The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage1 GLASILO SLOV. KATOi* DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Sloven« Organizations) Naj8tarciSi to najbolj, 'priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 193 CHICAGO, ILL., PETEK, 6. OKTOBRA — FRIDAY , OCTOBER 6, 1933 LETNIK (VOL.) XLII NRA PREHAJA V TRETJO STOPNJO, NAMREČ NADZOROVANJE, DA SE BOD O PRAVILNIKI IZVAJALI. — CELOTNA TRGOVINA IN INDUSTRIJA SE RAZDELI V ŠTIRI ALI ŠEST SKUPIN. — NADZOROVALNO DELO SE PRIČNE V KRAT KEM. " • mnrri MESTO, RAZDEJANO OD VIHARJA ^"»»Wl««* >*r < k.,; New York, N- Y. _ Večina industrijskih pravilnikov, zlasti važnejših, je zdaj že sprejeta in tako je prišel tudi čas, da vlada pazi na to, da se bodo določbe v pravilnikih v resnici izvajale. Da vlada namerava voditi to kontrolo, se razvidi iz izjav, ki jih je podal pretekli torek administrator Johnson, kateri se je sestal s predsednikom Roose-veltom v tukajšnjem mestu, potem, ko se je predsednik povrnil s svojega obiska iz Chicage. Po konferenci, ki jo je imel s predsednikom, se je Johnson izrazil v sledečem smislu: "Naše delo je bilo razdeljeno v tri postopne dele. Prvo delo je bil plavi orel, podpis splošnega pravilnika ali sporazuma s predsednikom. Drugi del je obstojal iz zasliševanja glede posebnih pravnikov za posamezne industrije in iz sprejetja teh pravilnikov. Zdaj pa se pričenja tretji fH v katerem bo cilj NRA predvsem v tem, da se pravilniki u-veljavijo." Iz tega se izprevidi, da se vlada ne bo obotavljala, nastopiti s, strogostjo proti tistim, ki bi se skušali izogniti obveznostim, katere jim nalagajo pravilniki. Kakor kaže, bo NRA o-stala za dolgo in za nedoločen čas in bo kot nekaka vsemogočna ustanova vodila kontrolo nad industrijami. Ta kontrola se bo vršila, kakor se je izrazil Johnson, na ta način, da se bo celotna mdustrija in trgovina razdelila v štiri ali šest skupin, vsaki skupini pa bo postavljen na čelo pomožni administrator, ki bo vršil nadzorovanje v svoji skupini. Iz nadaljnjih Johnsonovih iz jav se more tudi sklepati, da se bo to strožje nadzorovanje pričelo izvajati v najkrajšem času. Dejal je namreč, da bo to skrajno naporno delo, izvrševati dve stvari istočasno, ter ga je pri- ZA SVOBODO MANJŠIN Angleški minister dal pred Ligo narodov odgovor nesmiselnim izvajanjem nemškega delegata. —o— Ženeva, Švica. — Veliko senzacijo je povzročil govor, ki ga je imel v sredo pred političnim odborom Lige narodov angleški minister Ormsby-Gore. Uničevalno je pobijal principe, na katerih gradi hitler j evski režim v Nemčiji svojo oblast, in se obenem zavzemal za parlamentarno obliko vladavine, kakor i -- tudi za enake človeške pravice'32. država glasovala za preklic Pogled na trgovski del mehikanskega meita Tampico, ki sta ga ntedavno vihar in povo-denj razdejala v razvaline. Število mrtvih in ranjenih pri katastrofi je bilo okrog 5000. IGRA GRE H KONCU za vse plemenske manjšine. Ta govor je bil odgovor nemškemu delegatu, ki je dan preje izvajal, da je potrebno, cla so države sestavljene iz enotnih istoličnih plemen, predvsem, da mora v vsaki državi vladati in biti pripoznano samo eno pleme. Obenem pa se mora vsaka država zanimati tudi za pripadnike svojega plemena, ki žive v drugih državah. Za primer, kako nesmiselna je taka trditev, ki jo je izrekel nemški delegat, je Gore omenil, kako strahovito odgovornost bi si naprtila angleška vlada na svoje rame, ako bi še morala zanimati za vsakega ameriškega državljana, ki je sam, ali pa njegovi predniki, odšel iz Anglije v Ameriko. Enako nesmiselna je tudi prva trditev, da mora imeti v vsaki državi samo eno pleme vodilno besedo. Pokazal je; Gore zopet na Veliko Britanijo, v kateri žive ljudje vseh mogočih narodov, plemen, ver in barve. Veliki angleški imperij pa ravno to drži skupaj, ker je vsakomur, ne glede na narodnost ali pleme, zagotovljena popolna državljanska — Havana, Kuba. — V sre> do je bilo odpeljano domov v Ameriko truplo R. G. Lotspei-cha iz London, O., ki je bil ubit slučajno pretekli ponedeljek, Richmond, Va. —- V torek jko se je vršila bitka ob hotelu, se je v državi Virginia vršilo kjer so bili častniki zaprti, glasovanje o preklicu 18. a-1 — Hastings, Anglija. — Ob prohibicije. KRIŽEM SVETA mendmenta. Ta država je bila [letni konferenci stranke labo- druga, ki je ratificirala ta a-mendment in sicer že 1. 1914. Mišljenje prebivalstva pa se je med tem skrajno spremenilo, kajti v torek se je država izrazila skoraj v razmerju 2 proti 1 za preklic. S tem je postala Virginia 32. država, ki je preklic odobrila. Za odpravo prohibicije so potrebne še štiri države in z gotovostjo se lahko ritov se je v torek sprejela resolucija, v kateri se zahteva, da se "Anglija ne sme povrniti nazaj k zlatemu standardu, obenem pa tudi, da se mora organizirati narodni bančni sistem — Guayaquil, Ekvador. Veliko zmedo so povzročili številni potresni sunki, ki so se pojavili v tukajšnjem mestu pretekli torek. Sprva so bili Iz Jngoslavife. VELIKE SLAVNOSTI V PTUJU V SPOMIN SLOVENSKIM ŽRTVAM IZ LETA 1908. — NA JUGU BODO PRIČELI KOPATI ZLATO. — SMRTNA KOSA. — NEZGODE, VESTI IN NOVICE IZ DOMOVINE. pričakuje, da bo pred Božičem sunki močni, a so pozneje po-prohibicija pokopana. jstajali čimdalje slabejši. Po- __0__, vzročili niso nikake večje škode. — Tientsin, Kitajska. — Po- V BOLNIŠNICO JE MORALA So. Chicago, 111. — V Jackson park bolnico se je morala podati Mrs. Jennie Bakše, soproga znanega Antona Bakšeta, ki ima prodajalno čevljev in drugih potrebščin za može in o-troke in zastopnika našega 'nedeljek sta, na 9600 Avenue L. — Ome-1 terjal gradbi mostu med tem, ko preko mosta že vozijo vlaki. Istočasno bo morala NRA gradi-1 pravica. t} in funkcijonirati. Ker pravil- j Načela Hitlerjeve vlade se niki za več industrij še niso iz- jne morejo obdržati,kajti manj-^elani, kaže to, da Johnson ne !šinam v kaki državi, bodisi na-čakal, dokler ne bodo vsi pra- 'i-odnostnim ali pa plemenskim, ^ilniki sprejeti, marveč bo isto- j se m0ra dati popolna svoboda. ?asno vodil pogajanja glede njih j Le na ta način bodo mogle dr-111 vodil nadzorstvo, da se bodo žave v slogi izhajati druga z ^Veljavi j ale določbe tistih, ki sfi'(jrug0 jn enako se bo le na ta Ze sprejeti i način dosegla notranja sloga tudi v državah samih. FILIPINCI NE BODO GLASOVALI GLEDE NEODVISNOSTI v Manila, Filipini. — Tukaj-snjemu teritoriju je pred časom ameriški kongres na razpoko, da lahko glasuje, hoče-li ^'ejeti neodvisnost, ali ne. Pre-tekli torek pa se je izvedelo, da se to glasovanje še ne bo tako kmalu vršilo, kajti pripadniki Posameznih strank v senatu se morejo zediniti glede nekih ock v določbah zakona o neod-^'snosti. Predsednik je nato Predlagal, da se pošljie v Wash-£ton nova deputačija in da se nelotna zadeva še enkrat obrav- ,ava Pred ameriškim kongresom. ZAHTEVE LASTNIKOV MRTVAŠKIH AVTOMOBILOV Chicago, 111. — Lastniki pogrebnih avtomobilov so vložili v NRA uradu prošnjo, da se sestavi posebni pravilnik za nje, po katerem bo prepovedano, da bi smel iti kak privaten avto za pogrebom. To naj bi veljalo za vse kraje v Uniji. Načelnik zveze pogrebnikov je vložil protest proti tej zahtevi, češ, da bi u-tegnilo zopet priti do neredov, kakor svoječasno v Chicagi, ko so tukajšnji lastniki pogrebnih avtomobilov skušali izključiti privatne kare od pogrebov. -o- SIR/TE AMER. SLOVENCA S njena se je v bolnici morala podvreči težki operaciji. Operirana je bila že v ponedeljek 2. t. m. Njeno stanje je zelo kritično. — Upamo in želimo, da čimprej e ozdravi in se skoro povrne zdrava k svojemu soprogu in otrokom, ki jo zelo pogrešajo. MED PARADO SE ZGRUDIL MRTEV Chicago, 111. — Eden smrtni slučaj se je pripetil pretekli torek med sijajno parado, ki so jo priredili ameriški veterani. Ko je korakal v paradi, se je 45 letni Gust Dockekas, lastnik re-stavranta na 401 So. Wells st., nenadoma zgrudil na tla. Prepeljan je bil v bolnico, kjer so u-gotovili smrt vsled srčne