Kubo. Kako je prišlo do nakupa, v državnem tajništvu še niso povedali.
— Kdo je stric Sam? Sorodnik, ki ga. nikoli ne vidite, pa mu redno pošiljate denar.
za korak. Konference se udeležuje po šest zastopnikov nevtralcev in sovjetskega bloka ter pet zastopnikov Zahoda, ker je Francija, šesti zastopnik Zaho- skušajo spraviti to zadevo v
da, udeležbo odklonila.
Glavni del razgovorov se je vrtil in ,se še vedno vrti okoli končanja preskušanja atomskega orožja. Združene države in Vel. Britanija sta še lani predložili končanje vseh preskusov v ozračju, na zemlji, v vodi in vesolju, ker je te mogoče uspešno nadzirati z aparati, na .končanje preskusov ppd zemljo pa sta bili voljni pristati le, če bi Sovjeti j a dovolila nadziranje preskusov s pregledi mednarodne komisije na njenih tleh. Sov-jetija je to zavračala in predlog je obtičal.
Sovjetija zavrača kompromis
Letos je Nikita Hruščev v posebnem pismu Kennedy ju pristal na dva ali tri letna pregleda glede izvrševanja morebitnega dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja na tleh Sovjetije. Vse je kazalo, da bo prišlo do sporazuma, ko so Združene države znižale število letnih pregledov od nekdanjih 20 na 8 do 10 in pokazale voljo iti celo na 6 ali 5. Sovjetski zastopnik je izjavil, da naj nihče ne računa na nadaljnjo sovjetsko popuščanje. Pogajanja so obtičala in nekateri so začeli ugibati, da pripravlja Sovjetska zveza novo vrsto preskusov.
V ponedeljek sta se na konferenci zopet sprijela ameriški zastopnik Stelle in sovjetski zastopnik Carapkin. Vsak sta poudarjala svoje istališče in Rus je izjavil znova, da Sovjetija ne bo sprejela kompromisnega predloga, ki ga v tem vprašanju pripravljajo nevtralci.
AMERIKA PROTI NAPADOM BEGUNCEV NA CASTROVINO
Državno tajništvo v Washingtonu je včeraj v javni izjavi obsodilo napade kubanskih begunskih komandosov na Kubo češ, da boju proti Castru več škodujejo, kot koristijo. — Konferenca v San Joseu bo danes zaključena.
WASHINGTON, D.C. — Skupina kubanskih beguncev znana pod imenom Alfa 66 je objavila, da je ena izmed njenih bojnh enot nenadno napadla neko sovjetsko vojaško oporišče na severni obali Kube, pri čemer je bilo več stopniki ILA, državnega tajni-1 }^>usov mrtvih in ranjenih. Poškodovana naj bi bila tudi predsednika Meanyja, j ^§1^ tovorita ladja v tamkajšnjem pristanišču. Zastopnik
bodo jutri obravnavali
WASHINGTON, D.C. — Kot smo poročali, je ILA, to je unija pristaniških delavcev, proglasila bojkot nakladanja in razkladanja blaga s poljskih in ju-gcolovanskih ladij. Na željo federalne administracije in po-
Sedaj prihaja novica, da se bodo predvidoma sestali jutri za-
štva in
Dyna-Soar opuščen?
WASHINGTON, D.C. — V letalskih silah se boje, da bo program Dyna-Soar vesoljskega letala opuščen, kot je bila opuščena raketa Skybolt in kot je v nevarnosti letalo RS-70.
Letalske sile so upale Dyna-Soar vesoljsko letalo razviti v vesoljskega lovca, ki naj bi po potrebi nadziral in uničeval sovražne umetne lune. Obrambni tajnik McNamara je »aročll novo oceno celotnega načrta.
€&.ou&y

Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno ib vetrovko, pršenje dežja pomešanega s snegom. — Naj višja temperatura 42,
Ljusfjs se ne zanimajo
WASHINGTON, D. C. — V osnutku federalnega proračuna je namenjenih celih $175,000,000 za organizacijo protiatomskih zaklonišč, Kennedy je postavil tudi organ, ki naj poskrbi za zaklonišča, toda zadeva se ne premakne z mesta. Zakaj, je povedal pomožni tajnik za narodno obrambo Pittmann. V svojem govoru po radiju je omenil, da je federacija že napravila načrt za zaklonišča, kamor bi se lahko zateklo v sili do 100 milijonov Amerikancev, da pa je načrt ostal lie na papirju in da ni upanja, da bi se od tam premaknil.
Glavni vzrok je istališče naše javnosti, ki se za zaklonišča noče meniti vkljub vsej propagandi, ki jo dela federalna uprava. Federalna uprava je namenila prispevek k zakloniščem v znesku $2.50 za kvadratni čevelj, pa tudi ta vaba ni nič zalegla. Ravno nasprotno, znova in znova se slišijo glasovi, ali so zaklonišča sploh potrebna.
Na to odgovarja uprava takole: Zaklonišča so potrebna iz dveh razlogov. Najprvo bodo varovala človeško življenje ta-
za atomska zaklonišča
krat, ko pade bomba in začne njena razdiralna sila uničevati okoli sebe vse, kar ji pride pod roke, posebno stavbe. Zaklonišča so pa tudi potrebna za varstvo proti radijaciji. Dejansko je radijacija veliko nevarnejša od rušenja stavb. Sega dalj in traja dalj časa in se zarije tudi tja, kamor razdiralna sila ne seže.
Zato jie temu prirejen tudi načrt federalne uprave, ki predvideva dvojna 'zaklonišča. Na prvem mestu so velika zaklonišča, kamor naj gredo ljudje v času zračnih napadov. Ko ti minejo in splahni prvi val radija-cije, bi ljudje lahko šli domov in se v domačih zakloniščih varovali pred posledicami radija-cijie, ki utegnejo trajati do 14 dni po napadu. Seveda morajo domača zaklonišča biti tudi o-premljena z zalogami hrane, zdravil, obleke, perila itd.
Pittman je rekel, da v Pentagonu računajo, da prvi naval sovražnikovih bomb najbrže ne bo namenjen velikim mestom, ampak strateškim točkam, kot so oporišča, letališča, luke, prometni vozli in tovarne za orožje vseh vrst.
Moskva se razočarala rsad arabskim sveta
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Po hodnikih palače ZN kroži vest, da je ruska komunistična partija poslala zaupno okrožnico vsem ostalim komunističnim partijam, posebno tistim v satelitskih državah, ki naj v njej o-pozarja, naj nehajo hvaliti Egipt, Jemen, Sirijo in Irak. Moskva hoče namreč ubrati nova pota v odnosih do arabskega sveta in ne želi, da bi ji kdo kvaril račune.
Ta novica je vsaj deloma potrjena po drugih dogodkih. V Moskvi so na primer javno demonstrirali proti preganjanju komunistov v Iraku in sedaj tudi v Siriji, Naser pa še zmeraj drži pod ključem egiptovske komuniste. Na drugi strani je Naser nehal gonjo proti Ameriki. Ni je čisto ustavil, toda vidi se, da ponavlja samo stare očitke proti Washingtonu, toda z zmeraj manjšo vnemo.
Vpliv ameriške podpore na Naserjevo zunanjo politiko postaja očiten, akoravno se ne pokaže db vsaki priliki in v vsaki krizi. V krogih ZN ne ospora-vajo resničnosti komunistične okrožnice.
skupine je časnikarjem izjavil, da bo ta nadaljevala svoje napade na Kubo, dokler ta ne bo svobodna. Ti napadi naj bi pri Castrovih nasprotnikih budili upanje na svobodo in ohranjali njihov pogum v težkih urah. Državno tajništvo je v posebni izjavi obsodilo te napade kot prej škodljive kot koristne v boju proti Castru. Temu dajejo osnovo za stalne obdolžitve Združenih držav, da pripravljajo napad nanj.
Državno tajništvo je obljubilo natančno preiskavo, ki naj pokaže, če ni bila ž napadom kršena ameriška nevtralnost, če niso kubanski begunci zlorabili političnega zatočišča. Njihov zastopnik je zatrjeval, da napad na Kubo ni bil izveden z ozemlja Združenih držav in da pri njem tudi ni sodeloval noben ameriški državljan.
Sovjetska novinarska služba Tass je napad priznala in vrgla odgovornost zanj na Združene države, Kubanci pa o njem čisto molče.
Danes konec razgovorov v San Joseu
SAN JOSE, Kost. — Predsednik Kennedy in predsedniki šestih republik Srednje Amerike so se sporazumeli o načinu boja proti rdeči nevarnosti. V skupni izjavi so vodniki sedmih republik obljubili pospešiti socialni in gospodarski napredek ,'S!rednje Amerike kot najboljše sredstvo v boju proti rdečemu podtalnemu rovarjenju s Kube. Prihodnji mesec se bodo poleg tega
strani obljubile nadaljevanje pomoči v okviru Zveze za napredek. Kennedy je povedal, da bodo ameriška letala še dalje nadzirala Kubo in s tem tudi preprečila vsak nastop Castrove obox’ožene sile proti katerikoli državi Latinske Amerike.
Za danes dopoldne je bil določen zadnji sestanek Kennedy-! ja s šestimi predsedniki repub-: lik Srednje Amerike, ki naj bi konferenco, ki se je začela v ponedeljek, zaključil.
-------o-------
Otočani se vračajo na
Tristan da Cunha
LONDON, Vel. Brit. — Ko je začel pred dvemi leti bruhati ognjenik na otoku Tristan da Cunha v južnem Atlantiku, so angleške kolonialne oblasti prebivalce odpeljale v Vel. Britanijo, ker po isodbi strokovnjakov življenje na otoku ni bilo več varno.
