loloble Eieg Redaccion y Administracion: s A N BLAS 1951 U. T. 59-3667 Bs. Aires ★ N A R o e N I N A : Za eno leto $ 8,— Za pol leta * 5— Za inozemstvo 2 Dolarja OLAS (LA VOZ E S LOV E N A) Eranqiieo Parado Concesion 3159 o š® Tarifa D '*•- <— Reducida fc c « č Concesion No. 1551 PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ES LOVEN A (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA ORGANO DEL CONSEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027 LETO (ASO) I. BUENOS AIRES. 31 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) 1946 Num. (Štev.) 8 8116 fie un Pais Agricola r Yugoslavia Sera Convertida en un Pais Industrial Si tomamos una enciclopedia, una geografia o simplemente un libro ^Ue nos habla de Yugoslavia, al llegar a la parte que trata sobre su ®c°norma inevitablemente dird lo siguiente, o bien, algo semejar.te a ello: ugoslavia es un pais esencialmente agricola y toda su economia depende esta iundamentada en, la produccion del suelo. En efecto, esa es la Verdad; Yugoslavia es un pais agricola por excelencia; ello significa que cQrece de industrias o, en caso contrario, estas son muy ooco desarrolladas. por esas causas, al diidirse el Continente Europeo en dos parte, una ^dustrial y la otra agricola o en otros terminos en la Europa a vapor y en la jjUropa a caallo, Yugoslavia fue siempre incluida en esta ultima o sea en la j^tropa a caballo, lo que indicaba un desrrollo industrial sumamente insu' "ciente. Sabemos, y la practica nos lo ha demostrado, que la industrializacion un pais gravita enorme a la vez que favorablemen.te sobre la economia ^61 mismo elevando el nivel de vida del pueblo. Empero los regimenes ante-f^res a la guerra en Yugoslavia jamds se han preocupado por levantar las ^dustrias que tan necesarias eran en este pais y cuando hacian algo en fSe sen.tido ese algo obedecia a sus apetitos de avaricia desmesurada que 'j30 en detrimento del pueblo y en beneficio unicamente de sus bolsillos y 6 la burocracia que se dedicaba ta nsolo a la invencičn de metodos de e*Plotacion y opresion del pueblo. La guerra de Liberacion Nacional ha abierto nuevos y claros horizontos los pueblos de Yugoslavia. Horizontes ar,te los cuales se hallan caminoc conducen al bienestar, es decir a su felicidad. Por estos caminos y hacia QcmeUos horizontes estdn marchanda nuestros pueblo?. clesconociando y des-echcrndo la presencia de quienes otrora osardn ponerse en su cammo y °kstruir su paso. Ellos con ejemplos concretos evidencian al mundo su pro-fosito de reconstruir su patria y labrar un porvenir feliz para ellos y para s generaciones venideras. Asi, er. estos ultimos dias, desde la ciudad Capital de la Rep. Fed. de °s Pueblos de Yugoslavia, el cable ha transmitido la siguiente noticia: Ei primer ministro, mariscal Tito, anuncio que el gobierno yugoslavo '3'a redactando un plan quinquenal para transformar el pais de una nacion "Sficola en ur,a nacion industrial, al pronunciar un discurso ante la dele-^cion de los iamiliares de las personas que fueron victimas del fascismo y 6 los familiares de las personas que fuaron victimas del fascismo y de los Coftibaiientes que murieron en la guerra. El mariscal Tito agrego: "Con 5t*egl0 ai nuevo plan la industria pesada ocupara el primer piano en nuestra Bvoluci6n econ.omica y asimismo sera triplicada la produccion de la energia Petriča en todo el pais. Tendremos nuevos ferrocarrilles y carreteras pavi-^ntadas para llenar las necesidades que seran creadas con nuestro pro-^ma de industrializacion. Nuestro territorio es muy rico y pronto comen' ?ttremos recoger los frutos de nuestro trabajo". , Estas declaraciones del jefe del gobierno yugoslavo, mariscal Tito, apar-6 de coriirmar todo lo anteriormente expresado constituye una gran espe-tctI*za para los pueblos de Yugoslavia, porque con ello ven que se hallan , el camino hacia el, y proximos al logro de uno de sus anhelos: la indus-J*Qli^acion del pais que elevara la economia del estado y asimismo garan-su bienestar. La Yugoslavia de hoy se reconstruye incesantemente y a la par de recorstruccion se ‘construye, construye todo aquello de lo que carecian lctstcr antes y durante la guerra, construye todo lo es necesario a un pais y conslruye porque esa es lavoluntad incolume de sus pueblos, construye ^ricas, eseuelas, ferrocarriles, carreteras, barcos, puertos, etc.; cunstruye 11 Porvenir feliz. Todo esto sera intensificado aun mds; el ritmo sera acelerado apenas se J*®da marchar conforme al an.unciado plan y en Yugoslavia se operara H® evoluci6n economica como en muy pocas partes hasta hoy se habrd ^ido oportunidad de observar, y haciendo el contraste con los gobiemos jy^eriores la mencionada evolucion ird transformando a la economia de ^Soslavia; esta ird pasando paultinmente del "caballo" al "vapor" y 'toella, la economia, ya no dependerd, es decir no estra fundamentada w*clnsivamente ni tampoco en su mayor parte en la produccidn agricola 5ttlUe Yugoslavia, de su condicion de pais agricola estara convertida en h S Pais industrial. 'J. L V." MIROVNA KONFERENCA SE NI SESTALA ZATO, DA USTVARI NOVE KRIVICE GOVOR VODJE JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE EDVARDA KARDELJA V POLITIČNO-TERITORIJALNI KOMISIJI ZA MIR Z ITALIJO (Nadaljevanje) V govoru spoštovanega gospoda Mac .Weila je neko mesto, ki bi ga morda morali mi Jugoslovani razumeti kot opomin, približno take vrste: “če vi Jugoslovani nočete sprejeti tistega, kar želimo, tedaj se vam lahko pripeti še kaj hujšega.” — Če sem napak razumel to mesto, prosim -gospoda Mae Nei-la, da mi oprosti. Če sem pa pravilno razumel, tedaj moram povedati, da nam Jugoslovanom takšne besede niso povsem neznane. Dovolite mi, da vas še enkrat spomnim na adreso od 4. novembra 1920. leta, v kateri pravi Im-periali, italijanski veleposlanik v Londonu, grofu Sforzi: “Lloyd George mi je rekel, da je poslal brzojavko v Beograd, v smislu, kot smo želeli, t. j. da vlada njegovega britanskega veličanstva pripisuje veliko važnost rešitvi jadranskega problema. V primeru neuspeha pogajanj bo podpirala britanska vlada, zvesta svojim obveznostim, italijansko vlado, če bo nameravala uporabiti londonski piikt.” Po vsem tem pa nam je ta metoda že znana. Kljub temu pa upam, da nisem dobro razumel gospoda Mae Neila. To upam iz preprostega razloga, ker jugoslovanska delegacija še ni izgubila upanja, da nebo postavljena pred izvršeno dejstvo in izglasovan sklep, temveč da se bo zahtevala sporazumna rešitev. Če taka namera ne bi obstajala, tedaj jugoslovanska delegacija zares ne bi mogla razumeti, zakaj so jo poklicali na konferenco. Predstavnik Francije postavlja na isto tehtnico interese Jugoslavije in Italije Za nastop predstavnika Francije je značilno, da je postavil na tehtnico pravice in življenjske koristi Jugoslavije na eni strani in zgodovinske imperialistične koristi Italije na drugi strani. Nobene razlike ne dela med njimi. Njemu so tako eni, kakor drugi enako važni in enakih moralnih vrednosti. Slednji lahko po eni strani pravi: “Za Jugoslavijo je Trst prirodni izhod Slovenije in ni ničesar drugega, kakor otok v slovenskem morju.” Ali da pravi: “Zod vzet jem obale bi se odsekalo zaledje Slovenije od njenega edinega izhoda na morje in s tem bi se porušila ekonomska in etnična enotnost ozemlja.” Zanj pa so tudi enakovredne italijanske imperialistične pozicije in zato govori na drugi strani tako: “Za Italijo je Trst morda več kakor italijansko mesto, ker so v njem zelo razviti italijanski ekonomski interesi.” Podčrtava tudi, da je bil Trst “v zgodovini z Italijo povezan” v tolikšni meri, da je njegova pripadnost Italiji nesporna”. Lahko mu odgovorimo, da je Trst stvarno tisočkrat tesneje povezan s Slovenijo, kakor z Italijo, ki ga je posedovala 25 let in ga je zahtevala šele v zadnjih 70 ali 80 letih. Ta trditev, da pripada Trst Italiji, ne samo, da je zelo sporna, da no more vzdržati sploh nobene kritike. Čudim se, da tako govori predstavnik Francije, ki brez dvoma ni pozabila italijanskega napada na Francijo. Ta parola se je glasila: “Tunis, Korzika, Nica”. Opravičevala pa sc je z istimi argumenti, s katerimi se danes opravičuje zahteva Trsta, Gorice in Istre. Radi bi spomnil francoskega predstavnika, da je Francija v prejšnji zgodovini drugače gledala na pripadnost Trata. Zato tudi Napoleon ni priključil Trsta italijanski kraljevini, temveč jugoslovanski Iliriji z glavnim mestom Ljubljano. Prav tako je potrebno pre-čitati zapiske Stendhala o tem vprašanju. Po dosedanjem poteku generalno diskusije o tem vprašanju je potrebno povedati tole: Čas je, da vse delegacije i v celoti pristopijo k obravnavanju stvarnih dejstev, a potrebno je vedeti, kakšna stvarna dejstva, kakšni etnični, geografski, prometni, ekonomski in drugi argumenti opravičujejo to črto, ta ali oni amendement. Zaveznica Jugoslavija, ki se ni 27. marca in 6. aprila 1941. leta in v vsem času svoje herojske borbe z nikomer pogajala, pod kakšnimi pogoji bo stopila v vojno proti Hitlerju zaradi tega, ker je bila prepričana, da se noben zaveznik ne ba izneveril pravičnim zahtevam narodov Jugoslavije — taka Jugoslavija ima pravico zvedeti, zakaj se ji odvzema Kanalska dolina, zakaj se molči o Beneški Sloveniji, zakaj se nenaravno trga mesto Gorica od svojega zaledja, zakaj se Jugoslaviji ne priznava Tržiča, zakaj se Trst popolnoma oddvaja od Jugoslavije, zakaj se ustvarja koridor med Italijo in svobodnim ozemljem Trsta ter odvzema slovenskemu narodu tako na severu, kakor na jugu od Trsta vsa njegova morska obala? Francoska črta n. pr. konkretno zahteva, da Jugoslavija ži’tvuje več kakor 20.000 do 25.000 strnjeno naseljenih Slovencev v okolici mesta Gorice in v tem mestu samo zaradi tega, da bi sc lahko prepustil Italiji italijanski jezik v središču mesta Gorice, ki šteje kakih 10.000 do .15.000 duš. Zakaj? Odgovarjajo nam: Zato, ker je Gorica italijansko mesto. To je predvsem neresnica. Gorica je pretežno slovensko mesto. Celo po statistiki iz leta 1910 je živelo v središču samo 3000 Italijanov več kakor Slovencev. Dejansko pa so imeli Slovenci večino tudi v samem mestu, toda poleg tega so tudi predmestja popolnoma slovenska. Tako živi na ozemlju, ki se zaradi nekega ita-lijanstva Gorice