kapi. -n- KAZNJENCI SI PRIVOŠČILI ZABAVO Joliet, 111. — Stražniki v tukajšnji državni kaznilnici so pretekli ponedeljek ponoči naleteli na zabavni večer, ki so si ga priredili v neki celici štirje jetniki. Dva od njih sta bila Loeb in Leopold, znana iz umora, ki sta ga izvršila pred devetimi le- krajine v severni Kitajski, južno od velikega zidu, veliko trpijo pred tolpami banditov, katerih število se računa na o-krog 20,000. Večina njih prihaja iz Mandžurije in Jehol. Oslo, Norveška. — V poje bil Lindbergh s svojo ženo sprejet v avdijenci pri kralju Ilaakonu, na kar je obiskal vojaško letališče, 15 milj oddaljeno od tukaj, kjer si je ogledal razne vrste letal. — Od cele je bila v Sara D. SAMO OTROK OSTAL V BELI HIŠI Washington, D. C. Rooseveltove družine sredo edino dveletna Roosevelt stanovalka v Beli hiši. Njen oče, predsednikov sin, in njena mati sta na potovanju v Evropo, predsednik in njegova soproga sta se pa vrnila s potovanja šele v četrtek. Ni pa mala gospodična osamljena, kajti ce- KATASTROFALEN POŽAR Do 60 kvadr. milj gozda v Kaliforniji zgorelo. Los Angeles, Cal. — Do 75 delavcev je prišlo ob življenje v strahovitem požaru, ki je v torek izbruhnil v gozdu Griffith parka. Ogenj je bil, kakor se domneva, bržkone povzročen od kake goreče cigarete. V siloviti vročini, ki je vladala zadnje dni v tukajšnji okolici, se je požar s silno naglico širil in k temu je pripomogla tudi sapa, ki je vlekla od morja. Okrog 60 kvadratnih milj gozda je bilo v ognju. -o-- VLADNA KRIZA V ŠPANIJI Madrid, Španija. — Samo tri tedne se je mogla obdržati na krmilu konservativna vlada pre-mijerja Lerouxa. Pretekli torek je parlament odglasoval nezaupnico, na kar je resignirala. Istočasno pa je načelnik parlamenta proglasil, da je zbornica odpuščena za nedoločen čas. KRITIČNA DOBA ZA NRA Chicago, 111. — Kakor se je izrazil Wm. F. Ogburn, profesor na Chicago univerzi, bodo prihodnji šesteri tedni najbolj kritični za NRA. Tekom tega časa se bo pokazalo, jeli se bo končala s polomijo, ali bo uspela. Prvi pogoj za njen uspeh, pravi profesor, pa zavisi od inflacije j denarja ali pa razširitve kredi tov. -o- Nepozabna manifestacija v Ptuju Ljubljana, 12. sept. — Nedeljske svečanosti v Ptuju so zavzele tolik obseg in tako sijajno potekle, kakor ni nihče pričakoval. Nad 10,000 ljudi vseh stanov in iz vseh krajev se je zbralo, da dostojno proslavi spomin žalostnih dni pred 25 leti, ko so padle slovenske žrtve na oltar slovenstva samo zato, ker so brez strahu kazali svojo narodnost. Takratne nemške oblasti niso mogle mirno prenesti pogleda na vedno rastočo in razvijajočo se zavest slovenskega ljudstva. — Leta 1908 meseca septembra je namreč zborovala v Ptuju že Itedaj močno razširjena narodna organizacija, Ciril in Metodova družba, ki je bila ustanovljena z namenom braniti slovenski jezik in buditi narodno zavest med rojaki zlasti v obmejnih krajih. Nemškutar-jem seveda ni prijalo, zato so slovenske zborovalce v Ptuju napadli in povzročili, da je prišlo do strašnih demonstrativnih dogodkov, kjer je nastopilo vojaštvo, ki je streljalo v brezbrambno množico, katera je javno izpovedala svojo narodnost in branila svojo slovensko zastavo, katero so Nemci teptali. Več Slovencev je bilo ranjenih, nekaj celo ubitih pri demonstracijah pred 25 leti, tako v Ptuju, kakor tudi v Ljubljani. — Letos je ljudstvo na slovesen način proslavilo ta žalostni spomin. bodo že pričeli z izkopavanjem zlate rude. -o- Smrtna kosa Na Uncu je umrla Matilda Sebenikar, roj. Tomšičeva, po-sestnica. — V Kranju je umrla mati jurista Slavka Gregorca. — V Dol. Logatcu je umrla Marija Pečkaj roj. Petkovšek. -o- Žrtev letalske službe V Divulah pri Splitu v Dalmaciji se je smrtno ponesrečil Alozij Grat, podnarednik pomorskega zrakoplovstva, doma iz Škofljice pri Ljubljani. Njegovo truplo je bilo prepeljano na dom. Zlato bodo kopali Belgrad, 18. okt. -— Na o-zemlju bivše Srbije se je dobivalo zlato že v starodavnih časih. Odtod so se zalagali z zlatom nekdanji gospodarji teh krajev, od Grkov, Makedoncev, Rimljanov, pa do srbskih Njemaničev in drugih poznej- Nezgoda Težko poškodovanega so pripeljali v ptujsko bolnico 251et-nega kočarja Maksa Fišerja iz Sv. Roka ob Sotli. Pri nakladanju gramoza v vagon je padel nanj težak zaboj in mu zlomil štiri rebra ter mu tu'di prizadejal druge notranje poškodbe. -o-- V apnenico je padel V že pogašeno, toda še vedno vroče apno je padel 171etni pleskarski vajenec Karel Urban ič iz Rožne doline pri Ljubljani in se močno opekel, da je moral v bolnico. -o---- Poškodba Nevarno se je poškodovala 581etna posestnica Marija Hof-bauerjeva iz Vitanj pri Celju, ko je padla z visoko naloženega voza. -o- Podlegel V mariborski bolnici je podlegel poškodbi po strelu 821etni delavec Anton Butolen, ki je v nekem prepiru v gostilni dobil strel v trebuh, da mu je krogla prebila želodec. -o- j R. J. Oče in sin iz Ponikev pri Treb- ših srbskih carjev in turških j n jem je prišel z očetom iz sultanov. Pozneje je pridobi- Trebnjega. Ker je bil oče ne* ! vanje zlata prenehalo, dasi j koliko vinjen in Še slabe volje, !zlato ni izginilo, samo gospo-lje vpil na svojo ženo. Sin je 20 LET STARI UMOR NA PREISKAVI lotni štab Bele hiše ji je na raz- neki 49 letni James Loftus, ker polago in poleg tega jo imate v je bil osumljen, da je žepni tat. oskrbi dve posebni strežnici. Na policiji pa se je nato preiska- darske razmere so bile take, ker se ni moglo dobiti dovol j sredstev, da bi se mogla ležišča zlata z dobičkom izkori-Chicago, 111. — V torek je bil ščati. Je' pa še sedaj veliko med množico, ki je prisostvova- ^ zlata v Srbiji in zlati rudniki la paradi veteranov, aretiran niso nič manj bogati, kakor so bili v starih časih. Zlasti so velika ležišča zlata nad Duna- skočil materi na pomoč in za-branil, da je oče ne bi tepel. Pa se je oče še bolj razjezil in udaril sina z nekim predmetom tako močno po glavi, da se je onesvestil in so ga morali prepeljati v kandijsko bolnico. --o- V dimu in plamenih Ko sta 40-letni hlapec Vinko HITLER ZAPIRA DUHOVNIKE Munchen, Bavarska. — V mestu Erbendorfu je bil aretiran neki katoliški duhovnik, in sicer pod obdolžbo, da se je nespoštljivo izražal o kanclerju Hitlerju, njegovi vla\li in o protestantov-ski cerkvi. Neki drugi duhovnik pa je bil postavljen na "sramotno listo", ki jo priobčujejo bati nad nekim dečkom. Jetniki so varski listi, ker ni razobesil za-nekje dobili pijačo in priredili (stave preteklo nedeljo, ko je bila so si vesel večer, dokler jih niso (p| celi Nemčiji proglašena po-prekinili oblastni organi. Lsebna proslava dneva žetve. vom in Timokom, katera je u-la tudi njegova preteklost itrgotovil že pred vojno inženjer j Stojan in 5-letni rejenec, pri prišlo se je pri tem na sled, da i Hoffman, ki je proučeval geolo- posestniku' Kolarju v Zg. Boču je bil ta mož iskan pred 20 leti ške razmere v predvojni Srbiji, pri Poljčanah reševala živino pod obdolžbo umora. O tem u-JSedaj se je ustanovila "Fran-,iz gorečega hleva, sta zadobila moru je pozabila policija in po- coska družba za zlate rudnike' tako hude opekline, da sta is-zabil je tudi on sam. Ob tej priliki so se spomini zopet oživeli. Izjavil je policiji, da je nekoč pred 20 leti čital v listih, da ga iščejo zaradi tistega umora. v Peku" — tako je ime novi tim podlegla, družbi, ki bo pričela te zlate rudnike izkoriščati. Začeli so že graditi tvornico, ki bo vsaki dan predelala do štirideset Nesreča Pred kratkim je povozil neki avtomobil v Bršljinu pri No- Povedal je to svojemu očetu. Ta ton zlate rude. Zidajo se tudi,vem mestu neko žensko iz Top-ga je vprašal, je-li res izvršil u-jvsa ostala poslopja za labora-J lic, katero so našli nezavestno mor, na kar je odgovoril, da ga tori je, skladišča in stanovanja na cesti in jo pripeljali v uovo-ni. Oče mu je nato dejal, naj po- za inženjerje in delavstvo. Do meško bolnico. zabi na vse skupaj, in James je konca meseca oktobra bo vse! -o- v resnici pozabil. ,to že dozidano in v novembru' ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ftMElIjtAftSKj SLOVENEC Petek, ti. oktobra 1933 SIMERIKANSKI SUQVENEC jI MBEmS in najstarejši slovenski tisi v Ameriki. .Ustanovljen teta liti. m I Tihai Izhaja vsak dan rasna nedelj, ponedeljkov in dnevoT po praznikih. r Izdaja ki tiska: EDINOST PUW4SHING CO. 1 Naslov uredništva in uprave: |849 W. Cermak Rd.; Chicago [Telefon: CANAL 5544 Naročnina: .