Otočani se v Angliji niso posebno dobro počutili in so vedno preudarjali, kdaj se' bodo lahko vrnili domov. Otok se je
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnice—
Jutri, v četrtek, ob osmih zj. bo v cerkvi sv. Lovrenca sveta maša za pok. Ano Smrekar ob 5. obletnici smrti.
Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Hribar na 30. dan po njegovi smrti.
V nedeljo ob 9.15 bo v cerkvi sv. Antona v Parmi, O., sv. maša za pok. Pavla Oblak ob 20. obletnici smrti.
Danes ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Simona Bizjak ob 19. obletnici smrti.
K molitvi—
Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Kaluža.
Pogreb—
Pogreb pok. Mary Kaluža bo jutri, v četrtek, ob osmih zjutraj iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo pod vodstvom Mary A. Svetek,
zbrali notranji ministri šestih ^ sedaj toliko umiril, da je te dni
Vrhovno sodlise proti prisiljenemu priznanju
WASHINGTON, D. C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da je priznanje zločina od strani zločinca, ki so mu vbrizgali “serum za resnico”, protizakonito in za to neveljavno.
Vrhovno sodišče je s tem dalo Charlesu Townsendu, ki je bil obsojen leta 1953 v Chicagu zaradi umora, možnost nove razprave, ker je tedaj policija dosegla priznanje zločina z vbrizganjem “seruma za resnico”. Na ta način naj bi oslabila njegovo voljo in ga pripravila do priznanja dejanja, o katerem on trdi, da ga ni storil.
srednjeameriških republik, da| odplula prva skupina iz Londo-iz vede j o takojšnje ukrepe, ki naj preprečijo Castrovim agentom, orožju in denarju vstop v Srednjo Ameriko. Vseh šest držav bo tudi strožje nadziralo izdajanje potnih listov in drugih dokumentov za potovanje na Kubo.
na proti Tristanu da Cunha. Upajo, da jim bodo sledili kmalu tudi ostali. Na otočju je živelo skupno okoli 250 ljudi.
------o-------
— V Združenih državah je cela vrsta mest z imenom El
'Združene države so od svoje Dorado.
POT DO AFRIŠKE SKUPKOSTI JE ŠE ZELS DOLGA
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— niso dali oplašiti; odkrito so go-Afriške države bi rade po evro- vorili o nevarnosti “afriške pejiskem vzgledu osnovale svojo ;OAS”. V Alžiriji je namreč po-lastno skupnost in se bodo nji- stalo po končani državljanski
McCone jim je v želodcu
WASHINGTON, D.C. — John McCone, načelnik Centralne obveščevalne službe je nekaterim vodilnim osebam v zvezni vladi še vedno hudo v želodcu. Ne morejo mu pozabiti, da je svaril pred izgrajevanjem sovjetskega vojaškega oporišča na Kubi in da mu oni niso — verjeli.
hove delegacije sestale v ta namen v Abesiniji, verjetno že v mesecu maju. Da bo tam najbrže veliko govorov, toda prav malo praktičnih sklepov, lahko sodimo po poteku sestanka, ki se je vršil v republiki Gornja Volta in kamor so poslale svoje zastopnike bivše francoske kolonije in sedaj samostojne republike.
Na sestanku niso govorili toliko o afriški skupnosti kot o nevarnosti, da se v Afriki razpase demokracija “južnoameriške vrste”. Pod njo razumemo metodo, po kateri se vlade spreminjajo potom revolucij in ne na demokratičen način. Tako spremembo vlade so imeli zadnjič v republiki Togo, kjer je nekaj n e z a dovoljnih oficirjev strmoglavilo vlado in ubilo predsednika Olympija. Pri uporu so imeli tudi bivši alžirski partizani svojo besedo. Na sestanku so zato tudi izključili delegacijo iz republike Togo, kar je francoska vlada močno kritizirala. Udeleženci sestanka se
vojni do 60,00 partizanov. brez posla, ki so kot nalašč lahko za orodje pri vsaki revoluciji. Ta brezposelna armada bi se na primer kar rada vdinjala ganskemu diktatorju Nkrumahu, kar so na sestanku tudi brez o-botavljanja omenjali.
Francoske kolonije in sedanje neodvisne države bodo torej v Abesiniji proti vsaki afriški skupnosti, ki bi dala osrednji organizaciji kaj politične ali vojaške moči. Bojijo se, da bi taka centrala lahko dajala potuho raznim podtalnim zarotniškim in uporniškim gibanjem. Da take nevarnosti ni treba podcenjevati, so povedale izjave posameznih delegatov, da so bili poskusi revolucij tudi v Nigeriji, Slonovi kosti, Dahomeyu, Gabonu, Gornji Volti in Liberiji, ki so se pa vsi ponesrečili.
Na sestanku v Abesiniji bo torej verjetno prišlo do ostrih debat med nekdanjimi francoskimi kolonijami na eni strani in angleškimi ter ostalimi na drugi.
Zadnje vesti
GANGTOK, Sikim. — Danes jc tu poroka prestolonaslednika princa P a 1 d e n a Thondupa Namgyala z 22 let staro Amerikanko Hope Cooke. Princ Palden, 39 let stari vdovec s tremi otroci, se je seznanil s svojo sedanjo nevesto že pred dvemi leti, toda poroka je bila odložena na letošnji 20. marec v soglasju z napovedmi astrologov. Sikim je mala državica v Himalajskih gorah pod indijskim varuštvom. Rdeča Kitajska je označila poroko prestolonaslednika z Amerikanko kot poskus ameriškega “imperializma” povečati svoj vpliv tudi na tem delu mejo rdeče Kitajske.
WASHINGTON, D. C. — Izjava državnega tajništva, da je bila njena izjava o infiltraciji komunizma v brazilsko vlado napačno razumeta in da ni imela namena motiti razgovorov o finančni pomoči Braziliji, je “zadovoljila” predsednika Brazilije in pomirila razburjenje v Braziliji.
ŽENEVA, Šv. — V Sahari izvedeni podzemski atomski preskus, proti kateremu so protestirali Sirija, Alžirija, Sovjetska zveza in Maroko, bo še, otežil razgovore o končanju
preskušanja atomskega orožja, ki so že tako obtičali na mrtvi točki.
KAIRO, ZAR. — Sem je prišel predsednik sirijske vlade Bi-tar in se sestal z Naserjem k razgovoru o povezavi Sirije in Egipta ter drugih arabskih držav v federacijo ali konfederacijo. Za sedaj se za to zavzemata poleg Sirije in Egipta še Irak in Jemen, radi pa bi v zvezo pritegnili tudi Alži-riio.
/iMERišM ittmmm
r+ 'VT » «/f <-j\ .^i— m7>

6117 St. Claif Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
"	SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50.for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio Z5Sifc.83	No. 56 Wed., March 20, 1963
Kuba kot komunistična postojanka
Kuba je postala v razmeroma kratkem času glavna komunistična postojanka v obeh Amerikah. Organizirala jo je Moskva, sodelujejo pa tudi kitajski komunisti. Moskvi ni tako sodelovanje všeč, toda ne more si pomagati. V vseh državah srednje in južne Amerike živi namreč veliko Kitajcev, več kot navadno mislimo. Kitajski priseljenci so morda v srcu za Čankajška, na zunaj pa morajo biti iz previdnosti za komunistično Kitajsko. So torej obsojeni, da sodelujejo s kitajskimi komunističnimi agitatorji. Moskva ni v tako srečnem položaju, mora trpeti kitajske tovariše v svoji družbi, kajti drugače bi ji delali preveliko zgago.
Nedavno je glavni ravnatelj Centralne informacijske agencije (CTA) razložil pododborru odbora za zunanjo politiko predstavniškega doma, kako je organizirana komunistična postojanka na Kubi. Njegovo poročilo ne pove ničesar novega, toda je zelo pregledno. Pove v glavnem to-le:
Kuba je postala glavna podružnica komunistične propagande za Ameriko. Iz Moskve in deloma Peipinga dobiva denar, propagandni materijal (letake, brošure, gesla) in vse potrebne inštruktorje. V podtalnem rovarjenju ni važen samo denar in propagandni materijal ter orožje, ampak tudi in celo predvsem široko razpredena mreža poklicnih revolucijonarjev s primerno rezervo. Kar takih aktivnih revolucijonarjev izpade, jih mora takoj nadomestiti kubanska centrala, ki je v ta namen organizirala pravo univerzo za vzgojo in vežbanje poklicnih revolucijonarjev.
Kandidate za to ustanovo dobavljajo lokalne komunistične organizacije iz Latinske Amerike. Žal za kandidate niso v zadregi. Povsod v Latinski Ameriki je dosti brezposelne mlade inteligence in brezposelnih delavcev in iz tega sloja se rekrutira večina komunistov, ki pridejo v komunistično šolanje na Kubi. Šolajo se pa v vsem, kar koristi revoluciji: morajo biti izučeni v gverilskem vojskovanju, podiranju prometnih vezi, posebno mostov, bombardiranju tovarn, elektrarn in javnih poslopij. Morajo znati organizirati demonstracije, izgrede in nemire, sabotažo, štrajke, atentate na vidne nasprotnike itd. Seveda morajo biti tudi izvežbani roparji in izsiljevalci, kajti Moskva je postavila načelo, da se morajo v vsaki državi vsaj delno tudi sami vzdrževati. Program kubanske komunistične propagandne šole je torej sila obširen.