izroča Italiji, ogromna večina Slovencev. Ali se lahko da opravičiti tako teptanje etničnega načela? Toda tukaj se vztrajno gre molče SREČNO NOVO LETO 1947 želi vsem rojakom in rojakinjam in vsem organizacijam slovenske in jugoslovanske naselbine Slovenski Svet« preko vseh teh dejstev in starokopit- Jugoslaviji, pozicijo, s katere je Itali-no se ponavlja, da je resnična trditev, ja izvedla v aprilu 1941 napad na Juda je Gorica italijansko mesto. (Gori- goslavijo ca ni italijansko mesto niti v tem smislu, v kakršnem je na primer Trst ali katero izmed istrskih mestec.) Jasno moram izjaviti, da ni Jugoslovanov, ki bi se kdaj odrekli Gorici. Leta 1714 so na glavnem trgu v Gorici nemški fevdalci obglavili in razčetverili 11 voditeljev slovenskih kmekih puntarjev. Od takrat sta pokrajina in mesto prizorišče najbolj krvavih borb slovenskega naroda za svobodo. V teh borbah je tukaj vzrastel najodpornej-ši in najbolj zaveden del slovenskega naroda. In ko so v Sloveniji počile prve partizanske puške proti italijanskim osvajalcem, sta bila celotno področje Gorice in mesto Gorica takoj na nogah. Tukaj je bilo središče partizanskega odpora v Julijski krajini. Danes okrog Gorice in v dolinah Soče in yipave ni družine, ki ne bi imela sina ali hčere v partizanih in v narpdno-osvobodilni vojski Jugoslavije. To prav tako velja za velik del družin v sami Gorici. Ali si kdo lahko misli, da se bo to ljudstvo sprijaznilo z vsodo, ki mu jo namenja francoska črta? Ali lahko kdo pomisli, da se bo Jugoslavija lahko izneverila tem svojim bratom na Soči, ki se toliko žrtvovali v borbi za osvoboditev vseh narodov Jugoslavije — da bi se jim izneverila tako, kakor so se je izneverili oni zavezniki, ki so jih v letih vojne preko londonskih in newyorških radijskih postaj pozivali, naj se dvignejo v borbo proti Mussoliniju za svojo osvoboditev? Jugoslovanska delegacija dan za dnem dobiva resolucije, pisma in brzojavke s strani ljudstva zahodno od francoske črte, ki zapada obupu. V teh pismih je govora o tem, da bodo kmetje požgali svoje hiše, svoje vasi, da bodo posekali vinograde in ponovno odšli s puško v roki v gozdove, da se borijo za svojo svobodo. To so besede obupa in strašnega razočaranja, toda hkrati opozarjajo na vso odgovornost tistih, ki se pri določanju meje bavijo z aritmetično ekvilibristiko onih, ki ne vidijo živih ljudi, ki jih je ta njihova aritmetika privedla do obupa, do odločitve, da rajši umrejo na pogorišču svoje rodne vasi, kakor da bi sprejeli usodo, ki jim jo pripravljajo delegacije na mirovni konferonci v Parizu. >1 Kanalska dolina in Beneška Slovenija sta sestavni del slovenskega etničnega ozemlja Francoska črta dalje zahteva od Jugoslavije, da se ji odtrga Kanalska dolina v korist Italiji. O nekakšni pravici Italije do Kanalske doline sploh ne more biti govora, če upoštevamo na-slednjadejstva: 1. da v njej leta 1918, ko jo je Italija zasedla, Italijanov sploh ni bilo; 2. da se je italijansko naseljevanje te doline pričelo šele leta 1940, to je med vojno, in to na temelju sporazuma med Hitlerjem in Mussolinijem glede izmenjave prebivalstva; 3. da so edino prvotno prebivalstvo Kanalske doline Slovenci; 4,. da predstavlja vzhodni del Kanalske doline. za Italijo pozicijo za napad proti Tukaj imamo kategorično aneksij-sko spomenico italijanske vlade in v njej karto, v kateri vključuje Italija skoro vso Julijsko krajino v svoje “pri-rodne meje”. Vendar je v njej vzhodni del Kanalske doline izločen iz “prirod-nih mej” Italije. Glejte, kaj pravi o Kanalski dolini tak italijanski strokovnjak, kot je to : ;■ • k.. / profesor Ferdinand Milone (prof. geografije na univerzi v Neaplju). Na straneh 25—28 svoje knjige “Vzhodna meja”, ki jo je izdal leta 1945. pravi: “Vzhodno italijansko mejo navadno potegnemo od sedla pri Žabnici (804 m nad morjem) Camporosso, Seifnitz), ki loči vode Bele (Fele) pritok Taglia-mento od vod Ziljice, pritoka Zilje (Gail) v Avstriji, ter navadno velja kot meja med Kamniškimi na severu in Julijskimi Alpami na jugu — v tem delu prehaja politična meja naravno mejo, razvodnico. Našel bi se vsekakor dober razlog za to, da bi se preskočilo prirodno mejo. Ti razlogi so dobri in pa enostavni v prilog dežele, ki želi dobro zavarovati vrata svoje hiše. Toda niso niti najmanj pravični in po mojem mnenju niti najmanj pravilni geografski razlogi, in čeprav bodo proti meni dvignili glasovi, — mejo je treba prenesti na razvodnico”. Tako pravi prof. Milone. Pripominjam, da poteka jugoslovanski predlog meje prav čez to razvodnico, ki jo italiajnski profesor Milone predlaga kot mejo. Glejte, to so kratko dejstva v zvezi s Kanalsko dolino. Kakšni so argumenti, ki bi izpodbijali ta dejstva? Do-sedaj teh argumentov nismo slišali. Francoska črta daje Kanalsko dolino Italiji. Ali ne bo to ohrabrilo onih napadalnih sil, ki bodo prišle do prepričanja, da je sila vendarle močnejša od pravice, da se vendarle lahko uspešno izvaja politika nasilja? Dalje se izroča Italiji Beneška Slovenija, ozemlje, na katerem je italijansko štetje leta-1911 preštelo 34.800 Slovencev in 601 Italijana, italijansko štetje iz leta 1921 pa 33.904 Slovence in 1294 Italijanov. Pri tem celo nismo upoštevali onih Slovencev, ki živijo zahodno od črte, ki se jo lahko vzame kot mejo strnjeno naselejnega slovenskega ozemlja. Kdo bi mogel kljub nedvoumnim podatkom — ki so poleg tega še vzeti iz uradnega italijanskega vira, objavljenega pod fašističnim režimom — resno izjaviti, da bi se Beneška Slovenija na temelju etničnega načela morala in smela prepustiti Italiji? Jasno je, da gre za očividno grobo kršitev etničnega načela. Toda pri vpraanju Beneške Slovenije, kakor tudi pri vprašanju Gorice in Kanalske doline ne gre samo za kršitev etničnega načela na škodo Jugoslavije, ampak tudi za krištev interesov njene varnosti . Postavlja se vprašanje: Zakaj se puščajo vse strateške prednosti včerajšnjemu napadalcu Italiji, ki ima v svojem sektorju po francoski črti nasprotno od Jugoslavije lahke dostope do meje s položnimi zapadnimi padci? Zakaj se daje Italiji tak strateški klin, ki se skozi odprtino v širini 20 kilometrov približuje na samo nekaj kilometrov središču zgornje Soške doline, Tolminu, in to klin, ki je naseljen strnjeno s slovenskim prebivalstvom? Glede tega nismo dosedaj slišali nobenega argumenta. Tudi g. Bonomi in ita-ijanska spomenica molčita, kakor da ne obstaja tako imenovana “Slavia Italiana”, kot imenujejo to pokrajino italijanski geografi. Vsekakor oni prav dobro vedo, zakaj se imenuje prav “Slavia Italiana”. Kakšen razlog za to taktiko zamolčevanja dejstev? Toda kljub svoji neizpodbitni pravici do celotne Beneške Slovenije je Jugoslavija odstopila od take zahteve. Odstopila je zato, da bi sc olajšala možnost sporazuma. Jugoslavija zahteva samo majhen del Beneške Slovenije, na katerem je ivelo po italijanskem štetju iz leta 1921, 14.367 Jugoslovanov in samo 1660 Italijanov, medtem ko prepušča Italiji okrog 20 do 25 tisoč beneških Slovencev. Ni mogoče zanikati, da to ne bi bila resna žrtev za majhen narod, ki šteje 1 in pol milijona ljudi. Italijansko in slovensko prebivalstvo Tržiča zahteva priključitev k Jugoslaviji Na področju med spodnjim • tekom reke Soče, ki predstavlja naravno mejo Italije, in Tržičem (Monfalcone) leži pokrajina, ki je v etničnem pogledu mešana; Italijani in Furlani skupno imajo manjšo večino. Toda tudi oni v veliki večini zahtevajo, da se priključijo k Jugoslaviji. Izročiti to področje Italiji, pomeni dati ji novo strateško mostišče na vzhodu Soče, ki bi bilo velikega pomena za morebiten bodoči napad. Razen tega je ekonomsko življenje tega področja s svojimi zvezami in možnostmi usmerjeno proti vzhodu, v slovensko zaledje. Zato je razumljivo, da prebivalstvo tržiškega področja v svoji ogromni večini — (kot je to tudi primer s prebivalstvom celokupne Julijske krajine) — ne samo jugoslovansko prebivalstvo v celoti, ampak tudi večina Italijanov, — zahteva priključitev k Jugoslaviji. Omenil bom samo, da je prav te dni prišla v Pariz neka italijanska delegacija iz Tržiča in okolice, da bi posameznim delegacijam te konference izrazila željo prebivalstva tržiškega področja, da se priključi k Jugoslaviji. Govorijo nam, da so jih ogromne množice s solzami v očeh poslale na pot in jim naročile, da bodo morali zapustiti domove in emigrirati v Jugoslavijo in v Trst, ako bi to področje pripadlo Italiji. Komisija-strokovnjakov, ki je bila v Julijski krajini, žal ni upoštevala tudi volje prebivalstva onih področij ki jih je obiskala, da bi od blizu sp0 znala tako njihovo etnično struktur kakor tudi njihove geografske in ekjj nomske značilnosti. Njeni člani so 18*| ko ugotovili razpoloženje ogromne čine prebivalstva, toda poročilo koiS' sije ni niti omenilo te strani vpra# nja. To poročilo sploh ne govori ogromnih množicah, ki so po vsej J" lijski krajini od kraja do kraja z8 ustavljale avtomobile komisije ter ognjevitimi besedami in s solzami očeh dokazovale svojo voljo in n ju®1 potrebo, da se njihovi kraji prikljuc* jo Jugoslaviji. Tako so delali JugoSW vani, toda tako so delali tudi Italija® v Julijski krajini, kajti na tem ozeu1 lju je bila dejansko dosežena enotnos ogromne večine Jugoslovanov in Its lijanov. t V zvezi s temi bi se rad dotaknil i* jave, ki jo je podal delegat Velike B* tanijo . Rekel je namreč: “Ni zlo^ biti Italijan”. Ne vem, na koga je d' legat Velike Britanije naslovil te bes* de, toda popolnoma jasno je, da je mogel nasloviti na nobenega naše? delegata. O tem, kakšno je razmeri narodov Jugoslavije do italijanske? ljudstva, bi lahko najbolje izpoved8 oni italijanski predstavniki iz TrSjj Gorice, Tržiča in drugih krajev JuM ske krajine, ki so prišli semkaj, da imenu italijanskega prebivalstva J' lijske krajine zahtevajo priključit* Julijske krajine k Jugoslaviji, in že nekaj mesecev zaman trkajo uradna vrata raznih delegacij, k^1 rim bi želeli povedati mnenje Italil nov Julijske krajine. Povedati bi 3j želeli, da bi bilo lahko italijansko-^ vansko prijateljstvo in bratstvo, ki bilo sklenjeno v Julijski krajini, vzg}1 tudi številnim na tej konferenci ko se sklepata mir in sodelovanje B1* narodi. Delegatu Velike Britanije bi rad P vedal še nekaj: — Ne, ni zločin ^ Italijan. Toda zdi se mi, da žive da" na svetu ljudje, ki so prepričani, zločin biti Jugoslovan, da je zlo' želeti resnično nacionalno neodvisn0^ da je zloči nboriti se za združitev ^ jega naroda in za njegovo srečo in 1 gin j o ter da je zločin, če se kdo pusti zatirati in izkoriščati tujcu! bi ponosen, ako bi bil Italijan, ki s_e v svoji domovini boril za srečo svoje naroda, za pravice vsakega delovn6 človeka, za resnično demokracijo, lepšo bodočnost tistih, ki trpe, P’ tako kakor sem ponosen, da sem S, svoji domovini boril za ista nac Prav tako pa sem prepričan, da z«1 žijo prezir vsi tisti, ki hlepijo po zemlji, ki rušijo človečanske pr&f narodov in posameznikov. Ti ljudje služijo prezir ne glede na to, če imenujejo Jugoslovani, Italijani, a' kakor koli drugače. Tako g. Mae razumem jaz internacionalizacijo, ^ vi imenujete pomoč . Tako je z načrtom jugoslova^ italijanske meje, ki jo predlaga ministrov. (Nadaljevanje na 8 strani) PLANOS — CALCULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES V. L O J K Tecnico Constructor Pedro Moran 5130 - U. T. 50-718! HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča d^9 Segurola 1608-14 U. T. 67 Buenos Aires čij ip° un :k0 lab ve 1.5» ■i Ju Z8 ;r ti UD1 uči )sl» ja» icn' IlOS It8 lil ]3ri oč* ■ dt )CS« ie šeg ieri kei ed*' 'rsti I uit da J« citf n ( kat' alij i j' o-sl ki zgl' i, 15 . mi ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE NAŠEGA DELAVCA PORAST ŠTEVILA ZAPOSLENEGA DELAVCA V 1 IN POL LETU d m i dai' ra /.loč sno1 s n' do n! i se /oj« ,vn« 0, Pf u iac 7.» 