$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za #hicago. Kanado in Bvropo: Za celo leto--$6.00 Za pol leta--3.00 Za čefrt leta_____ 1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper m America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 For one Subscription: year ___$5.00 __2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europe: « For one year_______,$6.00 For half a year____3.00 For half a year „ For three months For three months 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. spod^Fski in družabni red — sli boljše nered in neznosnosti. |vati dela za razvoj in povzdigo vsi oni, ki se zanimate. Skušal Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Hitler vodi Nemčijo v vojno Zgolj iz tega vidika je razvoj nemškega fašizma zelo po-učljiv. Uvod v svetovno javnost je napravil z miroljubnim govorom Adolfa Hitlerja o priliki otvoritve potsdamskega parlamenta. Ta govor je danes pozabljen in nemški fašizem vedno bolj razkriva karte. Nobeden nar. soc. voditeljev ne omenja več miroljubnosti. Nemčija danes ne taji več svojega oboroževanja. Nedavno je izšla v Lipskem knjiga "o vojni vedi", v kateri je med drugim sledeči odstavek: Mladino moramo naučiti, da bo nestrpno čakala na vojno. Zgrešeno je videti v vojni zlo. Vojna je jeklena kopel, iz katere se rodi nova sila, je naravna pot izčiščenja v narodu. Nemčija mora vzeti svojo usodo sama v roke. Nikdo ne sme dvomiti, da leži med našo današnjo bedo in med našo bodočo srečo vojna!" Pravi Hitlerjev zunanji minister Rosenberg je v nekem govoru izjavil o Belgiji in Šviei: Obe državi sta narodno neenotni državi, podobni stari Avstriji, ki se je zrušila. Zato nima nobena teh obstanka in bosta razpadli in Nemčiji se bodo pridružili nemški deli obeh držav. Istočasno je naglasil šleski državni namestnik Briickner o Poljski in Češki: Nemška manjšina v Poljskem pričakuje s trdnim zaupanjem, da bo osvobojena v najkrajšem času. O usodi Gornje Šlezije ne bo odločal plebiscit in ne Društvo narodov, marveč nemški narod sam. Pa to ne velja samo za Poljsko Šle-zijo, velja tudi za Illučinsko in bliža se dan, ko bomo razbili in razmetali češko državo." In nemška manjšina v Jugoslaviji? V svojih glasilih prostodušno izjavlja svoje simpatije do nemškega fašizma, ko o-menja nemško revolucfjo kot vzgled mirnega in rednega prevrata in ko zanikava vesti o hitlerjanskem nasilju. Kaj bo zaključek nemških groženj in lepih sanj? Da bi se kedaj izvedle, na to pač ni resno misliti, ker bo vsaka država z orožjem pripravljena braniti svojo posest. A svet bo za izkušnjo bogatejši in če bi si to moral priboriti z novo vojno. aktivnosti, katera je namenjena v korist skupnemu napredku človeškega razvoja. vas bom nagraditi s tem, da boste za vaš tr(ud v bližnji bodočnosti slišali na vašem radio slo- V času, v katerem živimo, j vensko pefem, godbo itd. Pri-nam je s pomočjo znanosti in čakujem torej, da se skupno moderne tehnike omogočeno, zavzamemo in s tem pokaže-da se poslužujemo lahko raz- mo, da ne zaostajamo za dru-nih pripomočkov v dosego tehjgimi narodi, temveč hrepenimo Pred par tedni je imela pemška fašistična stranka svoj jkongres v Nurnbergu. Na kongresu je tudi Hitler govoril o svojem programu. Hitler je dobil v Nemčiji vso oblast z zakonom z dne marca 19:33. S tem zakonom je bil Hitler pooblaščen, da vlada po svoji mili volji, da sme izvajati svoj teror do skrajnosti. Hitlerjeva vlada izjavlja sicer, da se poboji in grozovite krivice gode nemškim državljanom proti volji vlade. Ali režim ne kaznuje zločincev. Režim tudi dovoljuje, da vpadajo fašisti celo v Švico, Avstrijo in Cehoslovaško. Vse to izvajajo fašisti. Vlada izdaja celo oklice, da je nedopustno nadlegovati ali celo oškodovati osebe itd. Zločini se pa vrše dalje, kakor bi oblast ne bila kos, da ščiti svoje lastne ukrepe. Na niirnberškem kongresu je Hitler zopet povdaril svoje stališče tem, da je rekel, da je treba pobijati sovražnike režima s terorjem, ker so vsa druga sredstva jalova. Iz tega sledi, tla bo Hitler, dokler se mu ne upro njegove lastne množice, ki jih je temeljito prevaril s svojim "socialističnim programom", ter ga morda z nepričakovanim terorjem odstranijo. Med najvažnejše dogodke spada vsekakor umor profesorja Lessinga na čehoslovaških tleh. Lessing ni bil politik. Iskal |e na Čehoslovaškem zavetja, ki ga mu je čehoslovaška republika dala in je s tem prevzela moralno odgovornost za njegovo varnost. Kljub temu ga je umoril zavratni nemški fašizem. Znanstvenik svetovnega slovesa, ki je užival azilno pravico, je postal žrtev pobesnelega nemškega nacionalizma. Vpadi v Avstrijo. Švico, umor na Čehoslovaškem, pohodi v Belgijo in na poljsko ozemlje.; ali niso to čini, ki morajo zanimati mednarodno politiko, in sicer predvsem Društvo narodov. Poštena diplomacija mora poseči v to demoralizujočo po- ka in želeti je le, da dobi Ijud-litiko nemškega fašizma. Toda obotavljajo se diplomati. Zakaj ? Mednarodni kapitalizem je vesel nemškega fašizma. Zakaj kljub mirovnim pogodbam, kljub barbarizmu, ki ogroža civijiijapijo, mednarodni kapitalizem noče pripustiti nikakršnih ukrepov proti nemškemu divjaštvu. Vsaj nam je znano, da so angleški Židi hoteli proglasiti bojkot proti Nemčiji, toda židovski velekapitalisti so bojkot odklonili in konec je bilo gospodarskega bojkot^ proti Nemčiji. Bojkot se izvaja le toliko, kolikor ga izvaja delavstvo in konsumenti, lp iz g»jeva do l-emškega fašizma odklanjajo blago. Bolj ugaja kapitalizmu, če se že Nemci oborožujejo in prehajajo v imperialistično politiko, poživitev vojne industrije, ki donaša kapitalistom velike dobičke, državam in državljanom pa polom in socialno bedo. Tako dela nemški fašizem na roko domačim kapitalistom in tujim ter demoralizira vse velike probleme o miru, sporazumu med narodi in še najbolj pa vprašanje socialnega položaja delavstva. —--o- LJUBITELJEM SLOV. RADIO programu, je delavstvu dana PROGRAMA V PREMISLEK ! prilika do organiziranja, kakor še nikoli poprej v zgodovini Amerike. Ce bomo delavci Chicago, III. Ker mi delavske razmere do , , ,„ . . , puščajo, da imam dosti prisi-!rablh SV0J razum> Je uPatl' da ljeno prostega časa za premiš- I se ljevanje, naj mi bo dovoljeno, če izrazim svoje misli drugim v premislek. Sem namreč mnenja, da več glav več ve, posebno še, če se misli sučejo v korist ali pa tudi škodo ne samo j posameznika, pač pa širše javnosti. NRA je v ameriški administraciji še tako rekoč v povojih, vendar kaže znake napred- v organizacijah spopolnimo in se s tem rešimo nadaljnega izkoriščevanja, kar bo dalo povod za samozavestni nastop v perečih vprašanjih bodočnosti. Priznam sicer, da imamo tukaj v tej deželi razne predsodke v marsičem, za katere pa je v največ slučajih odgovorna na- namenov. Med zadnjimi, ozir. najnaprednejšimi pripomočki, imamo tudi radio ,katerega pa se Slovenci nekako bojimo. — Sklepam pač iz tega, da v prostih urah, ko sedim pri aparatu, naj obračam naprej ali nazaj, nisem toliko srečen, da bi slišal slovenski program. — Človek, se mi zdi, vse nekaj boljše uživa, kar mu je danega v krogu svojih domačih, tako se mi zdi, ako bi slišal radio program proizvajali v slovenskem jeziku, da bi užival in tudi razumel pomen veliko bolje, kot pa, če se isti proizvaja v jezikih čeravno razumljivih, vendar nam tujih. In takih Slovencev, ozir. Jugoslovanov, je po mojem mnenju veliko več kot si posameznik misli. Sicer je nekaj naselbin, ki se zanimajo, da s tem najbolj modernim pripomočkom skušajo širiti