CTA trdi, da se letno šola na Kubi 1,000 do 1,500 bodočih komunističnih lokalnih voditeljev. Prihajajo iz vseh republik z izjemo Urugvaja. Učitelje zanje je nabrala Moskva, če le mogoče, med vrstami bivših španskih borcev. Ti namreč znajo španščino in poznajo tudi značaj španskih potomcev. Največ kandidatov je do sedaj prišlo iz Venezuele, Peruja, Ekvadorja, Argentine in Bolivije. Šolanje traja do enega leta. Posebne tečaje imajo za špijonsko službo, pa tudi za radio in brezžično telegrafijo.
Kar je med kandidati prebrisanih glav, jih vežbajo v umetnosti, kako se vriniti v policijsko službo, kako priti na ključne položaje v prometu, kako poiskati primerne kraje, kjer letala lahko sipljejo na zemljo agitacijski material, pa tudi padalce. Morajo se izvežbati, kako priti do ponarejenih potnih listov, viz in drugih potrebnih dokumentov, kako krasti v javni upravi zaupne dokumente itd.
S Kube gredo nekateri kandidatje še za železno zaveso, da tam spopolnijo svoje tehnično znanje in se utrdijo v komunizmu.
Kje se sedaj poklicni revolucijonarji najbolj udejstvujejo? Največ jih je v Venezueli, med njimi so močno zastopani pristaši kitajske komunistične struje, ki se praviloma odlikujejo s posebno zagrizenostjo. Kaj vse tam počenjajo, o tem beremo veliko v dnevnem časopisju. Mnogo jih je tudi v republiki Peru. Tam so organizirali že par velikih štrajkov in pož-igov, kmete so pa nahujskali, da so vdirali na veleposestva in jih izropali. Glavni kolovodje imajo svoje tajne radio-oddajne postaje in so v stalni zvezi s Kubo. V Ekvadorju so se komunisti vrgli na organizacijo gverilskega vojskovanja. S Kube dobivajo tudi izdatne denarne podpore. V Panami se odlikujejo s širjenjem tiskane komunistične propagande. Panamska policija zapleni mesečno do 12 ton propagandnega materijala, ki prihaja seveda s Kube.
V vseh teh državah so tudi poskušali izropati banke, navadno s precejšnjim uspehom. V peruvanski prestolici so se celo.združili s poklicnimi roparji in z njimi vred izropali neko banko za $100,000. Plen so si razdelili med seboj po dogovorjenem ključu. Tudi neko banko v Venezueli so olajšali za $25,000. Na poseben način je seveda organizirana dobava orožja malega kalibra, nekaj ga pa poklidni revolucijonarji tudi kupujejo pod roko.
CIA trdi, da mreža podtalnega rovarjenja v Latinski Ameriki še ni do konca organizirana, so pa povsod že zarodki mestnih revolucijonarnih organizacij, posebno močni so v severni Braziliji.
Tako se torej glasi v glavnem poročilo CIA. Dobro je, da naša administracija pozna to mrežo in da vedo zanjo tudi republike v Latinski Ameriki. Menda OAS že pripravlja podroben načrt, kako bi komunistično mrežo postopoma razbijala s skupnim nastopom vsaj večjega dela republik Latinske Amerike. Vse gotovo ne bodo za to, se preveč bojijo levičarskega javnega mnenja, ki vede ali nevede simpatizira z revolucijonarji in jim daje potuho. O vsem tem se bodo razgovarjali voditelji držav in njihove delegacije na prihodnjih sestankih OAS.
Želimo jim uspeha, toda dvomimo vanj. Kamorkoli pridejo v Latinski Ameriki poklicni revolucijonarji, najdejo v domači beračiji najmočnejšega zaveznika, ki jim gre na roko in jih krije pred oblastjo. Treba je samo, da jim revolucijonarji napolnijo ušesa z obljubami, ki se očitno ne dajo izpolniti.
Poleg policijskega preganjanja poklicnih revolucijonarjev je potrebna še temeljita socijalna politika. Nanjo
V	Združenih državah je bilo lani okrog 91 milijonov avto-voznikov obojega spola. Število je naraslo od leta 1961 nekaj nad 2%. Na ameriških cestah je bilo okrog 79 milijonov avtomobilov vseh vrst, kar je nad 4% več, kakor leta 1961. Z avti so prevozili ameriški avto-voz-niki nekako nad 767 bilijonov milj.
V	tem avtnem mravljišču je bilo tekom lanskega leta ubitih 41,000 ljudi, kar znaša okrog 8% višje število teh žrtev, kakor prejšnje leto. Telesno poškodovanih pa je bilo lani v avtnih nezgodah okrog 1 milijon in pol
pa sedanji vladajoči krogi v Latinski Ameriki s par izje- ljudi, nekateri bolj, nekateri mami nočejo niti zdaleč misliti. Ako jim b,o naša administracija sedaj še pomagala pri policijskem preganjanju poklicnih rdečih revolucijonarjev, bodo ameriško podporo smatrali kot dokaz, da jih bo Amerika zmeraj varovala pred komunizmom. In naš boj proti komunizmu v Latinski Ameriki bo prišel z dežja pod kap.
CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3
Mnenja in vesli
iz Železnega okrožja

Duluth, Minn, zime, kakor je bila letošnja, mnogi starejši ljudje že dolgo ne pomnijo. V Lake Superior (jezeru) so ribičem v januarju in februarju mreže v vodi zmrznile, ki jih niso mogli več dni izvleči iz ledu. K temu zmrznjen ju mrež je pripomogel “frost smoke”, to je nekaka mrazna megla, ki nastane ob hudem mrazu na gotovih krajih, ki jih taka megla zapre, da stoje v od take megle v zaprtem hudem mrazu. Megla se tu pa tam nekako odtaja, pa sproti zmrzuje in zmrzuje stopnjo za stopnjo naprej vse, kar obdaja. To se dogaja v takih zimskih klimah v gotovih severnih krajih, v katerih ima zima že od nekdaj izgovorjene “jerperge”.
Pa kaj naj se pritožujemo o zimi? Ta naš ne-.sliši, je premrzla. Nobena dežela na svetu, vsaj pri nas ne v severnih krajih, pa še nima kakega takega “političnega komisarja”, ki bi znal krotiti zimo, da bi ga poslušala in ubogala tako, da bi bilo za vse prav, za tiste, ki jih rado zebe, in za one, ki so bolj topli. Ne preostaja nam drugega, kakor potrpeti in počakati, da se bo zima naveličala nam nagajati in da se bo odpravila kam naprej v druge kraje.
* SKRBI RADI NEZAPOSLENOSTI mučijo in težijo slehernega človeka, ki je odvisen od dela in zaslužka in onega, kar mu to prinaša za preživljanje in obstanek. Saj ni potrebno slikati na posebne načine teh težav. Tisti, ki jih imajo in jih imamo, vemo, kakšne so. Delavec ali kakršnega koli poklica uslužbenec z družino ve, kakšne težave so to. On in njegova družina mora živeti, to pa zahteva hrane in druge primerne oskrbe in še mnogo več in več. Ge imajo taki stalne dohodke, še nekako gre, tako ali tako. Če pa ni dela in zaslužka, je pa kmalu druga. Vse od lanskega novembra sem se je zaposlitev zmanjševala in krčila. Na tisoče ljudi je brez dela še zdaj. Živeti pa je treba.
Pred dobrimi sto leti, kakor pravijo, da se je začela porajati med delavci misel o potrebi delavskih organizacij. Vzelo pa je več desetletij, da je prišlo do istih. Zgodovina delavskih organizacij pripoveduje, da se je
Tako ostre Danes sem pravkar bral, da bivši “plumber” George Meany, ki predseduje Ameriški delavski federaciji, priporoča, da se zniža delovni čas z 8 ur na 7 ur. Na teden pet dni dela, to bi pomenilo na teden 35 ur dela namesto 40 ur, kakor zdaj.
Ta zahteva po krajšem delavniku nikakor ni pretirana in zgleda, da sedanji zvezni kongres jo bo skoro odobril in potrdil.
Mnogi seveda mislijo in tolmačijo to vprašanje in te probleme drugače. Nekateri upravičeno, drugi neupravičeno. Mali podjetniki in razni privatniki imajo razloge za to. Velepodjetja ne toliko, a ta se proti-vijo proti temu bolj kakor mali podjetniki in privatniki. Resnica pri vsem je tudi ta, da ves industrijski ih drugi business ni nič drugega kakor ena sama trgovska igra — lov za dobičkom. Mnogim uspe te vrsta letina in je vse dobro — mnogim ne, se vse pokvari včasih tudi pri najboljšem računanju. To je igra businessa in sreče ...
* KENNEDYJEV NAČRT ZA FARMARJE ZA 1963. — Predsednik Kennedy in tajnik za poljedelstvo Orville L. Freeman, bivši naš minnesotski guverner, sta nekako umaknila in zmanjšala svoje zahteve in nasvete po obvezni kontroli nad mlekarsko proizvodnjo in nad pridelovanjem koruze in žita za krmlje-njisi živine z istim. Namesto obveznega programa, zdaj nagla-šajo le za prostovoljno kontrolo za vse to. Pod obema načrtoma pa naj bi bili farmarji odškodovani iza nižje pridelke in proizvodnjo. Predsednik Kennedy zlasti priporoča načrt za nižje cene bombažu. To iz razloga,
manj.
Žalostna je ta statistika in zgleda, da avtne nezgode požirajo ljudi hitreje kakor kaka vojna. ..