10 ira* d je če . aU; ao 1, /an1 ;a i) i-TJf S , del® 7 . & " ....... *f§r aSlSs - D-KAMTAuST! ■UhiupsKO OBL ASU O LE Ijjudska oblast je napravila vse, kar je bilo mogoče, da bi se položaj ‘plovnemu ljudstvu izboljšal. Posebno skrb je posvetila delavskemu razredu, ',u .]'■ bil pred vojno najbolj zapostavljen. Delavci so s svojimi žulji ustvarili milijone tujim kapitalistom, kadar pa ^a ti niso potrebovali so jih metali 11(1 cesto. Nova Jugoslavija skoraj ne pozna brezposelnosti. Gornji grafikon T*am kaže zaposlenost delavstva pod kapitalistično protiljudsko oblastjo v e*u 1920 in zaposlenost delavstva v novi ljudski državi leta 1946. H prvi svetovni vojni ss 02 estra dvfgaie, s«sSaj pa padajo ‘2 OD ■#© %-■■■ t-500/? js stanje cfeMom ! 'jveoai MovevAuure.! . ljudska oblast .je tudi napravila vse, da bi se standard delavstva dvignil. j^edtem ko so po prvi svetovni vojni cene rastle, v novi državi cene padajo. ,l grafikonu nam prva črta kaže, kako so po prvi svetovni vojni cene rastle, . n^Ke pa kako po lej vojni padajo. Kako cene padajo nam kaže tudi naslednji "tleks v primerjavi z letom 1938: (i 'Joveniber 1945 v 6! 1945 ............ 647.89 fnuar 1946 .................... 867.21 ^ecenieber fel »Uir Qfuar 1946 •3.13 i din. april 1946 ........................ 509.46 1946 ..................... 305.40 1946 ..................... 296.40 1946 .................... 249.50 din. rec 1946 .................... 719.45 maj junij julij * Istočasno ko cene padajo pa zaradi uvajanja akordnih postavk zaslužek sega delavstva raste. Spodnja tabela nam kaže porast povprečne zavaro-^iie dnevne mezde v razdobju od novembra 1945 do julija 1946: j0vember 1945 78.54 din. april 1946 ........................ 85.64 din. maj 1946 ........................ 87.14 „ junij 1916 ...................... 88.90 „ julij 1946 ...................... 90.98 „ ^ember 1945 ................. 81.45 ftiUar 1946 ................... 83.33 ('b>'Uar liarec 1946 .................'. 84.48 1946 ......................... 85.97 v , lz te tabele je videti, da se dnevna zavarovalna mezda neprekinjeno zvi’ 'Je in je v mesecu juliju že dosegla 90.98 din. To zvišanje je zdrav pojav v '‘aš, gospodarstvu, ker vzrok ne leži v zmanjšanju vrednosti dinarja ali kisanj ja plač in mezd. TRGOVINA JESTVIN >RI ČERNIČU5 Vihtor €crnic CORONEL RAMON LISTA 5650 U. T. 64-1509 TRGOVINA JESTVIN Oton Turni ANDRES LAM AS 1265 U. T. 59-1892 Primorska tekmuje, da ne pride praznili rok ki Titovi Jugoslaviji “Našemu malemu in revnemu človeku je treba pomagati”, s tem geslom je bilo lani 2. oktobra ustanovljeno v Ajdovščini Pokrajinsko podjetje za destilacijo in predelavo sadja (FDD* PS,), ki si je zadalo nalogo zbirati zdravilna zelišča in sadje ter sadne odpadke za predelavo v žganje. Prostore je podjetje dobilo v zapuščeni tekstilni tovarni, ki pa jo je bi' lo treba še popraviti in preurediti. Podjetje je ustanovilo svojo mizarsko delavnico, ki jo opremila zapuščene zidove s potrebnimi okni in vrati, mizami, kadmi In drugim inventarjem. Podjetje je začelo s petimi delavci, ki so bili hkratu mameščenci, danes pa je 34 delavcev in namščencev. Vse delo je plod pridnosti in samoiniciativnosti preprostih delavcev. V prostoru za destilacijo so postavili velik kotel s kapaciteto 700 litrov —po zamisli in načrtu tovariša Lampe Mirkota. Ta kotel proizvaja na uro 20 do 25 litrov žganja, voda, ki služi za hlajenje, se odvaja v kopalnico, kjer gorka slu' ži delavcem za kopeli. Ta tovariš je tudi mojster za izdelavo likerjev; 20 vrst jih izdelujejo po zaslugi njegove pridnosti. Bil je v inozemstvu in je doma svoje znanje še izpopolnil. Gorkič Venčeslav, delavec in sodar obenem je opremil podjetje s kadmi in drugim potrebnim inventarjem. Sezidali so tu' di štiri velike silose s kapaciteto 180 lil vsak — za shrambo in vrenje sadnih odpadkov ter tropin. Sedaj montirajo veliko sadno stiskalnico in pripravljajo betonsko kad za 4000 litrov sadnega soka. T/ te kadi se bo sok od' vajal po posebnih ceveh v pasteriza' torje. Glavni namen podjetja je izde* lava zdravih brezalkoholnih pijač. Delo bo zelo olajšano, ker bodo pripeljano sadje dali v poseben kanal s tekočo vodo, na tu očistili in nato z avtomatičnim dvigalom dvigali v stiskalnico. Do prihodnjega maja bo podjetje do-gotovljeno in bo lahko že pričelo izdelovati sok iz češenj. Oddelek za destilacijo je že lani nakupil v okraju TTerpeljcKozina čez 500 stotov brinjevih jagod in jih predelal v olje in brinovec. En milijon sto tisoč lir je po zaslugi tega podjetja prišlo v ta okraj. Od Vinarske zadru' ge v Vipavi je podjetje prevzelo 350 stotov Iropin, ki jih bodo predelali v žganje. Zadruga bo žganje skupno prodala, ali pa ga bo razdelila članom. V letošnji sezoni so odkupili od na' biralcev 842 stotov malin; 190 stotov so predelali v podjetju, 652 stotov pa so jih poslali v Ljubljano. Tako je najrevnejši sloj izkupil en milijon dve sto tisoč lir. Nabavili so tudi 31 stotov bezgovih jagod, 6 stotov šipkovih jagod in več stotov koščic breskev. Podjetje je odkupilo tudi 295 stotov lubja smrdeljike (rhamus falax), 23 stotov cvetja arnike, 3 stote volčjih če' Senj. 200 stotov encianovih korenin in 58 stotov pelina; skupno za dva milijona lir. Kakšnega pomena je to podjetje za naše gospodarstvo je razvidno iz tega, da je že v dobi, ko se šele gradi, na* kupilo za, štiri milijone in pol proizvodov, ki bi se sicer uničili. Ge pomisli" mo, da so ta denar prejeli ravno tisti kraji, ki so največ pretrpeli v NOB, se še jasneje pokaže pomeri in potreba ustanovitve takega podjetja. Podjetje ima pred seboj velike mož-nosti razvoja in mu bo treba posvetiti največjo skrb. Obsojanja vredno pa je, da se za delavstvo tako malo skrbi .Videli smo, da spijo na podstrešju na nekakih zasilno pripravi jenih deskah, ki niso niti od daleč podobno posteljam. To hi se nikakor ne smelo več dogajati. Sami so vzeli to vprašanje v roke, ko so na' pravili 317 prostovoljnih ur pri pripravljanju skupne spalnice. Osrarev. MEHANIČNA DELAVNICA Anton Kline ★ Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750 JUGOSLOVANSKO DRUŠTVO “ SAMOPOMOČ SLOVENCEV ” Centenera 2249 U. T. 61-1701 V BUENOS AIRESU Vabi vse cenjene rojake in rojakinje na svojo četrto obletnico svojega lastnega doma in DESETO OBLETNICO DELOVANJA, katera se vrši v SOBOTO 1. FEBRUARJA 1947 ob 9 uri zvečer v društvenih prostorih CENTENERA 2249 in Avda. RIESTRA. SPORED: 1.) Sodelujejo vsa slovenska društva z svojimi točkami. 2.) Podala se bo igra v štirih dejanjih: “PARTIZANSKA ŠPIJONKA” OSEBE: Prizor partizana na pečini izvajata: Vinko Truden in Anton Žnidaršič. Nasleduie igra 4. dejanka. Major Rudolf Miler .............. Anton Žnidaršič Vilna, špijonka ................ Sonja Golja Nemški general ................. Franc Intihar Zofka, služkinja ............... Rosita Sivec Poveljnik partizanov ........... Adolf Cencič Častnik partizan ............... Alojz Marušič Nemški vojaki Po končanem sporedu bo PLES do 4 ure zjutraj. Igral bo karakterističen orkester pod vodstvom Josipa Samca. Društveni bufet bo dobro založen z raznimi jedili in mrzlo pijačo. Se vljudno priporoča ODBOR S lovchski Glas Propietario: CONSEJO ESLOVENO Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. 64-1509. “Ivan Cankar”: Ramallo 4962 — Saavedra. Ljudski Oder: Coronel Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502. Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1701. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5158. U. T. 50-5502. ZASTOPNIKI: Za Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Za Rosario in okolico: Štefan žieron — Avenida Lagos y Horqueta. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C. del E. Za Villa Calzada in Temperloy ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Za Villa Lugano: Jose Brišček — Beron de Astrada 6488. Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Za Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235. Na Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires. Buenos Aires, 31 de Diciembre de 1946 No. 8 SLOVANSKI NARODI V BORBI ZA MIR IN DEMOKRACIJO Na Vseslovanskem kongresu, ki se je vršil v Beogradu, so med drugim razpravljali o uspehih slovanskih narodov v borbi za mir in demokracijo. Znano je, da je bila drugasvetovna vojna, ki jo je pripravljala mednarodna reakcija, sprožili pa nemški fašisti, naperjena predvsem proti slovanskim narodom in zlasti proti Sovjetski zvezi, ki je nastopala in nastopa na čelu onih, ki se borijo proti fašizmu in njegovim idejnim privržencem. Nemške fašistične horde, ki so okupirale večino evropskih držav, so grozile zasužnjiti vse slovanske države. Zahrbtni napad nacizma na Sovjetsko zvezo ni mogel vznemiriti slovanskih držav niti za njihovo lastno usodo, niti za usodo Sovjetske zveze, ki je bila zanje opora in upanje v osvoboditev izpod nemškega jarma. Ko so se fašistične oklepniške pošasti pomikale proti Moskvi, se je v avgustu 1941 sestal prvi kongres naprednih predstavnikov slovanskih narodov. Udeleženci kongresa so v imenu vseh slovanskih narodov soglasno sklenili, da se bodo borili proti najhujšemu sovražniku vseh Slovanov — proti nemškemu fašizmu. “SLOVANI RAJE IZKRVAVIJO V BORBBI, KOT PA POSTANEJO SUŽNJI NEMŠKIH LJUDOŽRCEV", je zapisano v spomenici, ki je bila sprejeta na kongresu. Ta spomenica je borbeni poziv na organizirano borbo slovanskih narodov proti fašističnim osvajačem. Ta borba je doživela takšne razmah, da je imela skoraj v vseh slovanskih državah splošni vseljudski značaj. V protfiašistični osvobodilni vojni so pokazali slovanski narodi na čelu s Sovjetsko zvezo žilavo vztrajnost, odločnost in brezprimerno junaštvo. Jugoslovanski narodi so ustvarili — neomajno verujoč v mogočno silo Sovjetske zveze — močno partizansko gibanje, ki je postavilo temelje za silno narodno armado. V vojni je vezala jugoslovanska armada znatno število sovražnih divizij. / Ob pomoči Sovjetske zveze je ustvarila Poljska svojo vojsko, ki je v nasprotju z emigarntsko Andersovo vojsko častno izpolnila svojo dolžnost do domovine. Češkoslovaška je prav tako s pomočjo Sovjetske zveze organizirala svojo vojsko, ki se je aktivno udeležila vojaških operacij na sovjetsko-nemški fronti. Bolgarski narod se je z vsemi silami uprl pošiljanju bolgarske vojske na fronto proti Sovjetski zvezi; po 9. septembru 1944, ko je bila strmoglavljena fašistična vlada in je zmagala Domovinska fronta, pa se je bolgarska vojska SREČNO NOVO LETO 1947 želi vsem naročnikom, oglaševalcem, in citate* Ijem “Slovenskega Glasa” Uredništvo in Upravništvo. ««»•»« t..«..«..«..«.-#-.#..«..«..«..'..«..*..*..«. skupno z Rdečo armado in Narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije aktivno borila proti Hitlerjevi Nemčiji. Slovanski narodi so se v tej vojni nad vse hrabro borili. Popolnoma jasno so spoznali: ali svobodno demokratično življenje ali suženjstvo. In samo skupnosti demokratičnih sil in njihovi pripravljenosti na vse žrtve in trpljenje gre zasluga, da je bila vojna dobljena. Slovanski narodi so lahko ponosni na svoje uspehe v skupni zmagi nad Hitlerjevo Nemčijo. S tem so storili vsemu človeštvu neprecenljivo uslugo pri osvoboditvi izpod jarma nemških zavojevalcev. Narodi slovanskih držav cenijo osvobodilno vlogo Sovjetske zveze in njene Rdeče armade. Hvaležni Rdeči armadi za svojo osvoboditev se jasno zavedajo, da je slonelo glavno breme vojne na ramah Sovjetske zveze in da je najnaprednejši narod v Sovjetski zvezi — veliki ruski narod. Skupna borba slovanskih narodov proti nemškim fašistom je trdna osnova za nadaljni razvoj enotnosti slovanskih narodov v borbi za mir in demokracijo. Ta enotnost, skovana med vojno v skupno preliti krvi, se po vojni še naprej utrjuje in poglablja. Prijateljstvo in enotnost slovanskih narodov ima svoj poglavitni cilj v tem, da prepreči vsakršno morebitno ponovitev fašističnega napada na slovanske države in zavaruje mir in varnost v vsem svetu. Vse svoje sile in napore posvečajo nadaljnemu razvoju sodelovanja, prijateljstva in slovanske solidarnosti, zlasti s Sovjetsko zvezo. Slovanski narodi ne bodo nikoli pozabili besed generalisima Stalina: “DOBITI VOJNO SE NE POMENI zagotoviti narodom v bodočnosti TRAJEN MIR IN VARNOST". Na poti do trajnega miru so neštete težave, ki jih ni moči lahko obvladati. Ze več kot leto dni je, kar je bila vojna končana. Mednarodni položaj pa še vedno ni tak, da bi bilo mogoče reči, da je mir že zavarovan. Zazdaj še ni trdnega miru. V Grčiji vlada strahovito nasilje, ubijajo, zapirajo in preganjajo nedolžne ljudi. Na Kitajskem je reakcija organizirala borbo proti demo' kraciji. V Indoneziji se bijejo krvave borbe proti ljudstvu, ki hoče svobodno živeti na svoji zemlji. V Španiji je še nadalje živo ognjišče fašizma. Mednarodni reakcionarni krogi nadaljujejo svojo razdiralno delo. Med zavezniške države sejejo same razdore. Vesti, ki so prihajale z mirovne kon' terence, so vzbujale vznemirjenost. Popolnoma jasno je, da nekateri niso prišli na mirovno konferenco zategadelj, da bi prinesli svoj delež pri utrjer vanpu miru, ampak da bi zavrli ali pa celo popolnoma preprečili zavarovanje miru. Delegacije Sovjetske zveze in drugih slovanskih držav so morale biti odločno borbo, da na pariški mirovni konferenci razkrinkajo klevetnike in podpihovalce nove vojne. Kakor v vojni, tako je bila tudi sedaj Sovjetska zveza na čelu vseh demokratičnih sil, ki se borijo za mir in varnost. V tej bovrbi ni Sovjetska zveza osamljena, ampak dobiva dejansko pomoč pr> bratskih slovanskih narodih. Na mirovni konferenci so zlasti predstavnik* slovanskih držav najgloblje in najbolj prepričljivo dokazali, da zastopajo cilje miru in demokracije. Narodi Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije so doslej že mnogo storili za utrditev zmage nad razdiralnimi silami fašizma, ki je bilo dosežena za ceno brezštevilnih žrtev. Ker so slovanski narodi na sebi obču' tili, kaj je fašizem, brezkompromisno izvajajo likvidacijo njegovih ostankov-Ljudska sodišča Jugoslavije, Bolgarije, Poljske in Češkoslovaške so že pra' vično kaznovala mnoge vojne krivce, izdajalce in zločince, tajne in javne agente fašizma. ~ , Slovanski narodi vodijo tudi dosledno borbo za demokratizacijo svojih držav. Zavedajo se, da je mogoče doseči trajen mir samo z novo demokra' tično ureditvijo, ki bo sposobna in zmožna dati ljudstvu vse pravice, mobili' zirati množice za naglo obnovo gospodarstva in na ta način zavarovati na' rodno neodvisnost. Bratske vezi slovanskih narodov so sedaj utrjene s prijateljskimi po' godbami, ki so jih s S. Z. sklenili Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija Obenem je Jugoslavija sklenila prijateljske pogodbe s Poljsko in Češkoslo' vaško. Zunanjepolitične osamljenosti slovanskih držav ni več. Sedaj nasto pajo kot enakopravni člani v skupnosti svobodoljubnih držav. Jasno je, da vsi ti uspehi, doseženi za ceno strahovitih žrtev, ne gred0 v račun vojnim hujskačem — reakcionarjem in privržencem fašizma. ZaW so dvignili krik zaradi "novega panslavizma", "slovanske jeklene zavese'1 "vojnega bloka" in podobnih protislovanskih in protisovjetskih klevetnišk^ izmišljotin, izmišljotin. Ti reakcionarni krogi skušajo vzpostaviti staro stanj®' ko je bila kri slovanskih narodov plačlno sredstvo v velki mednarodni i0r' in ko so bile slovanske države z reakcionarnimi vladami na čelu cener^ tržišča za ogromne dobičke. Toda ti poskusi so brezuspešni in ne bodo rodili sadu. "SKUPNOS^ SLOVANSKIH NARODOV NI CARSKI HEGEMONISTIČNI PANSLAVIZEM", )e dejal Stalin, "TO JE SKUPNOST ENAKOPRAVNIH SLOVANSKIH DR2|i SOVJETSKA ZVEZA PA STOJI NA BRANIKU TE SKUPNOSTI". Prijatelji Sovj. Zveze s slovanskimi državami se izraža v dejanjih, ne v besedo*1' Narodi slovanskih držav nenehno čutijo iskrenost pripjateljstva-Sovj. Zve2‘ in pripravljenost, da da vsak trenutek vsakršno pomoč silam demokracij6 ki se razvijajo in napredujejo. Narodi vseh slovanskih držav visoko ceni)5 piijateljstvo s Sovjetsko zvezo — najtrdnejšo oporo miru in demokracije. Slovanski ncfrodi, ki so se v krvi in ognju naučili ceniti svojo skupno*1 bodo znali dokazati to skupnost in enotnost tudi v borbi za mir. C O *'*!.« N T** * . * o « E ■ Q U I N A I A N M A UT I N BUENOS AIRES T€L. 11 « f. T iVl o «;«! .''TeLEGRA^IA AU «Xtp«IOH ■T EL E PON I A- .IKTERN ACIONAL ' FOT O T ELE OR A F I A »thvicip n A O t(J MAMf-riMO Vhcha v hora OE.RBCBMCION m6D!C 6 '*!S» BmV80/_JUZ21/H0 BEOGRAD 26 6 1435 _kovac£vic baihes almirante 676=;-.;v-;. 230 CASES0F MATERiAL AKRI VE D IN LJUBLJANA tifo NOVEMBER STOP .. material in distribution since third of december'STOP WARM • ... . THANKS- V. v-*. • «‘f- .v. ,v ■. ;V 'V'-,' n v y ^ ’ .'Tb 4 ?'•!•/ - ;V V" ‘ ' f * vjsocross belgrade. .M?- .< : .{•> m ’ : f '■ ’i • v: ! - TRANSRADIO INTERNACIONAL *,»<>> «'t i'„, „« . a , ' ' ■ ,. v _ ;■; • ' • ... ' ■ ,. ... TELEGRAMA .- . .';:<}?§• .^.f . v k ?. ^ ' CHSr^ HORMIGON ARMADO VLADIMIR LOJK Pdro Mordn 5130 U. T. 718G - 50 ARTEFACTOS SANITARIOS FERNANDO COTIC lope de Vega 2989 U. T. 50 - 1383 CARPINTERIA ERNESTO F. DACHARRY Segurola 473 - 89 U. T. 67 - 7720 FRENTISTA FRANCISCO LOJK Col6n 1183 CIUDADELA FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Avda. Fco. Beir6 5671 U. T. 50 - 5383 VIDRIOS y CRISTALES CASA LUIS Navarro 5291 U. T. 50 • 5186 MATERIALES DE CONSTRUCCION MIGUEL M. BRUNO Juan A. Garcia 3675 U. T. 67 - 9380 PINTURA MAXIMILIANO VUK > Cervantes 3147 U. T. PARQUETS MIGUEL FARION Nogoya 4681 U. T. 50 - 1412 LADRILLOS DOMINGO GANTRA Asuncion 5250 U. T. 50 - 8348 OBRAS SANITARIAS CARLOS STORTI Lope de Vega 2938 U. T. 50 - 6407 SEGURO OBRERO Cia. A3EGURADORA ARGENTINA Avda. Pto. R. Sdenz Pena 555 > i i i 3 3 1 1 0 1 3 H 0 f V I- r :i N i. e li j' >' .o d i' iO 7' 3' iti in ca ei >ri ki je že 1 a PISMO IZ SOLKANA VLADIMIR LOJK TECNICO CONSTRUCTOR PR0YECT0 - DIRECCION - CONSTRUCCION Tretja in četrta pošiljka v Jugoslaviji Priobčujemo izvleček pisma, katero je prijel tov. Anton Vuga od zeta Emila Zorn. Iz pisma je razvidno kaj počenjajo "zavezniki" nad našim ljudstvom. Emil Zorn je bil večletni učitelj in ravnatelj solkanske ljudske in obrtne šole. Ko je prišel fašizem na površje so ga hoteli kakor druge tudi njega premesttii v Italijo, radi česa je sklenil in odšel v Jugoslavijo, kjer je ostal do poraza fašizma, nakar se je nemudoma vrnil v Solkan, kjer je bil takoj sprejet v učiteljsko službo. Ob otvoritvi tekočega šolskega leta "zavezniki" ga niso hoteli sprejeti več v sludbo, pod pretvezo, da je preveč vnet za Novo Svobodno Jugoslavijo, Solkan, 6. XI. 1946. Sedaj pa eno neprijetno novico: Včeraj sem prejel od Rudečega križa iz Gorice pismo, v katerem me obveščajo, da so tatovi v noči 23-24 okt. iz njih urada odnesli meni namenjeni paket, ki je bil poslan iz Argentine, ter da so o tem obvestili policijo. Kakšna škoda za paket, ki ste ga gotovo Vi od tam poslali. Jutri oddam to pismo v Gorici na pošto, ob enem bom poskušal poizvedeti na Rudečem križu vsaj kdaj je bil paket od tam