kulturo in znanost med našimi rojaki. V Chicagi pa smo v tem oziru po mojem mnenju pre-mlačni. Sicer pa se je že poskušalo, pa ni po zatrdilu prizadetih bilo uspeha. Ce sem prav informiran, je denuncijantstvo tudi igralo precejšnjo vlogo, kar je vse graje vredno. S tem, da prvi poizkus ni bil uspešen, pa še ni rečeno, da chicaška naselbina, kjer se nahajajo glavni uradi podpornih, kulturnih in drugih organizacij naše narodnosti, ne bi mogli poizkusiti znova in doseči sijajne uspehe. Potreba je le, da se zavzamemo za idejo skupno in v zavesti, da s tem \ršimo korak, če že ne k napredku naše narodnosti, pa vsaj skrbimo za to, da ne bomo v zgodovini zabeleženi kot NAŠE PRIREDITVE Joliet, 111. Da si bomo v zimskem času krajšali dolge večere, nam združena društva po Zvezi si. društev obetajo več zabavnih prireditev, ki se bodo vršile po sledečem redu: Dne 26. okt. priredi žensko dr. sv. Ane COF Card & Bjunco party; po party prosta zabava. — 28. oktobra priredi dr. sv. Družine št. 1 DSD. prav lep in zabaven večer združen z vinsko trgatvijo, kjer bo zopet veliko smeha in zabave za stare in mlade. — 11. nov. priredi podružnica št. 20 SŽZ. Card party in nato veselo zabavo. — 29. nov. priredi dr. sv. Frančiška Šaleškega priljubljeno zabavo Barn dance. Vse te veselice se vrše v Slovenia dvorani — Tem potom prosim in v^bim vse članstvo združenih društev, da se vseh teh prireditev udeleži v kolikor mogoče velikem šte-bom vedel ravnati. Naslov je: vjju John Potoksr, 1860 So. Ilamlin Ave., Chicago -o- TRIGLAVSKE STRMINE V povzdigniti naš mili jezik vsaj clo — po naših močeh, mogočega viška. Pri tem apelu imam v mislih vse brez razlike na stan, vero ali politiko, posebno pa se priporočam onim, ki se bavite s kako trgovino, ali zastopate razna društva in organizacije, da se zanimate in mi z dopisnico sporočite vaše mišr ljenje. Ce se delavske razmere v kratkem času izboljšajo, nam bo vsem v veselje in ponos, da smo se odločili za ta korak. — Misel je sprožena. Ako se strinjate, boste gotovo žrtvovali dopisnico in mi sporočili, da se JOLIETU Piknik, k&terega je priredila ZSD. 3. sept., nam ne bo šel tako hitro iz spomina. Tukaj se je v resnici pokazalo, da je v slogi še vedno moč, pokazalo se je, kaj vse se lahko doseže, ako so društva združena. Zato hvala lepa vsem, ki ste kaj pri- Joliet, 111. V nedeljo 15. okt. zvečer se bo kazal v Slovenia dvqrani zanimiv film Triglavske Strmine, j pomogli do tolikega uspeha rja katerega bo spremljala godba;tem pikniku, in slovensko petje. — Vse pri-1 H koncu vas, dragi čitatelji, prave in ves program za ta ve-J povabim za v nedeljo 15. okt-. čer ima v rokah naša Zveza; da posetite Slovenia dvorano, slov. društev, h kateri spada 14 jolietskih društev. Vstopnice se bodo prodajale samo pri vratih in bodo stale za odrast-le 35c, za otroke pa 15c — Ta film se je že kazal v Chicagi in je marsikateremu bralcu Amer. Slovenca gotovo že znano, da je zanj vladalo veliko zanimanje, ker vsebuje res lepe prizore iz življenja naših rojakov v stari domovini. — Upamo, da se bodo naši joliet-ski rojaki v velikem številu odzvali temu vabilu. — Pozdr&v-John L. Živeta Jr., preds. ZSD -o- VELIKA PRIREDITEV V Fašizem - rešitev Evrope? Fašistični val gre po svetu. Pridrvel je iz Italije, zajel že Nemčijo. Jugoslavijo, buta ob Irsko, Francijo, Bolgarijo, Ogrsko -—skratka, ob skoroda vse ostale evropske države. Vsepovsod drugačne barve in drugačnih oblik, mu je skupno le eno, da se skriva pod nacionalno zastavo. A za to nacionalno »astavo je skrito eno samo stremljenje: da razbije sedanji go- stanov. Pri čitanju raznih li-| stov, ki mi pridejo v roke, sem pa opazil, da v takozvanih 'kapitalističnih" listih — ne vseh — se piše in propagira od gotovih strani v smešnem tonu proti administraciji. Kar pa se tiče delavskih listov, se mi zde., da hočejo v največ slučajih takošnjega rezultata obljub iz programa, katerega si je začrtala NRA. Upati je, da se v doglednem času s pomočjo energičnih nastopov vseh, ki želijo deželi in prebivalstvu boljših čafov, o-mogoči, da dobi ameriški delavec svoje zadoščenje od strani kapitala v prošlosti, in za potrpežljivo prenašanje v brezdelju, pomanjkanju vsega, kar je |ša vzgoja. Pri tem, da pišem brezbrižniki. j "naša", ne mislim samo Slo- podpisani sem se zadnje ča-vencev, ozir. Jugoslovanov, pač Se začel ti za to, da bi pa vseh prizadetih narodnosti. Slovenci v Chicagi imeli vsaj Ker pa se v tisku posameznih j eno Fad.y8llQ UVG na teden. Go-narodnosti ubijajo glavo z raz- voril sem z raznimi osebami, mišljevanjem gotovi ljudje po-!katei,j ^ po mQjjh mislih omo-|Nar- Dom v Brooklynu veliko da bomo tudi1 g0£ili, da se ta ideja izvrši. Do-[koncertno prireditev z igro in bil sem v največ slučajih zado-|Prosto zabavo. Vsa prireditev voljive odgovore, vendar pa so se vrši v korist omenjenega sko zaupanje; tako med kapitalisti kot delavci, ker po mojih skromnih mislih, če si hočemo, • ■ ,, , , samezno, upam razmere preurediti, je potreb-1 , . . , v , .. v (Slovenci zmozni prispevati po na splosna korpoi'acija vsehj v AV , , , , , BROOKLYNU Brooklyn, N. Y. V nedeljo 8. okt. priredi SI. tom našega tiska kako dobro idejo za korist nas vseh, ki smo toliko srečni, da živimo v deželi, ki ima vsega v izobilju. Torej ni vzroka, da bi bili pri-moi-ani stradati kruha, živeti v brlogu, zmrzovati ter se oblačiti v listnate cunje. Kakor sem že v zgornjih vrsticah omenil, je predvsem za dosego gotovih ciljev potrebna zavest tako posameznikov kakor tudi v skupnem nastopu pri vprašanjih, ki se tičejo posameznikov kot skupnosti. Zavest pa se najložje pokaže s tem, da se v prvi vrsti medsebojno sporazumemo in skušamo z zmernimi argumenti rešiti se raznih predsodkov, paziti in preštudirati aktivnosti naših sosedov z zavestjo, da na drugi strani v izobilju. • Po zakonih vključenih v NRA|so tudi oni upravičeni V"^??™"-----^.r!—~ .'-TT^lf'tUr Ti"" - - -——- razni pomisleki in tudi nekoliko predsodkov. Seveda financiranje igra pri tem največjo vlogo. Da pa se vsem onim, ki so v dvomu, dokaže, da je želja po radijski uri večja kot si gotovi ljudje predstavljajo, je vsak čitatelj tega dopisa na-prošen, da napiše dopisnico in mi sporoči sledeče: Jaz sern za to, da se ta misel ponovno udejstvi. Želil bi, da se program uvaja na sledeči postaji — označite postajo, katera vam je najljubša. V poŠte v pridejo sledeče postaje: WGES, WCFL., WEDC., WBBM. in WLJ3. _ Ne pozabite torej, skrbeti za to, da označite štaci-jo, ki vam je najljubša, da se potem pogajamo z isto za ceno. Doma. — Na programu nastopijo razna pevska društva kakor tudi posamezniki in tamb;u-raši. Pele se bodo razne izbrane narodne in domoljubne pesmi, proste in bolj umetne, da bo vsak užival ob poslušanju. Program obsega najmanj 20 pevskih in godbenih točk, poleg tega je pa še prav zanimiva igra, oziroma burka v enem dejanju, pri kateri se boste vsi od srca nasmejali- Po končanem koncertu in igri je prosta zabava za vse ob zvokih prijetne godbe. Vsa prireditev se vrši v dvorani SI. Nar. Doma na 253 Irving Ave., Brooklyn. — Vstopnina za tako velik in lep program je izredno nizka, samo 40c .Pričakujemo velike u- prispe- Pričakujem, -T— ■ "-,•?-- da se oglasite deležbe. kjer bomo imeli priliko videti lepe slike iz domovine, kar je že na dveh krajih omenjeno v današnjem listu. Slike se bodo kazale popoldne in zvečer in je vstopnina za odrastle 35c, za mladino pa 15c. —, Pozdrav. John Nemanich, tajnik Zv-——o- Slog, ki ga piše človek, bi moral biti kakor njegova obleka — vzbujati bi moral kolikor mogoče malo javne pozornosti. * Kdor obupa nad življenjem, obupa le nad samim seboj. NAROČNIKOM SLOVENSKIH GRAMOFONSKIH PLOŠČ —o.