* “VRAG V POTREBI MUHE
ŽRE ...”
ta rek sem včasih
slišal povdarjati stare očance, ko sem še kratke hlače nosil. Taka opazka ali pripomba se je nanašala -na slučaje, v katerih so morale kake stranke pristajati in sprejemati nevšečne in neljube pogoje v takih ali takih razmerah in okoliščinah. Kam naj pritaknemo ta rek zdaj v današnjih časih, -da bi bil na mestu? Ni bolj primernega kraja in mesta, kakor so slučaji političnih trenj med narodi v sedanjosti. Kdor ima oči, vidi, kdor ima ušesa, sliši, kaj se dogaja -sleherni dan v svetu med narodi. Zahteve narodov in ljudi sploh so danes take, jutri take. Zato so- tudi politične razmere take, kakor vreme, danes lepe in jasne, jutri pa zatemnjene pod temnim nebom, obetajoč le nevihte in vse najslabše. Srečen je, kdor zna sprejemati oboje z mirnim obrazom. A takih, ki bi to znali, je malo. A tudi tisti, ki to znajo, nimajo tistih potrebnih kvalifikacij, da bi znali ustreči in zadostiti vsemu, kar taki 'slučaji zahtevajo. To- je, zadovoljiti tiste, kar v takih zadevah zahtevajo, in onim, ki jim take zahteve v takih slučajih delajo krivice. Treba je ljudi zelo širokih src, ki znajo in razumejo umetnost. In takih ljudi s takimi talenti, če je to prav povedano, je bilo vedno malo na svetu in zgleda, da jih je vedno manj in manj.
Kam vse to meri? V preteklost in sedanjost. Tam in med onimi, ki so bili včeraj -naši zavezniki, so naši sovražniki. Tisti in oni, ki so bili včeraj naši sovražniki, so danes naši zavezniki in prijatelji. Včerajšnje sovražnike oboro-žujemo in jim pomagamo, čudno je to, čudna politika. A tako kaže', kaj hočemo?
Japonci so bili pred 18 leti naši naj zagrizen ej-ši sovražniki. Le atomska bomba jih je užu-gala in ugnala. Zdaj po 18 letih oborožujemo Japonce in jim do-
ker tekstilnice dobijo bombaž ivoljujemo nuklensko orožje. Po-okrog 8c pri funtu -ceneje iz tu-trobilo iz Tokia omenja, da ima-
jezemstva, nego -ga morejo kupiti -doma -na domačem trgu. Te konkurenčne cene so glavobol za -ene', ki -proizvajajo bombaž doma. Kennedy apelira na farmarje, naj volijo za bolj tesno in strogo kontrolo nad žitnimi in drugimi pridelki. Vprašanje pri vsem pa je, če bodo farmarji s tem zadovoljni in volili za to.
Vse to prikazuje, da brez go-spodsrskih težav in sitnosti tudi doma v Ameriki nismo. Nekaj sitnosti k temu prispevajo tuji neki samouk, strojnik Ira Ste- j konkurenčni trgi, nekaj domače ward po imenu, začel prvi zani-!Z£c*eve in razmere, ki se radi mati, kako naj bi se rešilo vpra- trgovskih in življenjskih ckoli-šanje nezaposlenosti. Pri tem	spreminjajo iz dneva v
preučevanju je prišel do prak-.^an-tičnega zaključka, da mnogi de- j lavci delajo predolge ure. Tedaj | so delali navadno od 12 do 15 ur na dan. Ta čas je treba razdeliti, pa bo dela za vse. Po tistem
času tedaj pa so nekateri delali predolgo, drugi pa nič. In tako je začel priporočati, naj se uveljavi delovni čas delavnika na osem ur dnevno. Seveda je to zagrmelo posebno v krogih last-1 (istika nikov industrij.	j leto?
* KAJ POVE STATISTIKA O AVTNIH NEZGODAH? — Veliko pove, ko bi le tisti, ki se jih to tiče, vzeli to bolj k srcu in bili bolj obzirni in pazljivi pri vožnjah. Ker se pa nezgode mno-že iz dneva v dan, zgleda, da opozorila in apeli za večjo previdnost in varnost padajo na gluha ušesa. Kaj pove nam sta-glede tega za zadnje
jo Japonci bolj praktične puške vseh vrst, ko- pa so naše, in prihodnje leto 1964 bodo nadomestile nove japonske puške več raznih vrst ameriške puške, ali kot pravi poročilo “Caucasian size” orožje. Japonske puške, ki so izdelki japonskega “Technological Research Instituta, pravijo, -da so boljše od naših. Tudi nuklerske izstrelke izdelujejo na debelo. Mnogi se vprašujejo, če to pomeni ukinj-enj.e izdelovanja takega orožja za Japonce od naše strani. Nekateri pravijo, da to ne pomeni? Kaj pomeni torej?
Nekam čudna politika je to in čudna so pota odn-ošajev med nami in našimi nekdanjimi sc-vražniiki in zavezniki. Kdo more zaupati onemu, ki je bil včeraj napadalec, da ne bo zopet jutri napadalec? Kje je kako zagotovilo proti .temu? Zgleda, da takega zagotovila ni nikjer. Vse' se kuha in zaupa po načrtih “slepe sreče”. Koliko je ta vredna, bo povedala bodočnost.
Drugega odgovora zaenkrat na to ni.
Andrej ček
VESTI
Z. :
i m mz

Poskusi ustaljevanja cen
Naraščanje cen je huda bole1-zen po vsem svetu, prav posebno v -državah s šibkim gospodarstvom in primanjkljajem v zunanji trgovini. Ta bolezen tare vsa povojna leta tudi Jugoslavijo. Spominjamo -se časov ob- koncu druge svetovne vojne', ko je bila vrednost dinarja določena na 50 dinarjev za dolar, kot je bila pred začetkom druge svetovne vojne. Sedaj je uradna cena dinarja narastla na 750 din za dolar, črna pa -na okoli 900 do 1000 dinarjev, če pomislimo, da je v tem času tudi dolar izgubil del svoje vrednosti, potem šele -lahko precenimo prav padec vrednosti dinarja. Cene naraščajo stalno kljub poskusom oblasti, da bi jih zaustavile z raznimi “administrativnimi” u-krepi.
Tako je vlada v Beogradu v začetku preteklega meseca odločila, “da ni objektivnega razloga za zviševanje cen” in na-po-vedala, da bo nastopila proti tistim, ki skušajo z zvišanjem cen na “preprost način rešiti subjektivne probleme v proizvoda nji”. Zviševanje cen so sklenili preprečiti ne samo iz odloki o prepovedi, ampak tudi z gospo-/ darskimi koraki.
Turizem na drugem mestu
Tuji gostje in obiskovalci so pustili tekom lanskega leta v Jugoslaviji skupno 12 milijard deviznih dinarjev, več kot je dosegla v tem pogledu katerakoli veja- gospodarstva v Jugoslaviji z izjemo lesne industrije. Ta je še vedno prva kot do-našalec deviz.
-Odbor za turizem pri Zvezni gospodarski zbornici je na svoji seji pretekli mesec ugotovil, da ima domače gostinstvo fta razpolago nekaj nad 60,000 ležišč, od tega -nekako 18,000 v prvi in drugi kategoriji. Od sedanjih zmogljivosti jih komaj polovica zadošča potrebam inozemskih gostov. Tem potrebam po sodbi omenjenega -odbora ne ustrezajo tudi ceste. Edina v tem -pogledu je v redu cesta “Bratstva in enotnosti”.
Ljubljana dobi 9 novih prometnih luči
Po poročilu predsednika mestnega sveta Ljubljane inž. Marija Tepine bo dobila Ljubljana letos k -dosedanjim 13 prometnim lučim (semaforjem) še devet novih, ki bodo vse skupaj vsklajene v takozvani “semaforski val”. Predsednik je napovedal tudi preureditev Žal, načrt iza industrijsko -cono- v Mostah, p o v -e-č a n o zmogljivost Mestne plinarne, gradnjo nove industrij sike pekarne, športni park inž. S. Bloudeka in drugo.
Industrijsko pekarno so začeli graditi v septembru ob- Šmar-tiniski cesti in bo imela zmogljivost 40 ton kruha v 16 urah. Mestno pokopališče pri -Sv. Križu so nameravali premestiti, pa so se premislili in ga bodo le preuredili. -Sodijo, -da ga ne bo treba posebno povečavati, ker bodo zgradili krematorij. Celoten kompleks nekdanjega letališča ob progi Ljubljana-Zalog s-o določili za industrijsko cono. Mestna plinarna je premajhna, pri tem pa se potrošnja plina naglo veča. Odločili so se, -da povečajo njeno zmogljivost od sedanjih 60,000 kub. metrov na 90,000 kub. metrov plina. Povečali bodo tudi možnost za rezerve plina. Sedaj ga ‘imajo na zalogi za kvečjemu 8 do 10 ur normalne porabe.
Lani 80, letos 400 montažnih hiš
V -Sloveniji je podjetje “Ede-lit” začelo izdelovati montažne hiše in začelo z njimi prodirati celo na tuji trg. Lani iso zgradili Po poročilu ljubljans.keka lista “Delo” 80 montažnih hiš, letos pa jih nameravajo 400. Neki Lojizie Mlakar iz Ljubljane se
jezi na mesto, ker še ni določilo nobenega pregleda, kjer bi take hiše lahko postavili. Po njegovem -bi na ta način hitrejše in lažje reševali stanovanjsko krizo v Ljubljani ko z gradnjo “klasičnih hiš in blokov z razmeroma visoko stanovanjsko najemnino”.