poslan. Kako prav bi nam bil prišel posebno sedaj ko je zima pred vratmi. Ko bi vsaj enkrat bila odprta civilna pošta za pakete. Tu so začeli zelo mrzli dnevi, imeli smo že led. Sedaj imamo burjo in drevje bo kmalu golo. Vi tam ste kurili z žitom mi pa še žaganja nimamo. Drva je težko dobiti in ako se jih dobi je treba za meter plačati 2500 lir. Čez eno uro pišem že to pismo, ker me zelo zebe v roke, pod nogami imam toplo opeko, enako bi moral imeti tudi na rokah, da bi s pisavo šlo hitreje. Vaš brat Alojz je dobil učiteljsko službo v Solkanu, z njim je še devet drugih učnih oseb. Vsi ti razen Antona Klemenčič so za Solkan novi učitelji. Prejšnje solkansko učiteljstvo je bilo premeščeno drugam. Vendar pa vseh prejšnjih niso "zavezniki" sprejeli v službo. Brez sluobe smo ostali: Bogdana Frankova, Marica Belingarjeva in jaz. Nas “zavezniki" ne marajo več; pravijo da smo preveč vneti za Novo Jugoslavijo. Iz tega je razvidno, da tukaj je ravno tako kot za časa fašističnega terorja. Tolaži nas pa upanje, da to stanje ne bo trajalo več dolgo. Vkljub temu, da "zavezniki" me niso sprejeli v službo, so me Solkanci in naše oblasti postavile za upravitelja solkanske šole. To službo opravljam, ker so Solkanci tako želeli, saj so skoraj vsi moji bivši učenci. Seveda opravljam to službo brezplačno. Poleg tega imam mnogo dela pri raznih naših društvih in odborih. Sedaj se že dolgo trudim, da bi v Solkanu ustanovili otroški vrtec in obrtno šolo, pri tem pa me oblasti zelo ovirajo, to pa radi tega ker zahtevam slovenski otroški vrtec in slovensko obrtno šolo, ako bi zahteval italijansko bi že davno dovolili. V nedeljo 3. t. m. smo imeli volitve v Krajevni odbor. (Po starem bi bile to nekake županske volitve). Za predsednika je bil izvoljen Ivo Poberaj z Brega, za tajnika pa Edi Devetak z Goriščeka. Mene so pa izvolili kot zastopnika občine in odposlanca v okrajno skupščino. Tako vidite vkljub vsem zaprekam ustanavljamo naše narodne oblasti. Pri volitvah so se vršile tudi aretacije, med drugimi so bile aretirane tudi tri zavedne delavske dekleta, med katerimi je tudi Irena Vuga. Vsekakor, upamo da jih bodo kmalu izpustili. Aretirali so jih samo radi tega ker so v povorki s harmoniko šle na volišče. Smrt Fašizmu! — Svoboda narodu! Koordinacijski odbor v pomoč Jugoslaviji je prejel od Jugoslov. Rdečega križa dva brzojavit, katera potrjujeta prejem poslanega blaga iz Argentine. Telegram se glasi: “Beograd, (5. — 230 zabojev blaga skrbelo da se prične z razdelitvijo paketov. Marsikdo je dvomil da bo prišlo blago v Jugoslavijo in to je tudi reakcija izkoristila s tem da je blatila in širila nesramno laž proti Koordinacijskemu odboru. Toda brzojavi so najboljši do- Franc Ste k ar Stavbinski podjetnik Ram6n L. Falcon 6371 U. T. 64-3084 CASA DE RENTA OBRA Avda. FCO. BEIRO No. 5520 - 22 - 24 dospelo v Ljubljano koncem novembra. Blago v razdelitvi od decembra. Jug. Rdeči križ.” Po dolgem času je vendar prispela toliko pričakovana vest. Potovanje tretje pošiljatve je bilo dolgo, blago .je bilo zadržano cele tri mesece v Grčiji, od tam je bilo poslano v Trst in končno v Jugoslavijo, kjer so naše ablasti po- kaz da je blago prišlo kamor je bilo namenjeno. Koordinacijski odbor ne nosi krivde da je bilo blago zadržano toliko časa v Grčiji, temveč pokrovitelji reakcije, angleško imperialistične oblasti, ki se šopirijo v Grčiji katerim ne gre po volji d» Jugoslovani izven domovine pomagajo svojim bratom in sestram v F.N.U.J. VESTI IZ BRAZILIJE Ponte Nova, Brazil, 15. Decembra 1946. V. spoštovani gospod Josip Novinc, Uredništvo “Slovenskega Glasa" Buenos Aires. Najprej se Vam naj predstavim: sem slovenski duhovnik, ki se že 16 let nahajam v Brazilu in sem, med drugim, sedaj proiesor v gimnazijskem vzgojevališču države Minas Geraes. Pišem Vam zaradi zelo zasebnih in važnih stvari ne toliko v svojem imenu, kakor v imenu slovenske kolonije^ Povem Vam vse v par besedah: Meseca avgusta t. 1. je slovenski dnevnik "Ameriška Domovina" v Clevelandu v Sev. Ameriki objavil pismo iz Rio de Janeiro, ki Vam ga pridenem tukaj prepisanega. To pismo je med Slovenci v S. Paulo povzročilo največje ogorčenje in nemir, iz lahko razumljivih vzrokov. To pismo se je razširilo po vsem svetu in tudi Bue-noaireško "Duhovno Življenje" je objavilo nje vsebino. Slovenci v S. Paulo so se pritožili pri Jugoslovanskem poslaništvu in pisali odgovor na omenjeno pismo Vašemu Uredništvu. Pravijo pa da jim pri Vašem listu niso hoteli najbrž verjeti ali pa njih odgovor niso smatrali vrednega objaviti, ali pa ga sploh niso prejeli. Zaprosili so potem mene naj Vam še jaz pišem in Vam vložim njihovo prošnjo. Tukaj Vam torej pridenem prepis iz “Ameriške Domovine" in odgovor brazilskih Slovencev, kateri odgovor Vas vljudno prosimo, da ga objavite v prvi številki Vašega lista, ki bo izšel. Ne poznam sicer "Slovenskega Glasa" iz Buenos Airesa, ampak rekli so mi, da je res glas slovenskega naroda v Južni Ameriki in kot tak mora biti slušan od vsakega Slovenca. Slovenci v S. Paulo Vam bodo globoko hvaležni ako ustrežete tej njihovi prošnji. Tudi jaz Vam bom zelo hvaležen, če mi pošljete eno številko lista, v kateri boste objavili to za kar Vas prosim. Bog Vas živi in Vam daj vesel Božič in irečno Novo leto. Z največjim spoštovanjem Alojzij Zver Ginisio D. Helvčcio Ponte Nova (Minas) Brasil List "AMERIŠKA DOMOVINA", Cleveland: Rio de Janeiro. — Pred kratkim sem dobil nekaj številk "Ameriške Dmovine" od gospoda Fraza v Nitheroju, ki mi je tudi potožil o stanju v naši koloniji v Sao Paulu, katero je obiskal pred nedavnim. A mu nisem verjel, saj je naša kolonija bila vedno na prvem mestu v Južni Ameriki. Posebno v zadnjih letih je pokazala kaj zmore. Tako sem se začudil in nisem verjel, dokler mi ni potrdil naš rojak in vodja naše kolonije gospod Paternost, ki mi je osebno popisal stanje zapeljanega naroda v Braziliji. To pa še posebno o naših Slovencih, ki so postali žrtve komunistične propagande. Posebno pa se je pokazala propaganda po obisku neke Titove komisije, katera je prišla sem 3. julija (en general, en kapetan, en trgovski ataše ter dva Makedonca), da upostavijo konzularne zveze ter da napravijo propagando med našim narodom, med našimi izseljenci. Med preprostim našim narodom jim je uspelo, posebno med našimi Dalmatinci ter med nekaterimi Slovenci. A so se uprli, ko jim je'stopil na prste g. Paternost in g. Kadunc, katera sta priredila več sestankov in s pomočjo tukajšnjih oblasti, ki so proti komunistom, dokazala, da so ti ljudje sami komunistični poslanci plačani od Rusije. Posebno velik uspeh so dosegli na dan ustrelitve velikega narodnega junaka generala Mihajloviča. Saj so o njem pisali vsi tukajšnji listi. Tako sta tudi naša narodna voditelja izrabila to priliko ter javno dokazala krvoločnost Titovih druhali. Te dni smo imeli na pobudo g. Paternosta in g. Kadunca mašo za pokojnega junaka in njegovih borcev. Po maši pa smo imeli sestanek, na katerem so govorili mnogi naši rodoljubi ter se spominjali vseh junaštev naših četnikov. Posebno pa je bilo milo, ko je govoril g. Paternost, ki je opisal križev pot našega naroda ne samo v času vojske, ampak tudi kot je danes pod krvoločnim režimom Titove diktature. Po sestanku smo zbrali nad 500,00, katere bo nesel g. Paternost 9. avgusta v Evropo, ker potuje v Italijo na pobudo naših beguncev v taboriščih v Italiji, Kakor sem že omenil odpotuje g. Paternost 9. avgusta in sicer z brazilijanskim pa-robrodom Almirante Jaseguay in sicer v Genovo, a od tam pa bo šel v Rim in Trst, kjer ga bo pričakal njegov sin, ki živi že v Jugoslaviji kot brazilski državljan, a ima že dovoljenje da se sme izseliti. Od tam bosta odpotovala v Avstrijo, v Francijo in od tu zopet nazaj v Brazilijo. Pred nekolikimi dnevi je prispel v Rio parobrod Dalmacija, a oblasti jih niso pustile, da se izkrcajo ter so že isti dan odpluli v Argentino. Naši izseljenci prav pridno pošiljajo hrano in obleko v domovino. Pozdravljeni. Frank Copic. NAPROŠENO "PISMO IZ BRAZILIJE" — Pod tem našlo vom je "Ameriška Domovina" dne 9. avgusta t. 1. objavila pismo iz Rio de Janeiro, ki ga je podpisal neki Frank Čopič. Ker osebno poznam vse osebe omenjene v tem članku, si štejem v dolžnost izraziti o tem svoje mnenje. 1. — Pisec tistega pisma se ne imenuje "Frank Čopič", prvič ker v Sao Paulo (in ne v Rio de Janeiro) se nahaia le en "Franc Čopič", ki pa je priprost delavec, ki se ni nikdar ukvarjal ne s pisanjem ne s kolonijo; drugič ker g. Fras, salezijanski duhovnik, tudi omenjen v dotičnem pismu, kot da je imel s piscem nekako razgovore, jo pismeno izjavil da moža s tem imenom sploh ne pozna. 2. — Omenjeni psevdopodpisani "Frank Čopič" s svojim pisanjem ni gojil nobenih dobrih namenov, ker le hoče s takim dejanjem škodovati osebam o katerih piše, namreč: G. Alojziju Frasu, Slovencem v Sao Paulo, in posebno znanim družinam G. Paternosta in Ing. Kadunca, katere namenoma, očitno in brezpotrebno hoče postaviti v slabo luč, ko jih predstavlja kot protivnika današnje jugoslovanske vlade. Vsem v S&o Paulo, pa je znano da je stvar ravno nasprotna. O gori omenjenih osebah je pravica dostaviti sledeče: G. Alojzij Fras je župnik v mestu Nicteroi, pri Rio de Janeiro, znan kot neutrudljiv voditelj socialnega dobroael-stva; zelo priljubljen pri revežih in sirotah; nikdar se ni bavil z nobeno politiko, katera zanj v krogu svetovne dobrodelnosti ne more obstajati. G. Franjo Paternost je ugleden Jugoslovan in rodoljub, ki se ravno sedaj nahaja v Ljubljani na obisku pri sinu, s svojo ženo, ki je podpredsednica Jugo. Rdečega Križa v Suo Paulo. Samoposebi je razumljivo, da je nevarno slabonamenjen oni, ki ga ravno zdaj lažnivo predstavlja kot nasprotnika jugoslovanske vlade. Inženir Anton Kadunc je slovit že zunaj Brazilije, kot strokovnjak betonskih konstrukcij, in ne samo od posameznikov ampak od vlade so mu bila poverjena važna javna dela v tej stroki. Je velik prijatelj slovenskih delavcev, ki so skoro v večini pri njem delali, in je tudi ustanovni član njihovega društva "Naš Dom". Njegova hiša je oli-cialni sedež Jug. Rdečega Križa v Sao Pau lo od 1941. leta pa do danes. Razvidno je da je omenjeni pisec "pisma iz Brazilije" poskušal na ta način odtegniti tudi od humanitarnega dela najaktivnejše člane. 