— naznanjamo, 4» naša izredna jesenska rasprodaja slovenskih gramofonskih pjpšč jenja v soboto, 7. oktobra & 1. Namočila po pošti se bodo ijpoštsva-la s poštnim datumom 7. oktp-bra. Na naročila poznejšega datuma se ne bo ozirali nam" reč sa to snižanfe raspr^dai"0 ceno. Kdor si želi za zimo lege slovenske pesmi i« godl.e na slovenskih Victor in Columbia ploščah, naj po »ste do 7. ok" tobra sigurnp piše, da bo delp-Žen te znižane cene, namxc tri plošče z a $1.00. Te cene ne bo več- Kakor gre cena hitro navzgor vsemu blagi), tako tudi plošč ne boste dobili yeč za to ceno in v interesu vsakega« ki želi slovenske plošče, je, d* si zdaj naroči čim več more teh slovenskih plošč in si s tei*1 prihrani denar. TARZAN, GOSPODAR DČUN GLE »■ 'Will 'l. loss (13) Za $50.00............2230 Din $50.00 pošljite....$5U<> Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerika.nsk.ega Slovenca) 1849 W. CERJMAK ED. CHICAGO, nt Petek, t>. oktobra 1933 ■"■WIIBWBWI i IIIIIHIIIIIWIUV^ AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 Družba OOOOUOOUOUOUOIKAJ HtChCffXffX^MMXKMHKX sv* Družine KK>00rM>0<)i (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA l&li stvernehAmmkeh SedeŽl JoLet, 111. Naše geslo: "V?« za vero, dois in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonioh, 315 N. Chkago St., Joliet, 11L 1. podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111 Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, ill. Duhovni vodja: Rev. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Or. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, III. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1910 W. 22ncj street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, ill. Joseph L. Drašler Jr., 66 — lOtli St.. Nq. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Strukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sha^psburg Station, E. Pittsburgh. Pa. Mary Kremssec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, IlL URADNO GLASILO: •♦Amerikanskj Slovenec", 1849 W 22nd St., Chicago, III --o- Do dne 1. januarja 1933 je D.S-D- izplačal^ svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, ppškodnin in posmrtnin ter bolniška podpora v znesku $106,187.91. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 aii $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki (in je). Pristopite k Družbi sv. Družini, CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA — D. S. D. 100% SOLVENTNA. JUDOVSKO GLEDALIŠČE POZOR DOPISNIKI! KAJ SO NOVICE IN KAJ NISO NOVICE? Kalifil' di'Ugi časopisi, smo Mi bonio za naprej, kakor tudi mi žg števjlnokrat poveda- smo doslej, drage volje obja-li, da dopisi iz naselbin so naj- vili vsak dopis, ki bo vseboval bolj zanimivi v vsakem listu, novice in razne zanimive do-če ti vsebujejo zanimive novi- !godke po naših naselbinah-te. V dopise spadajo vedno Teh ima A. S., hvala Eiogu, edino le novice. Mnogi dopisni- ,vedno največ. Prepričani pa ki se tega zavedajo in! njihovi smo, da nam ne bo nihče zarne-dopisi so resnično zanimivi, ril, če bomo prisiljeni v kakem Nad 6000 cseb je sodelovalo pri veliki judovski predstavi "The Romance of a People", ki je bila nedavno prirejena v New Yorku. - ' '■■"■....... '......... ..Li..-.— i. i..........H«M.. ; mm M' 'J'i- 1 m1 Pred par tedni smo videli v našem glasilu, ko je naš so brat I K Dopisi lokalnih društev jjapBiir^M.iiiiigiiiiwiiirBvii^a^iLaiiiiaiii'iBW IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, 111. Naše društvo je imelo svojo redno mesečno sejo dne 23. sept, in je bilo to na soboto večer. Od sedaj naprej bo naše društvo imelo svoje redne Mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, za kar prosimo čl&iistvo, da to vzame na zna-nje in si zapomni. Vsi smo lahko videli v zadnji petkovi številki našega glasila dopis in vabilo našega društvenega predsednika sobrata John Kramaricha, kako je vabil članstvo na našo zadnjo sejo, da bi videli, kakšnega župana bo društvo izvolilo za našo prihodnjo vinsko trgatev, ki se bo vršila 28. oktobra. gl. predsednik Geo. Stonich poročal, da se je ustanovilo novo društvo v Philadelphiji, Pa., in da je to vesela vest za vse SIROM JUGOSLAVIJE Tem vse priznanje in hvala. Je pa zlasti zadnje čase mnogo dopisov v našem časopisju, ki po svojih vsebinah ne spadajo med dopise in novice, pač dopisu stvari, ki spadajo med oglase, iz dopisov črtati. Radi pa bomo iste vsakemu objavili kot oglas. , „ , . Dopisnikom pa torle: Ko pi- pa med oglase. Razne zahvale > , , . , , , 1 . . ... sete dopise, vedno dobro po- za razne prirejene partije za i . . . , . , , v . , , > i i * .mislite tudi sami, kaj spada v razne slučaje, kakor jubileje , . . 7 . ' J 4 ' . . . dopise in kaj ne. Kar je novic itd., se ne smatrajo nikjer za'. . . , 31 ; . , . ........; in zanimivih dogodkov, objav- dopise m novice, marveč za o-1.. ., , • ■, r/ , , 1 jljajte v dopisih. Zahvale za osem tisoč glav broječa množica iz same dekanije Trebnje je prišla kljub dežju in blatu, da počasti evharističnega Kralja. Nad 300 okrašenih voz je bilo v Trebnjem; samo iz glase, za katere je treba pla- Tatovi v župnišču V Lomu nad Tržičem na Go renjskem je bilo v nedeljo 10. 'ta dan članstvo DSP. Tudi naše dru-Jggpt. vlomljeno v župnišče. —;Št. Ruperta jih je prišlo 38. štvo sv. Družine št. 1 DSD. ča-1 Tat je izrabil priliko, ko so bili stita organizaciji in gl. ta jni-1 župnik in vsi ostali v cerkvi, ku sobratu Frank J. Wedicu.jtako da je lahko nemoteno sti-ker on je imel in še ima jako j{ai po celem župnišču. Plen ni čati kot za oglase. Tako ravna- j jo vsi časopisi in ne vemo,, zakaj bi morali biti ravno mi izjema. ;razne partije, naznanila za razpe prireditve itd., pa spadajo med oglase in jih objavljajte kot oglase. Prav isto so se navadili tudi j razni umetniki. Pride in za- I "Amevikansk: Slovenec" vodi ihteva naj prvo, da ga časopis kampanjo proti depresiji, po-Vcli so se splašili |na široko in dolgo predstavi magajte mu! V Vižmarjih nad Št. Vidom 'narodu. To je deloma že prav., nad Ljubljano so se posestnici ,Potem £re od naselbine do na- veliko dela. — Novemu dr. sv.'bil posebno velik, ker so de- Mariji Erženovi splašili voli, da fjlbine m v vsak dopis vtika re-Petra pa tudi častitamo. Dal!narne zaloge dandanes povsod I je reva padla pod voz in zado-,klamo za svo^ stva.1'1-. za" Rog, da bi se to novo društvo pičle. pag pa je bil odnešen [bila resne notranje in zunanje ,cno Potem se Vpisniki m kma ■MBlWtMPiw'JWai.—jf.NPr,l. MIIIIIIIIIM1—!«'!— lici dne 15. okt., za kar se želi, da bi bila velika udeležba, kajti mi res še nismo videli kaj takega, kakor se bo kazalo na omenjeni veselici 15. okt. popoldne in zvečer v Slovenia dvorani. Saj je že vsem znano, da sobrat John L. Zivetz vselej pripravi kaj posebnega, kaj zanimivega, da zadovolji vse občinstvo. Tudi za sedaj je dobil krasen slovenski film Triglavske strmine, katerega bo predvajala Zveza slov. društev omenjeno nedeljo popoldne in zvečer. — To je prvi slovenski film iz stare domovine, katerega spremlja slovenska godba in pevski zbor. — Film najprej pokaže razna slovenska mesta, . , _ ....... potem sledijo prizori Triglav-!se vabite cenjeni clamin ske Strmine. Glavno vlogo| ?!fmce' se ^ seje VS1 igrata v filmu Miha in Minka. Danilo pa igra kot starosta gl. krepko razvijalo in rastlo tam v Pennsylvaniji. Bog vas živi! — Agitirajmo krepko vsi za! mladinski oddelek naše dične organizacije DSD. — Sobrat-ski pozdrav. Louis Martincich, tajnik. -o- IZ URADA SV. DRUŽINE ŠT. 6 D.S.D. Waukegan, lil. Cenjeni člani in članice zgoraj omenjenega društva:— pičle. župnikov zasebni denar in roč- 'poškodbe, na župnijska blagajna. Tat je odnesel tudi župnikovo in go-spodinjino žepno uro, kar je tudi bilo vredno kake štiri do pet tisoč dinarjev. -o-- Skala se je utrgala Nedavno se je na Starem gradu pri Kamniku utrgala precej velika skala in se po strmem bregu privalila na neko hišo v Podgori, kjer je razbila Tem potom se vam naznanja, velik kos strehe. Ko se je ska-da se vrši redna mesečna seja,la valila po strmem bregu na-našega društva v soboto večerivzdol in.lomila drevje, so vsi, ob 7:30 v šolskih prostorih. — Kakor je že članstvu znano, je bila ta seja preložena