Zakaj ni jajc
Pod tem naslovom razpravlja o pomanjkanju jajc v Ljubljani in v vsej Sloveniji, pa tudi po ostali Jugoslaviji neki Jože Medvod iz Šoštanja v “Delu” 4. februarja. Pravi, da so privatniki -omejili gojitev kokoši, ker so bila jajca 'prepoceni, da pa je mogoče redno in zadostno oskrbo z jajci graditi le na velikih kokošjerejah, ki lahko rejo moderno organizirajo in uvedejo tiste vrste kokoši, ki se bodo izkazale v Sloveniji kot najboljše nesnice.
Kot je znano, so jajca dosegla pretekli mesec v Ljubljani ceno 6b in celo 70 dinarjev eno. če to primerjamo z zaslužkom tam, je fdena res neznosna, -saj znaša v našem denarju preko 1 dolar za ducat.
Težave tudi z oskrbo z zelenjavo in sadjem
Iz obširnega poročila v “Delu” -od 3. februarja je razvidno, da imajo v Ljubljani, pa tudi drugod v -Sloveniji težave tudi z redno in zadovoljivo oskrbo z zelenjavo in sadjem. Tudi na tem področju iščejo potov in načinov za izboljšanje.
Žabje krake izvažajo
V Sloveniji so organizirali tudi izvoz živih žab in žabjih krakov. S tem poslom se bavi zlasti podjetje Ribnik na Jesenicah, ki ob- dobrem lovu tedensko izvozi do 2.000 živih žab ali žabjih krakov za sladkosnedneže v Franciji, Švici, Nemčiji in Avstriji. Leta 1961 je to podjetje z izvozom vojvodinskih, južnosrbskih in makedonskih žab, plemenitih rakov iz Cerkniškega jezera ter akvarijske hrane zaslužilo 83 milijonov deviz nih dinarjev. Oktobra meseca se je podjetje Ribnik -združilo s podjetjem RL barstvo Slovenije ter ise je njegova izvozna dejavnost še povečala.
-------o----—
Društvo $v. Ivana št. 13 OSO
Chicago, 111. — Dragi bratje in sestre! Vabljeni ste na redno mesečno isejo v nedeljo, 24. marca, ob 2.30 popoldne v spodnji dvorani pri Sv. Štefanu.
Ne pozabite na to, pridite na sejo, morda vas čaka durna nagrada. Zadnji mesec jo je dobila Mrs. Wilma Šinkovec.
Na svidenje!
John Kovas, zapis.
IZ NAŠIHVRST
Chicago, 111. — Cenjena u-prava! Prilagam naročnino za Ameriško Domovino. Želim, da bi bil ta list v vsaki katoliški slovenski hiši tukaj v Ameriki in v Kanadi. Ima res veliko le-.pega in poučnega čtiva.
Pošiljava tople pozdrave vsem Slovencem v Ameriki, posebno pa Clevelandčanom.
Frank in Ana Černivec *
Imperial, Pa. — Dragi prijatelji! Ker bo moja naročnina kmalu potekla in se bojim, da ne bi lista ustavili, pa bi ne imela kaj čitati, Vam tukaj pošiljam naročnino za 1 leto, kar je pa več, naj bo pa za tiskovni sklad. Zelo rada čitam Ameriško- Domovino in jo težko pričakujem. Lepo pozdravljam Vas vse tam in Vam -želim, da bi Vam ljubi Bog dal zdravja, da bi še mnogo let delali na tem polju.
Marija Pogan
/
XSEkISKA domovina,
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
VII.
Takoj nato je Carrigan premišljal, v kak prepad je zgrmel v prvem trenutku po tistem razočaranju. Nič ni govoril. Počasi mu je roka omahnila na belo rjuho. Potem si je očital, kak norec je. Saj on ne ve, kaj se utegne zgoditi, pa ponuja prijateljstvo. Jeanne Marie-Anna Boulain mu je mirno in rahlo povedala, da je žena Pierrova. Ni kazala vznemirjenja, ali on je razumel, zakaj so bile njene oči menda črne. Žolt-kaste pegice v njih so bile kakor zlate pikice. Svetile so se oči, ne kostanjeve in ne črne, ter preteče bliskale. Prvič je sedaj videl Carrigan, da se je na njenem licu razvnel žar, ki je bil še hujši, ko je stegnil roko proti njej. Vedel je, da to ni zadrega, nego odsev ognja, ki plamti iz njenih oči.
Skušal si je pomagati z lažjo.
“čudno je,” se je zasmejal, “vi ste me popolnoma zmešali. Veste, meni so rekli, da je Pierre starec ... Da je tako star, da ne more niti več stati In hoditi na lov z brigado, če jo to res, potem si ne morem misliti, da ste vi njegova žena. Pa to tudi ni vzrok, da si ne bi mogli biti prijatelji. Ali ni
tako?”
Začutil je, da je zopet popolnoma on, razen tri dni ( stare kosmatosti seveda. Za- usmilil
na okolnost. človek, ki bi bil moral biti ubit, sem jaz. In to je bila zmota. Gotovo je morala biti, kajti brž ko sem bil izven nevarnosti, ste me hoteli rešiti. In ...”
“S tem se nič ne spremeni,” je vztrajala Pierrova žena. “Če ne bi bila zmota, bi bil zločin. Razumete, gospod? Ko bi bil kdo drug tičal za skalo, bi bil gotovo mrtev. Prav gotovo. Zakon bi torej to imenoval zločin, če je Roger Au-demard zločinec, sem tudi jaz zločinka. In človek, ki mu je do časti, ne bi smel delati razlike zato, ker sem jaz ženska.”
“Ali... Black Roger je bil hudič. N e zasluži milosti. On . . .”
“Mogoče, gospod.”
Vstala je in uprla vanj plamteče oči. Njena lepota je bila zdaj podobna lepoti Carmine Fanchet. Carrigan je gledal držanje njenega drobnega telesa, njena pordela lica, svetlikajoče se lase, zla-topikaste velike oči, in je onemel.
“Žal mi je bilo dejanja in prišla sem vam pomagat,” mu je rekla. “Hotela sem vas rešiti za vsako ceno, ko sem vas našla na pesku. Bateese mi je rekel, naj ne delam tega in naj vas pustim umreti.
Mogoče bi bilo prav tako. In vendar. . . Tudi Roger Aude-mard bi se vas bil morda
hotelo se mu je tudi, da bi se zasmejal, pa ni mogel spraviti Prek slabega poskusa. Zdelo se mu je, da ga Pierrova žena
Obrnila se je in Carrigan je začutil, da naglo odhaja. Tam od vrat je pristavila: “Bateese pride za vašo po-
ue posluša. Napeto ga je gle- nioč, gospod.’ dala v velikimi, svetlikajočimi	Vrata so se odprla in zapr-
se očmi. Potem je sedla daleč Ženska je zginila. Bil je od roke, ki jo je bil iztegnil sam v kabini.
Carrigan	Nepričakovana sprememba
“Vi ste policijski narednik,” je začela. Z obraza ji je zgi-Pila mehkoba. “Vi ste častit človek, gospod. Vaša roka je Proti vsemu, kar je slabo. Ni li tako?” To je bil glas inkvizitorja, ki zahteva odgovor. Carrigan je pritrdil:
“Da, tako je.”
Ogenj v njenih očeh je ne-kako potemnel.
“In vkljub temu pravite, da hočete biti prijatelj tujki, ki yas je nameravala ubiti. Zakaj tako, gospod?”
Carrigan je čutil, da je prelagan in ponižan. Videl je, je nemogoče izpovedati se, aj ga nagnilo k taki ponudbi, Preden mu je bila povedala, Ca Je Pierrova žena. Žena pa ni čakala na njegov odgovor.
"tisti .. . tisti Roger Aude-f!arch • .. ki ga preganjate .. .
aj Pa nameravate z njim?” ga je vprašala.
Obšen bo,” se je odrezal Uavid. “Moril je.”
kakšna je kazen za
ga je hudo presenetila. Kakor da je kdo nenadoma zanetil razstrelivo. Zasvetilo se je, a groma ni. Ni bila povzdignila !glasu, ali čutiti je bilo, da vre od razburjenja. Videl ji je plamen na licih in v očeh. Kar je storil ali govoril, jo je strašno dimilo, da se je docela spremenila proti njemu. Misel, ki mu je šinila po možganih, mu je pognala rdečico v kosmato lice. Kaj morda misli, da je nepridiprav? Roka, ki mu je omahnila, in izraz, ki ga je morda pokazalo njegovo lice, ko mu je povedala, da je Pierrova žena mogoče je to krivo, da je postala bolj oprezna? Lice se mu je počasi mirilo. Saj ni mogoče, da bi o njem tako slabo mislila. Ne, ne. Morala je biti le za hip^ kaka vznemirjajoča misel. Primerila se je k Rogerju Audemardu, se zavedla nevarnosti in domislila, da je imel Bateese prav, da bi ga morali pustiti na pesku poginiti!
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Slovenska moška
zveza v Ameriki
Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O.
I.	podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O.
II.	podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO,
34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR,
27601 Fullerwood Ave., Euclid 32, Ohio Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O.
ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O.
ČLANSKI ODBOR:
MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O.
DIREKTOR ATLETIKE:
LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid. 23, O.
Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
a
,Na zadnji seji gl. odbora se je razmotrivalo, KAJ NAJ STORIMO, da OŽIVIMO našo zvezo.
Da se Zvezo podpre na član-skejn in gmotnem stališču, se bo nadaljevalo s kampanjo za novo članstvo v dbeh oddelkih. Zveza bo plačala slehernemu članu $1.00 nagrade ea vsakega novega člana v odraslem in mladinskem oddelku.