3. — Kar pa Frank Čopič piše o obisku jugoslovanske vojne komisije ni vse resnično.. Res, bila je v Sao Paulo omenjena komisija. Vodil jo je Gen. Ljubomir Ilič. Sprejeta pa je bila tako, kot še noben predstavnik Jugoslavije tukaj. Najbolje bo znal o tem povedati gen. Ilič sam in njego spremstvo. O kakšni maši za Mihajloviča, da bi jo organizirali Slovenci je prava izmišljotina, ker v S6o Paulo ni nobenega katoliškega duhovnika Jugoslovana; drugi duhovniki pa kaj takega tudi ne bi storili brez dovoljenja višjo cerkvene oblasti, ki pa takega dovoljenja iz raznih okoliščin in gotovih vzrokov tukaj navadno ne da. Alojzij Zver IZJAVA Jugoslovenski Komite v Pomoč Vojnim Žrtvam v S&o Paulo - Brasil, humanitarna jugoslovanska organizacija, ki deluie v to svrho od 1941 leta in šteje v svoji sredini delegate vseh jugoslovanskih organizacij in okrajev mesta S&o Paula, izjavlja v potrebne svrhe, enkrat za vselej, da deluje edino le za VOJNE ŽRTEV L. F. R. JUGOSLAVIJE. Jugoslovenski Komite v Sao Paulu si ja nadel skoraj izključni cilj, pomagati jugoslovanskim sirotam, katerih stariši so padli v boju za svobodo naše domovine. V to svrho so bile usmerjene vse naše pošiljke v blagu in ravno danes je Jugoslovenski Komite nakazal JUGOSLOVANSKEMU RDEČEMU KRIŽU V BELGRADU svoto: $ 3.000.— dolarjev, (tri tisoč dolarjev), ki naj osladi Božič onim sirotam, katere Jugoslovani v Sao Paulu smatrajo za svoje otroke in za katere bo Jugoslovenski Komite v Sdo Paulu deloval dokler bodo potrebovali našo pomoč. JUGOSLOVENSKI KOMITE V SAO PAULU sestavljajo sledeče osebe: Josefina Kadunc, Predsednica; Luiza Pa-lternost, Podpredsednica; Mara Franuloviči 1. tajnica; Stojana Volk, 2. tajnica; Antonija Uršič, 1. blagajnica; Ana Uršič, 2. blagajni-ca; Inž. Anton Kadunc, Blagajna in odgovorni knjigovodja; Franjo Bačič Filho, Asistent knjigovodje; Jose Prevoznik, 1. Revizor; Andrej Mozetič, 2. Revizor; Franjo Vladko, 3- Revizor. DELEGATI E. "JUGOSLAVOS UNIDOS DO BRASIL": Centralni Odbor: Jakov Talenta Sekcija “Naš Dom": Vinko Volk, Anton Stepančič. Sekcija “Belem": Ante Petkovič, Fran Sar delič, Gregorij Bačič F., Jaka Miroševič, Mar-garita Bačič F. Sekcija "Zvonimir": Stepan Dudjak. Sekcija “Estela Jugoslava" (Lapa): Jose Loridon F., Jodo Nagy. Sekcija “Marechal Tito": Matija Raiter. Sekcija "Makedonska Kolonija": Tomaž Scholdoilt OKRAJI MESTA SAO PAULO: Belem: Maksim Bosnič B. Vila Pompeia: Stefan Cincibuch, Katarina Bošanjak, Katarina Karavlja,. Agua Branca: Roman Uršič, Zora Valenčič. Brooklim Paulista: Lea Kipman, Kyti Kip' man. Centrala: Mara Kadunc. RESTAVRACIJA in BAR Peter Benčič Lastnik. INDEPENDENCIA 4202 — BS. AIRES » i. .ju'. Haciendose interprete de los generosos deseos de ayuda familiar a Europa para las festividades de Fin de Ano, El BANCO POLACO S. A. - unico Banco Eslavo de Sud America - ofrece: TRANSFERENCIAS DIRECTAS V ECONOMICAS A POLONIA, CHECOESLOVAMJIA V YUGOESLAVIA Recuerde que los suyos esperan su generoso auxilio. Ayudelos, aprovechando esta ocasion de ahorrar tiempo y dinero. EL BANCO TAMBIEN ACEPTA TRANSFERENC1AS A T0D0S LOS DEMAS PAISES C. C0RRE0 330 TU C D M A N 466 or< de Ta ob mc ve. v Prc t da Ital zar Zel lak tud ter, ftiu dat bo um Ap. tia be; P : tlov iib< Pra lini StO] taz iek V lat; bro T e ■e", :očl 3a i6", ^Pa ;ctri sle :b0 P, Hio e lot la *ih V lin: 5fi{ ite Jla >ro >riš »in, S tab Vesti iz Organizacij MLADINSKA PRIREDITEV Mladinski Odsek G.P.D.S. v V. Devoto je organiziral prireditev, ki se je vršila v nedeljo dne 22. dec., v društvenih prostorih. prireditev ni bila kaj preveč dobro obiskana in vzroke temu lahko pripisujejo: pogoste prireditve in običajni Silvestrov večer, katerega se naši rojaki udeležijo prav v vlikem številu. Torej prireditev par dni Pred Silvestrovem, ne more imeti uspeha. Spored na splošno zanimiv in dobro po dan. Strinjamo se popolnoma z besedami katere je omenil na odru pevovodja V. La-Zarič. V kratkih besedah je povdarjal, da sc 2elo važni mladinski nastopi, posebno še takrat, ko nastopajo naši malčki. Rekel je *udi: "Izmed naših malčkov imamo nekatere, ki so res pravi umetniki, ki dobro poj kujejo glazbo in mi moramo te naše nadarjence navduševati in vzpodbujati. Mogoče k° kateri izmed teh postal jutri glasovit UtI»tenik in to bo nam Slovencem v ponos." Apeliral je nadalje na starše naj vplivajo svoje otroke, da bodo tudi oni gojili ljubezen do glazbe in naše lepe pesmi. Prva je nastopila mala Dorita Brezavšček, ' )e dovršeno zaigrala na glasovir Beethov tl°vo skladbo "Paraiso" in "Coppelia" od Depeša. Mala Dorita nam je pokazala, da trav pridno napreduje z učenjem. Mali vijo-lin»st Nžstor Škof, pa vsled zadržkov ni na' !t°pil. Izmed malčkov se je tudi dobro po-^ozala pridna deklamatorka O. Čotar, ki js deklamirala Lozarjevo "Vstaja zvezda . Vse ostale pevske točke je vodil V. La-!Qrič in najprvo nam je Mladinski zbor do-‘>r°, zapel Dvorakove "Humoreske . Tudi F. Kreševiča lahko pohvalimo, ker 6 Prav dobro zapel težko Tosti-jevo "Idea-Sploh pa moramo pohvaliti vse pevske [°oke in sicer Kubikov "Stari zvon", ki sta 3ct izvajala V. Leban in F. Kreševič, “Mor-> V. Leban s spremljevanjem terceta in !Panjolsko "Ciganko", ki jo je zapel V. La-'ari<5. Vsem e ugajal Brahmsov "Ogrski Ples" št. 5, ki ga je izvajal Ml. zbor in za ;etti =b tudi orgski "čardaš , ki ga je isti *or dobro zaplesal. Posebno pa je povzročil mnogo smeha kolčen prizor v kasteljanskem jeziku: "Des-6 callejero". Posamezni igralci so se prav ^obro pokazali v svojih vlogah in želimo le, bi bili enako pridni, ko nastopajo v na-slov. igrah. Včctsih smo res še precej kritizirali mla-'Rske nastope in mogoče je prav to nekaj opomoglo do zboljšanja. Vidimo, da mladina sega več po težkih delih, katerih ni mo-na nobeden način s svojimi močmi do-'zvesti. Naj podaja mladina v začetku Možnosti lahka dela, ker le na tak način . b° pozneje lahko seglo po težjih delih in do dobrih uspehov na našem mla-'nskem odru. Cedila je tudi še par ur prosta piesna >ava. S. Savo. PRVA SLOVENSKA KERMESA V "SLOVENSKEM DOMU" Kot je bilo napovedano skoro dva meseca prej v Slov. Glasu, se je 21. in 22. decembra vršila v Slovenskem Domu prva sloven ska kermesa v pomoč potrebnim v domovini. Vreme, ki je zadnje čase postalo zelo nestalno, in je vsak yčas bilo viharno in deževno; je to pot prizaneslo, in oba dneva sta bila za prireditve na prostem prav krasna. Iz radovednosti in tudi ker rad obiskujem prireditve naših d/uštev sem se odzval vabilu na kermeso. Na policah in stojnicah je bilo lepo razvrščeno raznovrstno blago, katerega so pripravile članice in mladina Slov. doma. Tudi mnogi rojaki in prijatelji Slov. doma so ob tej priliki izkazali svoje razumevanje in naklonejnost ter prispevali velikodušno z raznim blagom .in iz delki za ta dobrodelni sc-jm. Na lepo okrašenih policah in stojnicah si je vsak obiskovalec lahko izbiral med raznovrstnim blagom, toliko za praktično rabo kot: robci, blazine, razno perilo, razne jedi in pecivo, pija če, celo krompir in hren smo videli. No drugi strani smo videli razna zelišča, čaje;" razne potrebščine za osebno nego: milo, brivne potrebščine, dišave. V spomin si je lahko vsakdo kupil lep stenski koledarček s sliko Maršala Tita, na katerem smo čitali tudi njegove besede v pogledu našega Trsta in Primorske: "Tujega nočemo, a našega ne damo!". Razne krasne slike izdelane na roko od naših mladih in požrtvovalnih rojakov, te slike na olje na porcelanu so nosile razne lepe slovenske izreke in krasne idilične razglede. Toliko delo, kolikor porcelanaste plošče (azulejos) in krožniki so bili velikodušni dar naših rojakov in rojakinj. Razne igračke, vsakovrstne punčke v živobarvnih obiekcah; pestra množina vsakovrstnih lepo vezenih robcev, blazinic in srčec, vse to je vabilo naše rojake, ki so se približevali razstavljenim predmetom, ki so zahtevali mnogo požrtvovalnosti in dela od naših marljivih rojakinj v Slovenskem domu, ker one so same ukrojile razne oblekce, darovale blago in svoj trud z velikodušnim namenom, da na ta način pomagajo našim potrebnim bratom v domovini. Opazil sem, da je v soboto zvečer razsvetljava nad razstavljenim blagom bila pomanjkljiva; ko sem pa v nedeljo zvečer spet .ibiskal kermeso sem videl, da so organiza-orji ta nedostatek popravili in so bile police n stojnice lepo razsvetljene in je zgledalo /se bolj živahno in veselo. Tudi pri raznih igrah in srečkanjih je mar sikateri rojak in rojakinja poskusil svojo spretnost in svojo "srečo"! Srečkanje potic* in srečolov raznih likerjev je posebno v nedeljo bil zelo živahen. Bufet je dobro deloval S klobasami in zeljem ter svežo pijačo, kar je jasno pričalo, zadovoljno obnašanje "žejnih in lačnih". Naj omenim, da je v soboto zvečer obiskal j kermeso tudi naš rojak Žagar od Jugosl. Diplom. Misije, s svojo ženo, katera je pred nekaj dnevi prispela iz Rio de Janeira. Gosta sta pregledala razstavljene predmete in društvene prostore in sta se zadržala precej časa med našimi rojaki v domačem ambi-jentu Slovenskega doma. V nedeljo pa so bili kot gesti na kermesi nekateri mornarji jugoslovanskega parnika "Sv. Vlaho", ki so se v dobrem razpoloženju zadržali prav do zaključka. Ta kermesa je bila, razmeram primerno, zelo dobro organizirana in upamo, da je tudi imela precej dober uspeh, čeprav so organizatorji pričakovali mnogo večjega obiska od strani naših rojakov. Obisk toliko v soboto kolikor v nedeljo je bil srednje vrste čeprav je bilo vreme kakor nalašč za te vrste prireditev na prostem. Čudim se prav pičlemu obisku od strani rojakov drugih naših društev, čeprav je bil vstop prost in tudi nakup prostovoljen in je bil namen to kermese pomoč domovini, se jim ni zdelo vredno niti, da pridejo pogledati, kako je ta naša prva Slovenska Kermesa, ali po naše: Dobrodelni semenj, organiziran in kako izgleda. v To beležim, ne z namenom, da bi grajal rojake, ki niso prišli na kermeso, pač pa beležim to žalostno dejstvo, ker bi zares zelo žalostno izgledalo če bi se ponovno zgodilo v naši naselbini,, da bi se rojaki spet omejevali vsak na svoje društvo in bi spet zavladal med nami oni duh, ki je nad dvajset let razdvajal in cepil naše rojake. To bi tudi pomenilo, da se nismo od naših bratov v domovini nič naučili, čeprav na vseh koncih