zaradi slavnosti, katere je imelo društvo sv. Ane št. 127 KSKJ. — posredovalca med zaljubljenim parom. Miha in Minka delata na polju. Minka zanje, on pa kosi. Nastane neopravičeno j ljubosumje in Miha se iz jeze Ta veselica bo zopet zanimiva j odpravi z drugimi turisti na za vse, kdor bo hotel videti j Triglav, o čemer Minki nič ne župana, njegovo soprogo, Mrs. omeni. Danilo vidi Minkino tu-županjo, ter njihovo mlado \ go, pa jo navduši, da gre tudi hčerko, ki je močna, čvrsta in i ona na Triglav. Spremlja jo zdravih rudečih ličic; dalje!tja on z nekim mladim parom, njihove tajnike, žandarje, vini-j— Ti prizori v filmu so imenit-čarje in viničarke, nočne ču-.ni. Na filmu se vidi ples med vaje in še vse, kar spada k gorsko kočo, kjer se tudi stari pravi vinski trgatvi. Kdor bo1 Danilo zavrti. — Ves film je hotel vse to videti, se bo moral, poln krasnih prizorov, katerih udeležiti naše vinske trgatve j se z besedo ne da izpovedati, 28. oktobra. Vstopnina bo po | ampak je treba vse to videti na jako znižani ceni, samo 25c za | lastne oči. Film je dolg, za dve osebo. uri in boste imeli lepega [užitka, če se boste udeležili te žite. — Na svidenje in sobrat-ski pozdrav. Joseph L. Drasler, tajnik. -o- V GLEDALIŠČU ZNOREL Med tem ko je v državni operi v Rimu gospodična Ponz igrala vlogo ženske, ki znori, je nekdo pričel v gledališču vpiti. Od časa do časa se je oglasil. Prvotno so mislili, da hoče nalašč motiti prireditev; končno pa so spoznali, da je profesor risanja Imbriani de Belli znorel, in to prav v trenutku, ko je igralka predstavljala žensko, ki znori. Nesrečnega profesorja so takoj odpeljali v norišnico. -o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! ki so slišali, mislili, da je potres. Napravila je precejšnjo škodo. Nezgoda 181etni trgovski vajenec Leopold Radovič iz Črnomlja se je lu, naj bodo prireditve takih i umetnikov takega ali takega I značaja, naj že gre zanj osebno ali za kako skupnost, reklamo se vsiljuje v dopise z namenom, da se javnost na prireditve opozori, kar je sicer prav, če gre za skupno narodno stvar, tedaj se to že spregleda. Ni pa prav, da kaki posamezniki vtihotapljajo v dqpise' take reklame in dobiček od tega gre posameznikom. To, da gnal proč. Sinček je začel^piti kdo naročil v časopisu vsaj na pomoč in prihitel je Lavrič mali °£laf za par dolarjev, sp ter ubil - gada. V tem sluča- 8Porani. m,hče- vendav'. ce ju je bil pes res zvest otrokov ,kdo, tedaj gensko časopisje .v čuvaj. r -o- WRITE "AMER. SLOVENCA"! Pes rešil otroka Lavrič Anton iz Črnomlja je šel s tastom in sinčkom na travniku obračat mrvo. Vse tri je spremljal pes, volčjak. Lavrič in tast sta obračala mrvo, o-trok se je pa nekoliko vstran igral s psom. Naenkrat je začel pes močno lajati in grebsti po tleh, nakar je z gobcem zagrabil neko stvar in jo za- Ameriki brez razlike potre huje tozadevne podpore, zlasti v teh kritičnih časih. Časopis je tukaj, da dela reklamo, in če je ta reklama ko-NAZNANILO IN ZAHVALA rjstna in prinaša dobiček, te- na kolesu peljal na izlet v Met- j Potrtim srcem naznanjam ,daJ naJ se ob takih slučajih liko. Med potjo je'zadel v dru- 'sorodnikom prijateljem in stranke spomnijo tudi časopisa gega kolesarja tako nesrečno, 'znanCem, da mi je 25. septem- z mahm oglasom, ne pa vtiho-da je padel na tla in si zlomil bra preminula nagle smrti mo- ^ati vso reklamo ključnico. soproga MARY MUREN. rojak! slovenci! Ka4ar želite o-krasiti grobove svojih dragih, n« pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 13S9-R or. j. e. mm ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cerm^k Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne iij 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. i 11 ji i II.. . j. Nesreča Janez Kenik, 381etni drvar iz Kivnčin, občina Smuka, je s sodelavci v gozdu pripravljal drva. Ko so podirali veliko bukev, ga je pri padcu zadela precej debela veja in nju prebila lobanjo. Prepeljali so ga v Kandijo v bolnico. -o-- v dopise in skušati dobiti na ta način brezplačno reklamo in njeno korist. Naše društvo tudi spada v predstave. Gotovo je, da tega Zvezo, h kateri pripada 14 jo-|ne boste potem tako kmalu po betskih društev, katere pred-; 7abni< _ Za to pre<3stav0 „c sednik je sobrat John L. Zivtzs njkake pl7edprodaje vstop-Jr. _ Odbor Zveze je ™ellniC) ampak se bodo prodajale svojo sejo dne 27. sept. Kakor na yratih Vstopnina za odrast-Poročano, je ta odbor sklenil bo 35Cj za otroke 15c Pomagati vsem našim dru- Dng 26_ ^ ^ ^ Ane kat. Borštnaric Card Party. — Dne 28. okt. priredi dr. sv. Družine št. 1 DSD. vinsl:o j— Zapušča mene, žalujočega soproga, dva sinčka, pet in dve leti stara, in mater, Agnes Mar-kelc, ter dva brata. Pogreb se je vršil 28. sept. iz hiše žalosti. 208 Raub St., s sv. mašp v qer- lje sq pred kratkim imeli v Trebnjem, ko so proslavili 1900 letnico odrešenja. Nad POŽAR UNIČIL KATEDRALO stvom, katera spadajo k Zvezi, Pa naj bo to društvo majhno ali veliko; vsem se bo pomaga-1 1°, katera bodo imela veselico, j Kot tajnik dr. sv. Družine se v imenu našega društva zahva- trgatev. — Dne 11. nov. prire- di SŽZ. priredi ples. — Dne 29. nov. dr. sv. Frančiška Sal. jim odboru Zveze za vašo skrb'tako imenovani Barn dance. — ln delavnost za društva, kale- Vse te prireditve se vrše v Slo- venia dvorani. Naznanim tudi žalostno vest, spadajo v vašo Zvezo Zahvalim se odboru Zv ^ je podaril lep dar na- da je naš sobrat Martin Černu-Semu predsedniku Zveze, John gel ml. umrl dne 29. sept. v k- živetzu Jr. Častitamo! O-'starosti 20 let. Bolan je bil sa-nienjeni je naš sobrat in se res mo tri dni. Dne 26. sept. je oddanima za naša društva in j šel v St. Joseph bolnico, kjer sPloh za vse potrebe in je tudi j je bil drugi dan operiran, — Pokazal, da je za vse to zmo-jbil je utrgan, — 29. sept.-je pa Pa mu moramo tudi mi' umrl. — V našem društvu je ^si ostali pomagati, kadar po- bil od leta 1930 in sicer je pri-* eouje naše pomoči, pa naj bo j stopil 26. jan. Tukaj zapušča 0 Pri eni aii drugi stvari. — stariše, brate in sestre, katerim na naše članstvo, izrekamo iskreno sožalje nad Veliko slavi je v Trebnjem , . v „ Veličastno evh ar i stično slav- sv -Jožefa. Maso so darovali prec. g. župnik J. Plevmk. Pokojnica je spadala k S2Z-, katere članice so se korporativ-no udeležile sv. maše in spremile svojo sosestro do hladnega groba na pokopališče sv. Jožefa. Izrekam jim prisrčno zahvalo za darovane sv. maša jin za vence. Nadalje se iskreno zahvalim vsem sosedom in prijateljem, ki so prišli pokojno pokropit, ko je ležala na mrtvaškem o-dru, darovali za maše in za vence ter se udeležili pogrebne sv. maše in spremili mojo ljubljeno soprogo na zadnji poti na pokopališče. Ti, ljuba žena, pa počivaj v miru in naj ti sveti večna luč: Saj križ nam sveti govori, da spet vidimo se nad zvezdami. Joseph Muren, žaluj, soprog, otroci, mati in brata. Joliet, 111., 2. okt. 1933. wmmmmmmmmm SLOVENCI V JOLIETU POZOR! Podpisapi sporočani, 4a vofjin? že od spomladi edino Slovensko mlekarno v Jolietu. Mleko razvažam na domove. — Slovenskim gospodinjam se priporočam za naročila. Poltena in točna postrežba bo vedno moje geslo. — Rojaki, podpirajte slovensko podjetje! ChaHes A. Koleto SLOVENSKA MLEKARNA 1510 Cora Street, Joliet, 111. Phone 9133 Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam soljtijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. m. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO. ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. mu ft * mi mm i.um.i.i i u ■ ■ . n Zi Apeliram Kn 1 i Po 'tUdi na VSe osta'e' vsi j toliko izgubo. Pokojnemu pa k;>mo našemu predsedni- j želimo večni mir in pokoj in|dralo samo, kakor tudi poleg stoječo šolo. ' ce bo rabil pomoč pri vese- večna luč naj mu sveti. Samo ožgano zidovje je oslalo od krasne katoliške katedrale v Valleyfield, Que., Kanada, po požaru, ki je uničil kate- Škoda znaša nad | poldrugi milijon dolarjev. DR. WEEKS, SUCCESSOR TO OFFICE Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMAN1CH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois Hrs.