Sklenjeno je bilo, da priredi Zveza s skupnimi' podružnicami iPIKNIK na St. Joseph Picnic Grounds na White Rd. v četrtek,
4. JULIJA popoldne pa do mraka.
Sklenjeno je bilo, da se pova-
bi vse podružnične predsednike in tajnike na skupen sestanek, da se pogovorimo, kako bi prišli do večjega uspeha v splošnem.
Zato j«; odbor preskrbel dvorano za skupni sestanek. Ta bo 5. nedeljo v tem mesecu, to je 31. marca 1963 ob 2. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Za udeležence po preskrbljen okusen prigrizek, pa tudi kaj za suha grla.
Upam, da se boste gotovo odzvali.
Na svidenje! Z bratskim pozdravom
JOHN F. JADRICH, glavni tajnik
'^e, ki hočejo ubijati?” Nag- Ta misel seje trdno vtisnila a se je k njemu in čakala. ]v Carriganovo pamet in izne-°he je imela na krilu skle
Flene. Lica so ji žarela.
L I	v
nada je ugotovil, kakšno žalostno vlogo je igral minule Deset do dvajset let,” je pol ure v kabini. Pierrovi ženi ° hiačil. “Pa, seveda, so raz-'je ponujal prijateljstvo, ki ga lle^ okoliščine . ..”	nima pravice ponujati, kar
Ki jih vi nikakor ne poz- tudi ona ve. On je bil zakon ttate,” ga jg prekinila. “Pra- sam. Ona pa je tako zločinka da je Roger Audemard kakor je Roger Audemard jJočinec. Vi veste, da sem vas razbojnik. Njena gibčna žen-^ Mela ubiti. Kako hočete to-Jska pamet ji je rekla, da ne reJ biti meni prijatelj, če ste more biti med njima razlike,
razen če je kak vzrok za to. In sedaj Carrigan sam sebi priznava, da je tukaj neki povod. S prvim pogledom, ki ga je bil vrgel nanjo, se je vrnil tja dol v topli pesek.
Sovražnik Rogerju Audemar-uZakaj tako, gospod?”
Carrigan je zmignil z rama-Saj je podlegel.
‘Res, ne bi smel biti,” je Priznal. “Dokazujete mi, dai rd bilo prav, kar sem vam bil Proti njemu se je boril v ka-rekel. Moral vas bom torej nuju; hotel ga je obvladati,
ko je videl, kako nežna in lepa stvar brez strahu vesla
Prijeti in vas spraviti na podajo, brž ko bom mogel. Pa Vedite, pri tem je močna oseb- po brzicah pri Svetem Duhu.
Zapisnik Seine seje gl. odbora SMZ
17. februarja 1963 v Slov. domu na Holmies Ave.
CLEVELAND, O. — Predsed- odbor niso podali nobenega po-
nik br. George P. Herrick je ob desetih odprl sejo, pozdravil navzoče 'odbornike, nakar so bila prebrana njihova imena. Odsotni so bili: Andy Kocjan in John Juvančič (oba iz Niles, O.) ter L. Samsa (iz Euclida). Prebran in sprejet je bil zapisnik zadnje iseje..
Predsednik nima nič važnega poročati. Prvi podpredsednik br. German poroča, da so bila nesoglasja pri št. 14 rešena v splošno zadovoljstvo, drugi podpredsednik br. Leskovec (Girard) pravi, da tam kar dobro napredujejo. Sledi poročilo tajnika Johna F. Jadricha.
Glavni tajnik je poročal o stanju blagajne in o stanju članstva. Preteklo leto je umrlo 24 članov. Izguba je bila delno pokrita z novimi člani. Blagajna je kljub 'izplačilu smrtnin napredovala za nekaj sto dolarjev.
Sledilo je poročilo glavnega blagajniksH br. F. M. Perka. Poročilo se je krilo s poročilom gl. tajnika. Denar je nalezen na višje obresti.
Potem je poročal nadzorni odbor. Predsednik br. John Do-ganiero j's dejal, da so pregledali vse knjige in račune ter našli vse v redu, kot sta poročala tajnik in blagajnik. Navzočim je razdelil na stroj pisano poročilo o stanju SMZ za leto 1962. Nadzornik Jos. Ponikvar je poročal, da je bil naravnost iznenaden, ko je pregledoval /knjigie in račune in videl, kako je bilo vse natančno urejeno in vodeno. Podobno poročilo je podal br. Sever.
Porotni, članski in atletski
r o čil a.
Po poročilih je bil razgovor o delu 'za pridobivanje novega članstva. Sklenjeno jie bilo, naj se vrši sestanek vseh tajnikov in predsednikov podružnic SMZ in gl. odbora 31. marca ob 'dveh popoldne v Slov. domu na Hol mes Ave. Sklenjeno je bilo dalje, da priredi SMZ piknik na prostorih Sv. Jožefa na White Rd. (nekdanja Močilnikarjeva farma) 4. julija. Proistor je v ta namen že najet, treiba pa je pO' skrbeti še za godbo in vse dru-g°-
Kampanja za nove člane se bo nadaljevala. Za vsakega novega člana v odrasli ali mladin ski oddelek se plača $1.00 nagrade.
Ko je bil dnevni red izčrpan, je br. predsednik ob 11.30 dopoldne sejo zaključil.
D. Tomazin, zapis.
------o-------
V Iranu izvajajo agrarno reformo — generali!
TEHERAN, Iran. — Iranski šah Riža Pahlevi je dal na posebnem plebiscitu v januarju izglasovati agrarno reformo in nekaj drugih socijalnih in prosvetnih zakonov. Šahovemu načrtu, posebno agrarni reformi, so se uprli vsi reaksijonarci in bogataši. V južnem Iranu so se naravnost s silo uprli.
Šah je poslal nad upornike a-meriška vojna letala F-86. Da bo vse nekaj zaleglo, je odstranil iz poljedelskega ministrstva civilnega ministra in postavil na njegovo mesto generala Ria-hija. Obenem je tudi postavil v armadi nove poveljnike na vsa važna mesta. Ve namreč iz sku-
šnje, da iranski reakcijonarji zelo radi iščejo zveze z generali, da bi zlomili njegovo notranjo politiko.
Med najhujše šahove nasprotnike spadajo poleg veleposestnikov in voditeljev verskih u-stanov še pristaši bivšega ministrskega predsednika Mossa-deigha, ki je voditelj konservativnih nacij onalistov.
-----o-----
Brentano moral odložiti obisk v Ameriko
BONN, Nem. — Bivši nemški zunanji minister in sedanji voditelj Adenauer j evega parlamentarnega kluba Von Brentano bi moral priti ta teden na obisk v Ameriko. Odložil je o-bisk, ker je včeraj začel nemški parlament debato, ali naj vlada dovoli izvoz cevi za ruski cevovod, ki naj bi omogočal pretakanje nafte z Volge v satelitske države.
Debata ima bolj političen kot gospodarski značaj. Naša dežela in nekaj drugih držav je proti temu, da bi svobodni svet dobavljal cevi, proti dobavam je tudi dr. Adenauer sam, za dobave so pa nemški demokratje, ki so v koalicijski vladi, in socijali-stična opozicija.
Kako važna je debata, ise vidi po tem, da je sam dr. Adenauer pretrgal svoje politične počitnice v Italiji in se nepričakovano vrnil v Bonn. Adenauer se do sedaj na svojih počitnicah ni dal motiti.
-----o-----
Komunistične čete so še zmeraj v Laosu
WASHINGTON, D.C. — Obisk laoškega kralja je že davno pozabljen, izato je naša administracija ponovno protestirala pri laoiški vladi, da se v tistem delu Laosa, ki je pod vlado komuni-nistične stranke, nahajajo še zmeraj komunistične čete iz Sev. Vietnama, dasiravno bi se morale umakniti že pred 5 meseci. Kitajski komunisti pa gradijo v tistem.delu tudi še strateške ceste.
Mednarodna kontrolna komisija ne omenja teh dejstev v svojem poročilu, prizna pa, da je morala biti njena kontrola omejena”, to se pravi v komunističnem delu dežele se njena delegacija ni mogla svobodno gibati. Kar je dobila odgovorov od domačinov, so bili taki, da iso bili očitno naročeni od komunistov.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščem starejšo, močno žensko, da bi skrbela za bolehno žensko. Stanovanje in plača. Oglasite se pri Mrs. Helen Valko, 4724 Payne Ave. HE 2-0925.	(55)
Delo za žensko
Slovenec, vdovec in vpokojen, želi dobiti Slovenko, da bi gospodinjila eni osebi. Imam hišo, avtomobil in nekaj denarja. Če bi katero Slovenko zanimalo, naj piše na naslov: Frank Lozier, 1956 West 12th Avenue, Gary, Indiana.	(57)
MALI OGLASI
Stanovanje išče
Iščem 2 ali 3-sobno stanovanje s kopalnico in garažo v šentviški okolici. Ponudbe na 881-1588.	—(56,58)
Delo išče
Agronom, prišel pred enim letom iz starega kraja, bi poceni prevzel pomladanska vrtna dela, kot obrezovanje sadnih dreves, trte in cvetja. Kličite 431-5606
— (20,22,25 mar)
Varuhinjo otroka išče
Varuhinjo za 5 in pol leta starega fantiča išča za pet dni v tednu za čez dan. Kličite 881-4936 po petih popoldne.