in krajih govorimo in pišemo, da smo za Novo Jugoslavijo, da smo za skupnost, da hočemo edinost in bratstvo in da hočemo čimveč pomagati potrebnim v domovini in da smo za napredek naše naselbine. Ako ne bodo dobrim namenom in lepim beesdam in zatrjevanjem sledila odgovarjajoča dejanja ne bomo v naši naselbini nič stvarnega dosegli, pač pa se bomo samo brezpotrebno mučili in trudili vsak na svoji strani brez nobenega uspeha. V poročilu Slov. Sveta v zadnji številki "Slov. Glasa", kjer se govori o prireditvah, je povedano veliko resnice in bi morali vsi naši društveniki, odbori in rojaki dobro premisliti o tej stvari, in vsi delati na to, da se v resnici doseže rešitev tega vprašanja v korist naše naselbine in naše skupnosti. Udeleženec. ZAHVALA Slov. Dom se tem potom zahvaljuje vsem -ojakom in rojakinjam, ki so na katerikoli način prispevali in sodelovali na naši Kermesi. Hvala tudi vsem rojakom in rojakinjam, ki so našo Kermeso obiskali, nakupovali razne predmete in srečke in s tem oripomogli za pomoč našim potrebnim bra-‘om v domovini! Odbor Slov. Doma. D. K. D. "LJUDSKI ODER" Cenjeni Urednik "SLOVENSKEGA GLASA": Odbor D. K. D. "Ljudski Oder", Vas naproša da priobčite imena rojakov, ki so prispevali v denarju za pomoč naši domovini Jugoslaviji za Kampanjo od $ b.000,00, ki jo ima v načrtu naše društvo, katera imena Vam tukaj pošiljamo. V 5. štev. Slovenskega Glasa so bile priobčene sledeče pole, ki nam.jih je poslala Coordinadora v svrho nabiranja denarniti prispevkov, štev. 482, 476, 475, 479. Znesek je bil $ 563,60. Za odbor pomoči D. K. D. "Ljudski Oder" Ludvik Cotič Nabiralna pola Coordinadore štev. 477. — Nabirala tov. Ivanka Mohorčič: Franc Mohorčič $ 10.—, Josip Hlača 10,—, Ivan Rener 5.—, F. Krib 5.—, Leopold Ušaj 5.—, Stanislav Rijavec 5.—, Ivan Serazin 3.-^-, Ivanka Mohorčič 5.—, N. N. 10.—, Luis Počkar 10.—, Izidor Starč 3.—, Anton Fornazarič 5.—, Paula Špacapan 4.—, Carlos Besednjak 5.—, Ivan 2.—, Gizela Kerševan 3.—. —. Skupno $ 90.—. Nabiralna pola Coordinadore štev. 480. — Nabirala tov. Fani Korenjak: Manuel Dopena $ 5.—, ose Ražman 5.—, Rudi Guštin 2.—U, Jelica Mrad 5.—, Francisco Pausic 3.—, Francisco Sincic 5.—, Toni N. 5.—, Juan Sincic 2.—, Vižintin in Laznik 3.—, Ratlzen Mrad 5.—, Manuel Tenceda 2.--, Justo Rebec 7.—, Kristijan Guštin 5.-—. — Skupno $ 54.—. Nabiralna pola Coordinadore štev. 491. — Nabiral tov. Boris Košuta: Franc Toncer $ 8.—. RECREO E U R O P A Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. - Prevoz s postaje Tigre F.C.C.A. do Kecrea in nazaj: $ 1.- za otroke $ l>.50 Lastnika : ERATA ROVTAR Tigre FCCA. U. T. 749-589 Rio Carapachay Nabiralna pola Coordinadore štev. 472. — Nabiral Rudi Guštin: Rudi Guštin $ 5.—, Ivan Škabar 5.—, Anton Puric 3.—, Josip Milic 5.—, Domingo Hlače 5.—, Angel Raubar 3.—, Vicente Guštin 2.—, Ferdinam Guštin 5.—, Ivan Škabar 5.—, Josip Puric 5.—, Luis Guštin 2.—, Franc Škabar 3.—, Anton Colja 3.—, Luis Lazar 2.—. — Skupno $ 53.—. Nabiralna pola Coordinadore štev. 474. — Nabiral tov. Ludvik Cotič: Josip kodnik $ 100.—, Emil Grgič iO.—, Ivan Mucnik 20.—, Josip Oguič 100.—. — Skupno $ 230.—. Skupno nabrano poleg do sedaj objavljenega v listu je sledeče: Pola štev. 482: $ 193.—; pola štev. 47o: $ 201.—; pola štev. 475: $ 40.—,- pola štev. 479: $ 129.60 (do tukaj objavljeno v Slov. Glasu štev. 5); Pola štev. 477: $ 90.—; pola štev. 480: $ 54.—; pola štev. 491: $ 8.—; pola štev. 472: $ 53.—; pola štev. 474: $ 230,— (Današnje pole). — Skupno $ 998,60. Nabiralna potrdila od Coordinadore. — Nabirala tov. Mimi Lozej: Štev. 2310 Ludvik Nemec $ 137,—, 23103 Anton Saksida $ 10.—, 23105 Josip Karara $ 5.—, 23107 Rihard Kralj $ 10,—, 23102 Viktor Krib $ 5.—, 23104 N. N. $ 5.—, 23106 August Pipan $ 5.—, 23108 Anton Klinc $ 10.—. — Skupno $ 187.—. Ncrbiralna potrdila od Cooriinadore. — Nabiral tov. Karlo Mermolja: Štev. 23301 Karlo Mermolja $ 50.—, 23303 Slavko Mermolja J 30.—, 23305 Anton Go-rijan $ 3.—, 23307 Franc Portela $ 1.—, 23308 Prireditve od 25-8-46 $ 111,85, 23311 Campio-nato Bolo limpio $ 477,10, 23302 Anton Maio-lo $ 5.—, 23304 Franc Makuc $‘5.—, 23306 Ivan Gorijan $ 2.—, 23308 Odbor DKD L. O. 3! 21.10, 23310 od Lunch 23. 5. 46 8 104.—, 123312 Ganancia de las Fotos Busto Tito $ 117.—. — Skupno $ 1178.05. Nabiralna potrdila od Coordinadore. — Nabirala tov. Marija Zajc: Štev. 23451 Ernesto Gabrijelčič $ 5.—, 23453 Ludvik Nemec $ 5.—, 23452 Luis Mozo $ 5.—. — Skupno $ 15.—. Nabiralna pola štev. 473 in 478 od Coordinadore. Š Nabirale Tovarišice Nada Brankovič in Fani Korenjak: Florijano Samokec $ 5.—, Ivanka Keber $ 3.—, Nadica Brankovič $ 2.—, Ludvik Furlan $ 10.—, N. N. $ 5.—. — Skupno $ 25.—. Podpisani Blagajnik Pomoči: Karlo Mermolja USPEHI KOPRSKE OKRAJNE ZADRUGE Lani dne 7. novembra je bila ustanovljena v Kopru okrajna zadruga. Dan za dnem jo zavzemala in utrjevala svoje delovanje na gospodarskem poprišču v severozapadni Istri. Istrsko ljudstvo je kmalu spoznalo pomen in korist zadružništva ter se je tesno oprijelo zadruge. Ob ustanovitvi je zadruga štela 32H članov, konec leta že 1582 ,ob koncu letošnjega prve-ga polletja pa že 3264 članov. Do sedaj ima zadruga 28 poslovalnic, 2 za' družni gostilni, 7 nabiralnih baz za sadje in zelenjavo. V svoji režiji ima mlin, tvornico paradižnikove mezge, vinske kleti ter stiskalnico olja. Za gospodarske razmere istrskega kmeta, za njegovo gospodarsko neodvisnost je to ogromnega, odločilnega pomena. Poslovalnice so po vsem okraju, Uidi v najoddaljenejših vaseh in najbolj zapuščenih krajih. Okrajna zadruga je postala v koprskem okraju močan činitelj na ekonomskem področju in ima vse pogoje, da postane v kratkem odločilen. Člani zadruge kakor tudi njeni uslužbenci so Slovenci in Italijani. V prejšnjih časih je bil istrski kmet po" litično in ekonomsko zatiran in izko- riščevan od mestne gospode in doma' čih prekupčevalcev. Dobro se še spominjajo kmetje iz koprske okolice, ka’ ko so metali gnile paradižnike v morje, kako so se ž njih norčevali mestni trgovci in mešetarji. Sedaj vidi naš kmet v zadrugi svojega zaščitnika in ji do’ cela zaupa. Okrajna zadruga je kupila od začetka posolvanja do konca letošnjega ju' nija sadja, umetnih gnojil, hrane, usnja, obleke, semen, železnine, modre galice itd. za 108 milijonov lir. Njeni člani so dobili za svoje pridel' ke v poletnem času 626.340 lir več ka' kor nečlani. Bilanca za zadnja dva meseca preteklega leta je izkazovala čisti dobiček 0.6 milijona lir. Obračun za prvo polovico t. 1. pa čisti dobiček skoraj 4.5 milijona lir. Da bo zadruga še močnejša, so na skupščini odločili, da bodo povišali članarino od 300 na 500 lir in pridobili še več članov. Tako si ljudstvo v slovenski Istri pod ljudsko oblastjo gradi svojo ekonomsko neodvisnost in boljšo bodočnost. Delovanje koprske zadruge in njeni uspehi so najlepši dokaz uspešnega dela zadružništva v coni B. DR. JOŽA GLONAR UMRL Dne 1. novembra je umrl dr. Jože Glonar, vseučiliški bibliotekar v pokoju in eden naših najvidnejših slavistov. Pokojni je bil široko razgledan v grški in ruski kulturi in je odlično poznal sodobno literaturo slovanskih, germanskih in romanskih narodov. Bil je kritičen duh in je z evliko ljubeznijo doživljal in spremljal vse zdrave pojave v našem v našem slovstvu. Pisal je literarne zgodovinske razprave in kritike, izdal Poučni slovar in Slovar slovenskega jezika. Dalje je napisal več študij o naši narodni pesmi in razprav o bibliotekarskih vpraša-ijih, jpezikoslovne in pravopisne članke, pri godne spise, črtice in razne beležke. Naši prevodni literaturi je dal vrsto dobrih prevodov iz ruskega, poljskega, češkega in nemškega leposlovja. Prevajal je tudi naše pripovedne kla' sike v nemščino. Sodeloval je pri “SlO' vanu”, “Vedi”, in “Ljubljanske® tudi sam urejeval. Med drugimi je pi'*’ zvonu”, katerega je leta 1919 do 19$ redil tudi kritično izdajo pesmi Si®0' na Jenka in Prešernovo antologijo zs Hrvate. O slavističnih in narodopisni vprašanjih je mnogo pisal tudi dnevne liste, in zlasti v “Časopis z* zgodovino in narodopisje”. Dr. Jože Glonar je bil duhovna ',e ličina, toda nobena zamisel mu ni gla dozoreti, ker se je boril za živi,j* nje v težkih materialnih razmerah. !§ je vedno preobložen z delom, ki je b« za njegovo znanje premalenkostno >' v stari Jugoslaviji ni bilo nikogar, ^ bi mu poveril znanstveno reševanje i'8 log, katerim bi bil morda kos samo DOMAČE VESTI ŠTORKLJA Pred kratkim je štorklja obiskala družino našega rojaka Milana Lisjak in darovala njegovi ženi Mirki krepkega dečka kateremu so dali ime Milan Andrej. Častitamo! SMRTNA KOSA Dne 16. dec. popoldne se je na stavbi kjer je bil zaposlen smrtno ponesrečil naš rojak Franc Kokoravec, star 55 let, iz Gorjanskega pri Komnu. / Pogreb pokojnika se je vršil 17. dec. na Čakariti, kamor so ga na njegovi zadnji poti spremili bratranec, tovariši sodelavci in mnogi znanci. Pokojnik se je pripravljal za odhod v Jugoslavijo, kjer ga je čakal 22 letni sin. Naj mu bo lahka argentinska zemlja, preostalim pa naše sožalje! (Nadaljevanje z 8 strani) *a Ve sn se 'a ka bi vz J O Y E R I A " I G U A Z U " de JUAN KOSLOVIč Alhajas - Relojes - Brillantes CREDITOS A SOLA FIRMA Cangallo 1705, piso I U. T. 38-2164 Za načrte, betonske preračune in Firmo obrnite se do tehničnega KONSTRUKTORJA Franca Klanjšek HAB ANA 4321 vogal SANABRIA Vprašanje pravične razmejitve tržaškega ozemlja Prav nič bolje pa ni, če analiziramo predloge o razmejitvi med svobodnim Trstom in Jugoslavijo. Dejstvo je, da za internacionalizirano mesto Trst obala, ki poteka od Devina (Duino) do mesta in severozahodna Istra, ekonomsko nič ne pomenita. Ta obala v nobenem primeru in nikakor ne more utrditi ekonomske pozicije internacionaliziranega mesta in ne more zadovoljiti njegovih potreb. Z druge strani pa je dejstvo, da se s tem koridorjem in z odvzemom severno zahodnega dela Istre v pasu, širokem več kilometrov, odtrga od obale in morja ljudstvo, ki tam živi, dela in se bori za svojo svobodo že 1.300 let. Dejstvo je, da na obali od Devina do tržaškega predmestja živi okoli 1300 Slovencev in okoli 900 Italijanov. Čemu je potreba od vzeti republiki Sloveniji to čisto slovensko ozemlje in ji tako zapreti vsak .dohod na morje? Kakor pravijo, je to 1 EL BANCO POLACO S. A., cumple el corriente mes de diciembre, a ko živi v sedmih mestecih na is* ^a ozemlju 26.497 Italijanov in 4944 goslovanov. To je najboljši do kakšen nesmisel je izločati zaho^Dj: istrska obalna mesteca v nekak®* posebnem obalskem pasu, skup?