—8:30 a. m. to 8:30 p. m.—Sun- 9-1 Tel. HAR 0751 Consistently Lpw Prices 326 S STATIC: ST. Opposite Davis Store, 2d Floor DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN & SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street 1:3P—3 :ao~6 :SP—8 :Sfl Daily Till. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road 4:0(1—6:0« p. m. Dully Tel. Canal 9694—9695 Wednesday & Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8140 If no ansjyer—Ca)l Ai|etin 5700 Tel. v uradu: Canal 9694—9695 DR. ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago. 111. Uradne ure: 9—12 dop; 1—5 pop., in 6—8 tvečer—v četrtek, petek in nob oto. WAUSKGANSKI URAD JB na 424 — 10th Street 'Bel na domu in' uradu: Ontaria 7213 Ordinira v pondgljok, torek; (v sredo s»rno dopoldne.) DR. RAY OLECH, DENTIST Ob ponedeljkih, torkih in sredah, od 9. zjutraj do 8. zvečer., BOSTIC BROTHERS — SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695 I /"BftriSn 1 ; -v*" AMERIKANSKI SLOVENEC Petek", B. mom 1933 ^ ■ oooooooo oooooooo-oooooooo 00000000 000000001 oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin •oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo OOOOOOOO oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo s '>0000<>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooool "čuj, zdaj odgovarja zamolkli klic starega hlapca: ...."Tiho!" Matevž postane. — Luč se mu približa in gre naravnost k njemu. Snideta se z Janezom. "Si dobil Cilko?" vpraša hlastno Matevž. "Nisem. In ti?" "Nobene sledi. Semtertja gredo stopinje, a nikjer ni konca, vse se vračajo na rob nazaj!" "Meni se enako godi. Če le ni šla že domov?" "Vse je mogoče!—Ti, Janez, zakaj si me klical, naj bom tiho?" "Orožniki so šli mimo. Morda so te culi. 0-pazili so luči ob plazu, in zato hite najbrže tja doli. Od tule se ne vidijo ljudje, ali tam-le doli se prav lepo razločijo luči in postave v njih. Orožnika sta jih morala opaziti." "Kaj hočeva, Janez? Kje naj še iščeva?" "Sam Bog večni vedi!" "Glej, Janez, kaj pa tale sled?" pokaže Matevž nakrat v sneg, kjer se poznajo stopinje, ki vodijo kar naravnost povprek po gmajni proti kolovozu na Rudnik. "Tu pa še nisem hodil. Nisem opazil." "Stopiva skupaj po sledi. Morda se nama le posreči. Lahko je, da je Cilka hotela na kolovoz v upanju, da dobi koga, ki bi ji pomagal domov; ker sama je bila gotovo preveč utrujena. "Da le ne bi bila kje obležala in zaspala! Tako se bojim!" "Tudi jaz! Kar naprej, Janez, in sveti! Ali bolje,daj meni leščerbo, bom urneje našel naprej !" Janez da Matevžu svetiljko in brž hitita po sledi. Ne hodita dolgo, ko pripeljejo stopinje do skale, ki leži prislonjena ob brino in visi naprej tako, da je kopno pod njo. Na temni kop-nini je razločiti nekaj še temnejšega. Matevž plane z lučjo tja, obstoji in iz ust se mu iztrga zamolko, hrepeneče: "Cilka!" Že je tudi Janez ob njem. Matevž posveti z lučjo dekletu v obraz. Miren smehljaj leži na Cilkinem licu in sladko, spokojno spi dekle. Morda ravno sanja o Matevžu. Čez sebe ima pogrnjen hlapčičev suknjič. "Cilka!" zakliče vnovič Matevž, ki poklekne ob dekletu in dvigne bledo glavico na svoje dlani. "Cilka!" kliče glasneje in stresa dekleta za rame. Cilka mirno spi dalje. "Morda je zmrznila!" je iztrga Janezu. "Ah, kaj še, saj diha!" ugovarja Matevž, ki se pa vendar skloni niže k dekletu in prisluškuje v njeno sapo. "Spi. Samo spi tako trdno, ubožica!" šepeta Matevž in solze mu silijo v oči. "Ni čuda, ko pa jo je utrudila vsa ta dolga pot in strah in trepet, nemirno iskanje in beganje po globokem snegu in temni gmajni!" "Cilka!" jo vnovič kliče fant močneje. Dekle se nemirno obrne, dvigne nalahno roko, a jo takoj zopet spusti nazaj in spi dalje. "Ne bova je zbudila," meni Janez. "Preveč globoko je zaspala. Najbolje bo, če jo neseva doli do ljudi, ki imajo morda nosilnico." "Na, Janez, luč, pa sveti pred menoj! Kar doli jo zanesem." Janez gre pred Matevžem in sveti. Cilka mirno spi na fantovih rokah. Matevž ne vidi prav nič poti pred seboj. Samo v bledi obraz na svojih rokah strmi in se ne more nagledati spokojnih potez, ki ležijo v spečem obrazu. V tem strmenju se Matevž spotakne ob korenino, ki leži zakrita v snegu, se opoteče, o-mahne in se precej močno zaleti ob deblo visoke smreke. Zaboli ga udarec na komolec, ali vendar najprej pogleda, če ni morda z dekletom zadel ob deblo. Zdajci zapazi, da se v dekletovem obrazu zasvetijo oči. Za hip samo, ali dovolj, da Matevž vidi, da se je dekle prebudilo iz sna. "O Bog, Tonček!" se utrga dekletu. "Ne boj se, Cilka, pri meni si!" se oglasi tiho Matevž. Dekle pomolči in se zastrmi v fanta. Pa se nenadoma požene kvišku, da zdrkne Matevžu iz roke in jo fant komaj ujame, da mu ne pade na tla. "Cilka, ne boj se, pri meni si!" Znova dekle pogleda Matevža. Zdaj ga šele spozna. "Matevž," se utrga iž nje. In na kolena zdrkne Cilka, ker nima moči v nogah, da bi jo držale. Janez se je ustavil že pri prvih Cilkinih besedah in ji posveti v obraz. Luč je pravzaprav vzdramila in mu vrnila zavest, ko jo je tiščal težki spanec v megli. Zdaj opazi Cilka tudi Janeza. "Janez, Matevž, kje je Tonček?" ''Rešen je. Dol k Jesenici ga je nesel Matija," odgovarja Matevž. "Matija? Kako ga je Matija dobil? In ti, Matevž, kako sta me dobila z Janezom?" "Po sledi sva iskala, dokler te nisva našla." Cilka pove na kratko, kako jo je obšla zla slutnja, in jo pognala Matevžu naproti. Pove še dalje, kako ga je videla omahniti in je hitela na rob, potem ko je plaz pridrvel mimo in pokopal oba financarja. Ko gredo dalje in vodi Matevž Cilko pod pazduho, da se mu opira na roko, ker utrujena in zaspana komaj prestavlja noge, pripoveduje dekle, kako se je, ker ni našla Matevža, vrnila nazaj pod brino, kjer je bila pustila Tončka in ga ni več tam našla. Šla ga je iskat, toda ne nazaj doli po robu, ampak v gmajno, ker jo je zmedla utrujenost in zasolzene oči, ki niso prenehale jokati, odkar se je bila zavedla, da je Čisto sama v goliških plazovih. Tako je begala in tekala po gmajni, dokler je ni premagala strašna utrujenost, da se je zgrudila, se zavlekla pod skalo in hipoma zaspala. Matevž ji zdaj pripoveduje, kako se je godilo njemu in Janezu in Matiji, kakšna so dobili financarja in kako so Janeza poslali po ljudi. "Ti ubogi človek, kako strašno mora trpeti!" se smili Cilki te?ko ranjeni Ivan. "Zasluženo kazen je dobil za svoje sovraštvo," meni Janez. "In za krivo pričevanje!" dostavi Matevž. Cilka se pri teh besedah ustavi. "Kaj ne, Matevž, da ga nisi ti? Da ga je Ti-len?" plane iz dekleta. "Ne morem verjeti!" "Nisem, Cilka! Če bi ga bil, ne bi tajil!" "Vidiš, meni je tudi Ivan dejal, da je krivo izpovedal!" pove fantu Cilka, kaj je doživela zvečer z Ivanom doma in kako jo je neusmiljeno mučil. "Živina!" se utrga iz Janeza. "Še premalo ga je Bog kaznoval!" "Janez, ne sodite preostro!" tolaži Cilka. "Dovolj ga je udaril Bog." (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško ki obratno. Za nas ni nobono naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Oooooo^ooooo*MK>^^<>ooooocx>oooooooooooooooooooooooooo' ZADNJE BESEDE VELIKIH MOŽ Cromwell, mrki puritanec, je vprašal v zadnji uri svojega duhovnika: "Ali je mogoče pasti v nemilost nebes, če si bil nekoč že v njih?" In ko je duhovnik zanikal, je dejal Cromwell olajšano: "Gotov sem, da sem bil nekoč v njih." Zadnje njegove besede so bile: "Odrešen sem." * * * Ignacij iz Lojole, ustvaritelj jezuitskega reda, je dejal umirajoč: "Preko vseh dežel sveta .. . posrečilo se je." « * * Konfucij je izdihnil z žalostnimi besedami: "Ni se mi posrečilo !" * :|! * Rabelais, veliki satirik, je dal tik pred smrtjo sporočiti svojemu prijatelju, kardinalu Bellayu, naslednje besede: "Recite monsignoru, da se pripravljam preiskati velik 'morda'. Spustite zavese, komedija je