— (57)
V najem
Oddamo 5 opremljenih sob, gorkota vključena, $18 tedensko. Vprašajte na 7215 Superior Ave. Suite 2.	(57)
Sobo oddamo
Opremljeno sobo, blizu St. Clair Ave., oddamo starejšemu moškemu. Vprašajte za naslov v uradu A.D. (57)
V	najem
Oddamo stanovanje štirih čistih sob in kopalnica, svoj furnez, zgoraj na 1187 E. 61 St. starejšemu paru. —(56)
V	najem
Na 1148 Norwood Rd., 4 na novo dekor ir ane sobe in kopalnica, zgoraj. Kličite po 4. uri popoldne UT 1-3519.	—(57)
Naprodaj
Lastnik prodaja ranch hišo, z 2 kopalnicama, zgotovoljeno razvedrilno sobo. Več posebnosti. V nizkih dvajsetih. Wil-lowick. WH 4-2142 po 6 uri.
(58)
Gre ven iz mesta
Lastnik prodaja zidano ranch hišo s 2 spalnicami, priključena garaža, klet. Prihranite $3,000. Kličite WH 3-0380.	—(58)
Za dober nakup
V Gollinwoodu, hiša s 4 spalnicami, na novo dekorirana. Nov plinski furnez. Blizu šol in trgovin. Se lahko takoj vselite. Cena samo $11,900. Zelo majhno naplačilo.
KOVAČ REALTY
960 East 185 Street KE 1-5030
Stanovanje oddajo
Na 6026 St. Clair Ave. oddajo 4-sobno stanovanje s kopalnico. Kličite IV 1-4888. (MWFX)
Stanovanje v najem
Oddamo stanovanje 5 sob, kopalnice in furnez čistim, obzirnim ljudem na 1018 E. 72nd Place zgoraj.
— (22,29 mar, 5 apr)
Sobo oddamo
V najem oddamo opremljeno sobo. Kličite EN 1-5015. —(58)
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE t	BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun.
HE 1-0965	TONY KRISTAVNIK	UT 1-4234
PAINTING & DECORATING
Za vase prihodnje kodranje!
Vzemite najboljše kodranje!
POPOLNO TRAJNO KODRANJE
GARANTIRANO NAJBOLJŠE, KAR STE JIH IMELI.
Nikdar nikakega doplačila.
ki je bilo $25 je sedaj samo
S4.4S
vključno umivanje, friziranje in striženje.
Katerokoli najfinejšo obče znano kodranje iz naše nove velike zaloge vam spretno v salonskem stilu napravijo naši strokovnjaki, ki imajo mnogoletne in dragocene skušnje. Vaši lasje bodo lepši in bolj lahko jih boste po volji uredili (tudi če so fini. suhi, sivi. beljeni ali barvani). Zakaj bi se sami trudili... ali plačali več?
Clevelandski česalni salon, ki ima samo eno ceno 406 EUCLID AVE. at 4th ST.
ANDR E DUVA1
2nd Floor
AIR CONDITIONED
SU 1-3161
Holmes Ave. Market
15638 Holmes Avenue
Cleveland 10, Ohio IMA
g
|
Liberty 1-8139 | tt
B
ZA VELIKO NOC!
odlične DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO!
ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali!
RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne ^ SPECIJALNOSTI!
Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta!
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag' vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
mm H00EVAR in SINOV!
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS
Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore Blvd. KEnmore 1-6300
FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road ,	KEnmore 1-1235________________
ANDREJ CERNISEV
JULIUS ZEYER:
“No, šla sva najprej v Petrograd, kjer se je Feodora Dimi-trijevna zastonj trudila doseči avdijenco pri carici in grofu Šu-valovu; carica je baje bolehala in Šuvalov je imel baje preveč dela. Toda od vseh strani sva slišala, da ste baje v Orenburgu in Feodora Dimitrijevna je sklenila iti na to daljno, težavno pot. Pri nekem trgovcu na gostoljubnem dvoru je prodala svoje per-le in dragocenosti, ki jih je bila vzela s seboj le za slučaj, ako bi ji primanjkovalo denarja. Celo pot ni čutila vkljub vsem težavam nobene utrujenosti in niti za trenotek ni izgubila poguma, bila je bolj vesela, nego sem jo kdaj videl od onega časa, ko so odnesli njene uboge otročiče iz te hiše; toda ko sva slednjič prišla v Orenburg in vas ni bilo tam in ko nisva mogla izvedeti za vas, ji je upadel pogum in njen duh se je nekako skalil. Večkrat je govorila čudne reči in nisem je razumel. Grozno je bilo slišati njene vzdihe in ob vzkliku, ki se ji je nekoč izvil iz ubogih prsi, so se mi ježili lasje! Ako je hodila po ulici, so se ljudje začudeno ozirali za njo, in če je molila v cerkvi in se zgrudila na tlak, so prišli k nji misleč, da umira. Nekoč je začela neka žena v cerkvi jokati, ko je zagledala njeno obupano oko in jo je prosila, naj ji pove, kako breme ji je naložil Bog, da pada pod njim na tla, in ko ji je bila Feodora Dimitri-
CHICAGO, ILL.
BOATS FOR SALE
14’ DUNPHY, LAPSTRAKE DESIGN,
convertible top, 40 h. p. Evinrude Lark engine with electric starter and generator, horn, fire, extinguisher, speedometer and tarp to cover boat. Motor and! boat in, excellent condition. FLanders 8-0743.
(56)
HELP WANTED MALE
ENGINEERS
STRUCTURAL ENGINEERS AND DRAFTSMEN
REINFORCED CONCRETE STRUCTURAL STEEL, ETC.
CONVEYOR DESIGNERS AND DRAFTSMEN
(INDUSTRIAL INSTITUTIONAL ATOMIC ENERGY AND SPACE WORK)
EXCELLENT PROSPECTS FOR LONG TERM EMPLOYMENT
GIFFELS & ROSSETTI, INC.
1000 Marquette Bldg. DETROIT 26, MICH.
WO 1-2084
r- - >	(5?)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Live in. Own room. Salary. 1 child. Call 528-4297 before noon.	(58)
jeva razodela svojo žalost, je rekla žena: “Po opisu mislim, da je bil vaš sin tukaj; seveda niso nikomur povedali, kam ga peljejo, toda tačas se je šepetalo, da v Tobolsk. Sama sem mu dala mleka in kruha, ako je bil to on; bog vas okrepčaj!” Feodora Dimitrijeva je gledala dolgo časa za njo, ko je odšla, in ves dan ni spregovorila niti besedice. Zjutraj me je vprašala: “Ilija, ali ne misliš, da je bilo to, kar mi je ona žena pravila, božji prst?” “Ne mislim”, sem odgovoril. Ona se je nasmehnila. “Toda jaz vem, da je to božji prst in pojdem za njim!” Zaman sem jo odvračal od tega sklepa, toda slednjič se je vendarle zdelo, da me hoče poslušati: “Ilija”, mi je rekla s posebnim prebrisanim nasmehom, katerega si tedaj niti tolmačiti nisem znal. “Ilija, prav imaš. iKdo ve, če je bil to Andrej ček. Vrnem se domov. Toda denarja je žalibog malo: Ilija, jaz ti dam nekaj in pojdi sam peš, jaz se bom vozila.”
Bil sem zadovoljen in sem se vrnil domov, dolgo časa je trajalo, predno sem dospel tja, toda kako je bilo moje presenečenje, ko nisem dobil doma gospe! Prevarila me je, hotela se me je otresti, sama se je napotila v Sibirijo! Kako je prišla tja? sam Bog ve! Nikdar nismo prejeli o nji gotovega poročila. Mihael Stepanov, je pisal na vse strani, v Orenburg in v Tobolsk. Slednjič smo zvedeli od gubernatorja, da so našli pred nekaj časom neznano žensko, ne daleč od mesta in po opisu in soglasju časa je bila to —”
Andrej je obledel kakor smrt, bolesten krik se mu je izvil, iz ust in zgrudil se je nezavesten na tla.
Položili so ga na posteljo, kjer je nekaj dni ležal, ne da bi bil resnično bolan, toda življenje se mu je zdelo nekaj tako strašnega, da si ni upal iti iz sobe; prosil je smrti, kakor kako božanstvo, za osvobojenje. Stari Ilija ga ni zapustil niti za trenotek, moral mu je stokrat pripovedovati, kar je že davno vedel, zakaj Andrej se je kopal v svoji bolesti kakor v odprti rani, v kateri bi kdo obračal oster nož.
“Saj ni gotovo, da je bilo ono truplo res Feodora Dimitrijeva”, ga je včasih tolažil Ilija, ki sam ni veroval, toda Andrej se je vedno nasmehnil z onim trpkim nasmehom, ki prihaja iz večje dušne bolečine, kakor jo morejo besede izraziti.
Čez nekaj dni je vstal s svoje postelje in Ilija ga je moral obleči.	!, j;
“Pojdem odtod, toda ne vem kam, Ilija; svet je širok in zame brez cilja.”
Ilija ga je pregovarjal, naj ostane, da njegov očim gotovo ne pride, našel je baje nekega čudaka, s katerim se zabava cele mesece. Andrej ga je ubogal; bilo mu je namreč za vse malo mar in bil je tako brez svoje volje, da če bi mu kdo rekel “vrzi se tja v ribnik” bi bil morda to tudi napravil. Cele večere je sedel molče in zamišljen pri ognju, kjer je včasi sedela njegova mati; Ilija mu je pripovedoval o nji in Andrej je pri tem poslušal, kako šumi veter po praznem hodniku, kako je stresal vrata v gornjem nadstropju, in veselili se je prevare, da delajo tak hrup njegovi bratje in da sliši njih tihe, hitre korake. Drugo pot je zopet sedel na starem pokopališču za gozdom, kjer so oni mali kerubi sladko sanjali svoje otroške sanje pod nežno travo, že vso polno spomladanskih cvetlic, in šepeta-
nje sapice se mu je zdelo kakor plahutanje njih belih peroti, in pesem mladih ptičic mu je bil glas njih ljubezni iz daljave! In večkrat, ko je gledal stare, polomljene križe, se je nehote spomnil na davne čase, na ono zapuščeno pokopališče s podrtimi križi, ki so ležali kakor oprti na temna drevesa, kjer je stala pred njim Katarina v polni krasoti, čista, vzvišena, sanjajoča o raju nedolžnosti in neskončne ljubezni! Kako daleč, daleč je ležal za njim oni svet, oni mični svet krasnih spominov na Katarino, na Agrafeno! Kelih veselja je bil izpit in grenek pelin
žalosti in gorja je bil sedaj njegov edini delež ...