končana!" * * * "Hvala otrok . . .", je dejal Bismarck svoji hčeri in zatisnil oči za vedno. * * # Tasso je umrl z! besedami: "V tvoje roke, o Gospod!" * » * Neron si je nastavil bodalo na vrat z besedami: "Tako velik umetnik mora umreti! Joči- te vendar okoli mene!" * * * Schiller je dejal umirajoč: "Čedalje bolje,čedalje lepše..." * * * Kant je dejal: "Dobro je..." * * * Ludovik XIV. pa: "Nikoli nisem verjel, da je smrt tako lahka . . ." • ♦ * Marija Antoinetta je stopila na morišču krvniku nehote na nogo in je rekla: "Oprostite, gospod, nisem storila nalašč!" * * * Marija Terezija se je zgrudila pred svojo posteljo. Nje mož ji je pomagal, kolikor je mogel, da jo je spravil v posteljo in jo je vprašal, da li ne leži slabo. "Da," je odvrnila, "toda dovolj dobro, da lahko umrem." Angleška kraljica Elizabeta je vzkliknila umirajoč: "Vse, kar imam, dam za trenutek življenja !" * * * Danton je zakričal na šafo-tu: "Pokažite mojo glavo ljudstvu, kajti takšnih glav ne vidi vsak dan!" * * * Nemški pesnik Borne je odvrnil svojemu zdravniku, ki ga je vprašal, kakšen okus čuti v ustih: "Nobenega, kakor nemška literatura!" Maksimilijan I. je umrl z besedami: "Kaj se jočete, če vidite umirati umrljivega človeka?" Mirabeau: "Naj umrem ob zvokih glasbe!" Napoleon I.: "Steber vojske!" Mozart: "Dajte, da čujem samo še enkrat glasbo!" Beethoven, ki je do zadnjega trenutka fantaziral o muzi-ki, ki bi jo napisal k "Faustu", je vzdihnil: "Škoda, škoda, prepozno!" -o- UTRUJENA LUNA Na stara leta mora vsakdo spoznati nadloge, za katere se ne zmeni mladost. In luna, zvesta spremljevalka naše zemlje, pokroviteljica zaljubljencev, je zelo stara. Postala je utrujena in bolna. Tako vsaj pravi angleški astronom Frank Daveson, ki trdi, da se kreče luna vedno bolj počasi. Njeno gibanje močno vpliva na življenje zemlje. Spomnimo se samo na oseko in plimo, ne da bi govorili o drugih manj raziskanih vplivih na živalstvo in rastlinstvo. Počasnejše gibanje lune bo močno spremenilo podnebje na zemlji, a naposled povzročilo hude elementarne nesreče. Naše čitate-lje moramo sicer takoj pomiriti. Črnogledi britski astronom je ugotovil tudi čas, ko bo lunina utrujenost povzročila omenjene neblage posledice. To se bo zgodilo šele leta 2500. Iz tega sledi, da bo naše pokolenje, vštevši naše otroke in celo vnuke, lahko mirno spalo ponoči, ne da bi mu bilo pričakovati ndjubih presenečenj. KAKO VARAJO' NEMŠKO LJUDSTVO Nemški listi, ki jim je sedanji režim privezal nagobčnik, so v zadnjem času postali tako pusti, suhi in enolični, da si morajo pomagati z najneverjetnejšimi senzacijami. Cela vrsta listov je n. pr. te dni objavila vest, da se bo začel graditi jez, ki bo vezal otok Rujano s celino. Ta dela bodo trajala tri leta in pol in listi pišejo, da bo pri tem dobilo zaposlitev 80 tisoč delavcev. Resnica pa je povsem drugačna, čeprav sta objavila to senzacionalno vest med drugimi 'Voel-kischer Beobachter' in 'Berliner Tageblatt', ki je, kakor znano, moral zaplavati v vode sedanjega režima. Kalkulacija z 80.000 možmi je premišljeno prevarant-ska, ker so izračunali inženjerji, da bodo trajala omenjena dela pri jezu tri leta in pol in bo za-nja potrebno samo 560 delavcev. Hitler torej ne bo mogel izveliča-ti brezposelnih armad! -o- ELEKTRIČNA SMRT V VRTNI OGRAJI Na budimpeštanski periferiji sta se dve majhni deklici, hčeri nekega šoferja, igrali v bližini žičnate vrtne ogarje. Med igro sta se je 'dotaknili in se zgrudili v naslednjem hipu mrtvi na tla. Preiskava je pokazala, da je vodila do ograje napeljava za o-zemljitev radio aparata, ki je prišla v dotiko z električno napeljavo 220 voltov. Mati obeh o-trok je dobila ob njiju truplih živčni napad in so jo morali odpeljati v bolnišnico. -o- KDAJ JE ČLOVEK ŽEJEN Človeška žeja je v splošnem posledica zmanjšane množine vode v telesu, t.j. pred vsem zaradi močnega potenja. Človeško telo ima približno preko 2 milijona znojnihf žlez. Znojenje se ravna po telesnem stanju posameznega človeka, po višini temperature in stopnji vlage obda-jajočega zraku. Potovalci v puščavi morajo popiti 10 do 12 1 vode na dan, da nadomestijo izgubljeno telesno vlago. Tudi pri nas so ljudje, ki popijejo v vročih poletnih dneh toliko vode. -o- "Kjer so na mizi brezverski, veri sovražni časopisi, ne morete pričakovati katoliškega duha, katoliškega ozračja." DOSEGEL NOV REKORD Letalec R. Turner, ki je nedavno preletel pot iz Kalifornije do New Yorka v rekordno kratkem! času, namreč 10 urah in 5 minutah. (JESENSKA razprodaja plošč DO YOUR PART — S TEM, DA KUPITE SLOVENSKE PLOŠČE PO ZNIŽANI CENI! Razprodaja traja samo do 7. oktobra W\ | Cene vsem produktom se dnevno dvigajo. ■ 0701"' Zagotavljamo, da tudi slovenskih gramo-* fonskih plošč ne bo več prilike kupiti za to nizko ceno. Zato je v vašem interesu, da si za zimo nabavite od nas v tej razprodaji čim več plošč morete. Tri plošče za $l.OO V tej razprodaji imamo na prodaj sledeče plošče: COLUMBIA PLOŠČE: Štev. 25091—VSI VERNI KRISTJANI OJ PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI. . . — Poje A. Šubelj, bariton. " 25084—NOČNI ČUVAJ, PEVEC NA NOTE. . ., poje moški kvartet Jadran. " 25097_PASTIR DEKLE TO MI POVEJ. . ., poje Ant. Šubelj, bariton. " 25114—DEKLETA V KMEČKI BRIVNICI, PRIDI SV. MARTIN. . . . Adrija z Dajčnranovo godbo. " 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO, ŽIVELA JE ENA DEKLICA. . ., Adrija — Dajčnian. " 25119—SINOČ SEM PRI ENI HIŠI BIL. . ., Zora Ropaš — A. Šubelj. K OKNU PRIDI. . ., R. Banovec — A. Šubelj. " 25125—DOBER VEČER, LJUBO DEKLE. MOJA KOSA JE KRIŽAVNK ! ,h,H Ra-iovec- šubelj. " 25131—KDOR HOČE FURMAN BIT, LOVSKA. . ., ženski duet. " 25138—VESELA URŠKA, RIBENČAN URBAN — igra Hoyer Trio. " 25139—KADAR BOŠ TI VANDRAT ŠU, USPAVANKA — duet J. Laiische in Mr. lldovich. " 25141—ŽABJA SVATBA, KUKOVCA, — pevci Adrija in J. Pluth na harmoniko. " 25151—MAMICA MOJA, KESANJE, — poje Anton Šubelj, bariton. " 25164—KAJ MI NUCA PLANINCA, TRIGLAV, — poje in spremlja s harmoniko J. Germ. " 25165—PRI OKNU DEVA JE SLONELA. SPOMINEK, — duet pojeta L. Belle in F. Plut. " 25166—V TIVOLI, MICKA, — igra instrumentalni orkester. " 25168—OJ DEKLICA POVEJ MI TO, KO NA PLANINE, — pojeta L. Belle in F. Plut. " 25171—CVETOČIH DEKLIC PRSA BELA, METULJČEK, — poje in spremlja s harmoniko J. Germ. VICTOR PLOŠČE: Štev. 23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, pevci Adrije. " 23008—POD DVOJNIM ORLOM, DUNAJ OSTANE DUNAJ, — igra Zither Trio. " 23012—TAJNA LJUBEZEN, TO JE NEMOGOČE, — igra mednarodni orkester. " 23025—OH URA ŽE BIJE, PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA, — poje Mirko Jelačin. " 23026—JURI BENKO VZEMI LENKO, POBIČ SEM STAR ŠELE 18 LET, — poje Mirko Jelačin. " 23027—MENE PA GLAVA BOLI, PA KAJ TO MORE BIT, — poje Mirko Jelačin. " 23028—MLINAR, VSI SO PRIHAJALI, — poje Mirko Jelačin. " 80184—"RADI KOTLA V KEJHO, RAVBAR NA GAVGE, — moški kvartet Jadran. " 81204—NA BREGU, CARLOTTA ŠOTIŠ, — igra Victor Hudebni kvintet. " 81454—OB TRGATVI, 1. in 2. del — Adrija pevci. " 81519—EMILKA POLKA, KRANJSKI SPOMINI, — igra chicaška vojaška kapela. Za plošče, ki niso navedene v tem seznamu, te cene ne veljajo. Pri naročilih si pridržujemo pravico, da za slučaj, ako tekom te razprodaje katerakoli plošča, navedena v tem oglasu, poide, da jo nadomestimo z drugo ploščo. Zato prosimo naročnike plošč, da naj navedeji- za slučaj, da ako nam katera izme(} onih, ki jih bodo naročali, med tem poide, katero drugo ploščo želijo, da jim bomo namestili v takem slučaju po želji. Navadno poštnino plačamo mi. Manj kakor tri plošče izmed teh plošč, ki so na tej razprodaji, po pošti ne pošiljamo. Istotako ne pošiljamo teh plošč po C. O. D., ker so s pošiljanjem po poštnem povzetju preveliki stroški. Vsak, ki želi naročiti zgoraj navedene plošče, naj priloži zraven znesek $1.00 v gotovini ali v poštnem Money Ordru ter istega naslovi na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111.