Ob takih mislih se mu je zdel čas kakor svinčen; niti zapazil ni, kako je prišla pomlad in kako se je razcvetelo poletje, dokler ga ni dvoje pisem vzbudilo iz te letargije. Prvo je bilo od Miroviča. Vabil ga je v mesto.
“Uvrstiti sem se dal v polk, ki leži v Schluesselburgu”, mu je pisal poročnik, “zakaj mnenje, da bo Peter sam osvobodil carja Ivana, se je izkazalo za neresnično; ta naloga, posvečena z dragoceno krvjo Agrafene, leži sedaj zopet s celo svojo težo na nama. V mestu boste slišali kaj
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Jacob Strekal, tajnik Vinko Godina, 19805 Mohawk Ave., IV 1-6505; blagajnik John Bar-kovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Ann Kutcher, Josephine Henikman, Frances Julylia. Seje se vrše 4. februarja, 1. aprila, 3. junija, 5. avgusta, 7. oktobra, 2. decembra 1963 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer; KE 1-9309,
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilia, 15611 Saranac Rd . GL 1-1876, blag. John Barkovic: zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor:	Jos. Škabar, Mary Poklar,
Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Frank Ru-
pert, maršal. Pevovodja F r an k Rupert. Vratar FVank Peček. Mu. zikant John Grabnar. Za klub društev Jakob Strekal, Vinko Godina, Louis Stavanja. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Ave.
DIREKTOR« SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin. tajnik Edward Strekal, 19406 Cherokee Ave., KE 1-8215; blagajničarka in zapisnikarica Jo Ann Milavec; Nadzorni odsek: predsednik Vinko Godina, (2) Louis Sajovec, (3) Joseph Kušar; Gospodarski odsek: predsed-nik John Troha, Frank Urbančič, Max Gerl; Puhlicijski odsek Edward J. Eckart; Direktorij: John. Barko-vich, Josephine Henikman, Theodore Kircher, Mary Kobal, Charles J. Starman - poslovodja - tel. KE 1-9309, Joseph Petrič - hišnik - tel. i
več o meni, prišel bom k vam in vam povedal, kar se ne more zaupati papirju.”
Drugo pismo je bilo od pribočnika cesarja Petra.
'Dalje prihodnjič.)
Karol Bojc, Jože Ovsenek. Telefonska št. EN 1-5926 ali HE 2-0142.
— Leta 1879 je znašala povprečna učiteljska plača v Združenih državah $195 — na leto.
KE 1-3799. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave
Predsednik John Habat, podpred-sed. Michael Lah, blagajnik Frank Hren, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor:	Joseph Ferra.
Ciril Štepec, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Jacob Mejač, Henry Zorman, Louis Kosem. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Frank Stanonik, Frank Mrzlikar, Adolph Kocin. Upravnik: Victor Derling, tel. KE 1-0497. Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol,, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar\ Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave
UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA
Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihai, Franc Šega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc. Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodaric,
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednic John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec m Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo pla-tuje Š200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 meseS-no. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slova&kt zdravniki. Za na daljne informacije se obrnite na dru štvenp zastopnike
1 gandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Predsednik Joseph Kušar, podpredsednik Michael Lah, tajnica Jennie Fonda, blagajnik Harry Brule. Nadzorni odbor: John Bradač, Charles Starman in Louis Somrak; članski odbor; Joe Penko, Michael Lah, Harry Brule in Frank Segelin. Zastopniki za klub društev: Frank Drobnik in Michael Lah.
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Srečko Gaser podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik Ivan Jakomin, 17201 Ozark, Cleveland 19, Ohio, IV 6-0840, blag. Štefka Smolič, zapis. Andreja Stanonik, odrska mojstra Anton Adamič ml. in Slavko Štepec, program, odsek Ivan Hauptman, Miro Odar, Božo Pust in Frank Hren, nadzor. Avgust Dragar, Milan Jager, Lojze Šef, kub. Lojzka Trpin, Pepca Stanonik, točil. Lojze Mohar, dvor. Peter Trpin, Frank Stanonik, arhiv. Miro Celestina. — Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v Slovenskem domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S.A.V.A.
1166 E. 72 St., Cleveland 3, O., USA Ludvik Burgar, predsednik; Marinka Burgar, prvi podpredsednik; Tone Gaber, drugi podpredsednik; Helka Puc, tajnica (459 - Fourth St, Hoboken, New Jersey); Lojze Arko, blagajnik (Dept, of Physics, Northwestern Tech. Inst., Evanston, Illinois); Tone Zagorc, urednik Vestnika SAVE; Jože Škulj, upravnik Vestnika SAVE (236 Concord Ave., Toronto 4, Canada). P. Vendelin Špendov, O.F.M., duhovni asistent SAVE.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik:	Jernej Slak. Pod-
predsednika: Marjan štrancar, Vinko Vrhovnik. Tajnik: Marko Sfiligoj. 1180 E. 61. St., Cleveland 3, Ohio, HE 1-4139. Blagajnik: Frank Zalar. Odborniki: gdč. Francka Bolha, Hinko Lobe, ga. Marija Lavri-ša, č. g. Jošt Martelanc, Franc Sever, Franc Smolič, ga. Ana Vidergar, Anton Zakrajšek. Duhovni vodja: Msgr. Matija Škerbec. Nadzorni odbor: Joseph Nemanich, Franček Gorenšek, Milko Pust. Razsodišče: John Kovačič, Jože Lekan jr., Danilo Kranjc.
SLOVENSKI ODER
Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Mar tinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propa-
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA
Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, preds. Frank Lovšin, tajnica Mary Prince, blagajnik Milan Rihtar, blagajnica za dekliški odsek Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in nadzornika Blanka Tonkli in Frank Rihtar.
*1,145.50 DAVKOV VSAKO URO
:- ,; - < * v-:. • r
d * '- '.u* *.v-
,v: j 'c '-V ■ .	‘ • 1 v
To je veliko denarja ... s tem bo plačanih veliko stvari za Vaš dobrobit in v dobro vseh ljudi v Cleveland-Northeast Ohio • tri nove šole • plače za 600 učiteljev • 40 policijskih avtomobilov • plaČE' za 300 policajev • dva gasilska avtomobila • trije stroji za odstranjevanje snega.
Illuminating Company bo plačala letos $12,400,000 davka na nepremičninah. Mi smo naj večji davkoplačevalec v Cleveland-Northeast Ohio.
Ali smo zato nezadovoljni? Niti malo ne. Illuminating Company rada sprejme svojo obveznost, da tako deli z vsemi davkoplačevalci stroške za občinska in državna izboljševanja. Plačati davke je tudi ena izmed življenjsko važnih vlog, ki jih opravljamo kot električno podjetje, ki ga lastu-jejo udeleženci v najboljšem kraju naše dežele.
i
A

KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot ir. Josephine Škabar, tajnik Louis Levstik, 1218 East 172 Street, IV 1-7726; blagajnik Andrew Bozich, zapisnikar Frank Česen. Nadzorni odbor: John Zaman, Jennie Hrvatin, Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ. Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U
Predsednic Gašper Šegulin, podpredsednik Frank Majcen, tajnica Rose Vatovec, 10801. Prince Ave., tel. BR 1-4582, zapisnikarica Jennie Pugely, blagajničarka Antonija Stokar; nadzorniki: Joseph Rolih, John Laurenčič, Mihael Stradjot; zastop. za Klub: Jožef Rolih. — Seje so vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRFKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Frances Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918, blagajnik Frank Penca, zapisnikar Anton Tavželj. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Frank Majer. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti Kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v starem poslopju SND. na St. Clair Ave.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Komidar; tajnik Frank Marzlikar, 837 Alhambra Rd., IV 1-3129; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. Seje in sprejemanje novih članov vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri pop. v Slov, domu na Holmes Ave.
B A CINCARSKI KLUB
Predsednik r Milan Jagef, pod-preds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joe Lipec, zapisnikar Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka Videtič, Joseph Ferra, Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic, bar: Mark Vesel, John Mršnik; kuharice: Jane Perko, Rose Ribar.
Seje se vrše! vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so." sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Karl Gumzej, podpredsednik Mirko Antloga, tajnik Stanley Kodrin, 916 E. 73 St., Cleveland 3, Ohio, tel. 391-6505, blagajnik Rudi Kristavčnik. Odborniki: Frank Rantaša, Avgust Šepeta-vec, Ludvik Banfi. — Nadzorni odbor:	predsednik Jožef Melaher.
Alojz Ferlinc, Jožef Zelenik. Razsodišče:	predsednik Milan Godlar,
Janez Vinkler, Karl Fajs.
DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsed. Jack Strekal, podpred-sed. Frank Segulin, taj. Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., Euclid 19, blag. John Zigman, zapis. Gusti Slejko; nadzor.: Fanny Modic, Jo-sie Mihelich, Louis Godec; publik. odbor: Vera Potočnik, Frances Brezovar in Louis Somrak.