} Trstom. Dejstvo je končno tudi, da je s rozahodni del Istre — kakor'sploh Julijska krajina — ki ga je osvob® la Jugoslovanska armada, zdaj v “B”, kjer se tesno oprt na republ' Slovenijo svobodno, kulturno in spodarsko razvija. Kdo bi mogel imeti interes, da bJ ta gospodarska celota, ki se je že čela organizirati in ki nudi repfl*) Sloveniji del morske obale, da celota ponovno razbije in prebival5, doletijo novi gospodarski in polj^ potresi in nesreče?'Tisti, ki bi radi1] drli to stanje, bi morali imeti očmi, da bi bila to strašna nesreč® desettisoče ljudi severozahodne ls*r, V enotah Narodno osvobodilne ' ske Jugoslavije, ki je osvobajala kraje ob tesnem sodelovanju sa”1 prebivalstva, so bili borci iz samih krajev. Kdo si more zdaj zamisli*1' se bodo ti ljudje, ki so s puško oS' bojevali svoje rojstne domove, sp1’ nili s tem, da se podre vse, za k*, da prelivali svojo kri? Težko si $ slim, da kdo izmed vas, gospodje, gati, ne razume, kakšna tragedij* nastala, če bi hoteli uresničiti ministrov glede severozahodne ” kjer je bila priključitev k Jugosl* ti'i S(1 DU a str v« 1»0 ,'ljf Bi l)i 3'ii f, an m <♦> : <♦> <♦> <♦> <♦> •»: <♦> : <♦>' :•»> *►> <♦> <♦> w SREČNO NOVO LETO 1947 želijo svojim odjemalcem in vsem rojakom slovenski obrtniki, trgovci, podjetniki in industrijalci ter ostali oglaševalci “Slovenskega Glasa”! ** <♦> :♦> <♦>. <♦> se- <♦> <♦> ►> <♦> <♦> <• Za ogromno večino prebivalstva sen Ves čas sužnosti pod Italijo in hkrati *Dioter narodno osvobodilne vstaje, ki se je udeležila velika večina prebi' ^alstva teh krajev. To so razlogi, za-K) Jugoslavija ne more pristati, da 1 odtrgali slovensko ozemlje jugovzhodno od Trsta od nje. Končno bi rad spregovoril še nekaj ,j ,esec^ v Trstu. Dejstvo je, da br etnično eV1(,sto, ki je etnično l°-5 ■'»•celiš, je Trst mešano mesto, prav za prav mešano v samem „v. -ču in čigar predmestja so skoraj P ti sft0 slovenska ter obdana s strnjenim J '°venskim prebivalstvom. Dejstvo je, ■ tua,'le bil Trst do same italijanske za-','ios v gospodarsko središče slo* !,e(J.,'‘nske«'a nar°da, da je bil izhod no ^1’ sistema; da Trst laliko opravlja '■1 ^°.io 'funkcijo izhoda na morje vsega u °- navJa samo ob najtesnejši zvezi Trs fr,,,UROsl°vanskim zaledjem, ki čez nje-držijo vse njegove d 011iunikacije. Dejstvo je, da priča ves pomembnejše . y ‘'uu'Unikacije. Dejstvo je ,,lSgl ^0<3°vinski razvoj Trsta o njegovi po-, ijj 15Zn,|os1 i s slovenskim etničnim ozenr \ i!'111 bi s širšim jugoslovanskim zale-e Jfm, kakor tudi priča o deležu, ki ga } e Uspevalo to zaledje, da je nastal "'crro1^ Trst, se razvil do svoje mo f vS^nosti ter napredoval. Zato je .Jugo-igosl zabtevala Trst v prepričanju led** '’an H^dja. 44 slavi lahko loto omogoči Trstu izpolnje* *je njegove funkcije v korist vsega Toda proti tej zahtevi Jugove so ugovarjali trije izmed štirih (!%^'?J0Pnik°v velikih sil v Svetu zuna-a' eij^ministrov. Zaskrbela jili je usoda ' Tni Italijanov in zato nikakor ni- soglašati, da bi bil Trst pre* gfi uSee)1 Jugoslaviji. Tako so vsaj do-! v, < — drugih argumentov pa ni 1()f,> slišali. Y vol himeni v )ub in la bi 3 ŽP tov, resnici nima drugih ar-kdor izhaja s stališča sa- mega Trsta, čeprav tudi ta edini argument ne vzdrži kritike. Toda jaz se v to kritiko ne bom spuščal, ker je že minila etapa razprave o Trstu. Ne tajimo, da sta v Trstu okrog dve tretjini Italijanov in ena tretjina Slovencev ter nekaj drugih Jugoslovanov. Medtem ko Jugoslovani priznavamo to dejstvo, ni na drugi strani skoraj nikogar, ki bi smel tajili, da Trst ni povezan s svojim srednjeevropskim in podonavskim zaledjem in odvisen od njega. m Ko je Jugoslavija izhajala od teh dveh dejstev v želji, da bi olajšala sporazum, je predložila svoj statut Trsta. V tem statutu ni nobenih skritih stvari. Stvar smo razumeli kratko" malo tako: Če gre za skrb za tržaško prebivalstvo, za mir in sodelovanje med tržaškimi Italijani in Slovenci, je treba dati vso lokalno zakonodajno in ižvršno oblast v roke samemu tržaškemu prebivalstvu in zagotoviti dejansko demokratično ureditev v Trstu. Kolikor pa gre za to, da bi Trst mogel gospodarsko živeti samo od svoje službe zaledju, to se pravi Jugoslaviji in srednjeevropskim državam, je treba storiti takšne ukrepe, da bo gospodar’ sko povezan z Jugoslavijo in drugimi državami v zaledju. Zato smo predlagali realno unijo Trsta z Jugoslavijo. Razen tega je treba zagotovotiti nadzorstvo Varnostnemu svetu nad izpolnjevanjem statuta v Trstu in prepre Siti vsako ogrožanje tržaških meja ter tržaške nevtralnosti. Takšna rešitev bi po našem mnenju zagotovila tržaškemu prebivalstvu po' polno samoupravo, izključila narodnostna trenja in hkrati bi Trstu zagotovila življenje, Jugoslaviji in podo* navskim deželam pa njihovo naravno pristanišče. Po tem takem mi nič ne skrivamo, ampak samo odkrito in jasno govorimo, da mora biti Trst v gospodarskem pogledu sestavni del svojega jugoslovanskega zaledja, in sicer prav s stališča interesov samega Trsta. Toda na naše presenečenje se je poja* vila z angleškim, ameriškim in delno tudi s francoskim predlogom statuta povsem drugačna koncepcija, koncepcija ki je ne moremo imenovati demokratične in ki je Jugoslavija ne more sprejeti. V čem je ta koncepcija? V tem, da ne odvzema Trsta le Jugoslaviji in ne le srednjeevropskemu zaledju, temveč ga odvzema tudi samim Tržačanom. Po tej koncepciji ni internacionalizacija v tem, da bi organizacija Združenih narodov zagotovila tržaškim prebivalcem samoupravo, demokratične pravi ce, narodnostno enakopravnost in mir, ampak v tem. da bi v Trstu uvedli enostransko oblast, ki bi držala v ”di-sciplini” lokalno prebivalstvo. Po tem statutu je lokalna vlada, kratkomalo izvršni organ guvernerja, zakonodajna zbornica pa posvetovalna korporacija katere sklepe lahko guverner vsele, razveljavi. Kaj bi bil rezultat takšnega statuta? Rezultat hi bil, da bi bil Trst oporišče iste države, ki bi se ji posrečilo zagotoviti si svoj vpliv na guvernerja. Vi-lite, kaj se je izmaličilo iz dolge raz* prave o Trstu: oporišče te ali druge tuje sile na Jadranskem morju, oporišče, kakršna so nam v zgodovini bojev za interesne sfere zelo dobro znana. Pad bi iz vseh razlag jugoslovanske delegacije napravil nekaj splošnih ugotovitev. Te ugotovitve so v glavnem naslednje: a Se livftll poli* •adi ti sreča ! Istf' ilne j*1* s#1 imih islitt ko °! , sp1' a k*f i si dje t jedij? iU tl Ine V. igosl P I Z Z E R I A * nt i I Is a v r e n e i č Avda. Fco. Beiro 5315 U. T. 50-3525 Krojačnica Ieopold us a j rij' Ll AvHa. FRANCISCO BEIRO 5380-82 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO arem, toda ni* kdar se ne bomo odpovedali svobodi in neodvisnosti. Drži, kakor je pravilno dejal delegat Sovjetske zveze Višinski, da v politiki ni vselej mogoče doseči maksimuma pravičnosti in da je treba včasih sprejeti dejstvo, češ, dvakrat dve je pet, a ne štiri. To drži in Jugoslavija ne odklanja, da. bo spravljiva ter pripravljena do skrajnosti na kompromis, da, bi se dosegel sporazum. Zato torej je Jugoslavija predložila nov predlog meja, zto je pripravljena razpravljati o posameznih odsekih te* ga predloga, zato je v načelu in pod določenimi pogoji sprejela ustanovitev svobodnega ozemlja Trsta itd. Toda konec koncev ima tudi to svojo mejo, čez katero nas je v preteklosti lahko vrgla samo sila, na kar pa ne bomo nikdar postovoljno pristali. Ne ta konferenca in ne naši zavezniki nimajo nobene pravice zahtevati od nas podobne žrtve. Jugoslovanska vlada niti za zeleno mizo nima pravice, da bi se odrekla tega, za kar so se borili in dali svoje življenje vojaki Jugoslovanske armade in borci same Julijske krajine. Stavliinska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA HERRERIA DE OB RA HUMAR y MAKUC A v. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 TRGOVINA JESTVIN 'JUGOSLOVANSKA ZVEZDA" Močnik Ivan SARACHAGA 4800 U. T. 67-G988 F Alt II ir A DE MIJGRLES ARTISTICOS LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO PROVENZAL — COLONIAL — RUSTICO F A D E M A R Soc. Resp. Ltda. - Capital $ 100.000.— VALENTIN VIRASORO 1885 — U. T. 54 - 6656 — BUENOS AIRES Katlar pošiljate zavoje v domovino in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonicno do: Bratov KEBER CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES MACHA FECHA ■»IS* IS T : '. , J; j. ' ^^ l& El dia veintiuno de diciembre de este ano, la clase obrera mundial en primer termino y toda la humanidad progresista, celebro una de las grandes fechas de nuestro3 dias. El dia veintiuno de diciembre el Generali-simo Stalin cumplia sesenta y siete anos de edad. Sesenta y siete anos do vida con-aagrados a la lucha por la libertad de los oprimidos, de la clase obrera do su pais y la claso obrera mundial. Al pronunciar su r.ombre millones y millones de hombres ro-cuerdan la epopeya gloriosa de los prime-ros dias de lucha sorda y cruel contra el zarismo opresor. Hecuerdan las primoraš or-ganizaciones obreras surgidas en Rusia, que dieron origen a lo quo es hoy el primer Es-tado Socialista del mundo. Siguiendo el hi-lo de nuestros recuerdos vemos la apanci6n do una nueva figura en el movimiento revo-lucionario ruso. En el ano 1900 encotramos a Stalin al irente del sector marxista de la primera organizaci6n socialdemdcrata geor giana "Mesamedasi". En el periodo de la revoluci6n 1905-1907, Stalin estd al frente de los bolcheviques transcaucasianos. En el ano 1912 pasa a ser miembro del Comitč Central del partido bolchevique y di rige la obra revolucionaria en Rusia. Perse-guido sin descanso, es arrestado ocho ve-ces, desterrado siete veces y se evadi6 seis veces. Despužs de la revolucidn de Febrero do 1917, por la cual es liberado del destierro Stalin dirige las actividades del Comitž Central y del Comit6 Bolchevique de Petrogrado y redacta el peri6dico "Pravda". KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POMOČ JUGOSLAVIJI Sporoča: 1) Po sklepu Koordinacijskega Odbora, da z letom 1946 konča kampanja razprodaje Narodnih bonov (Titu-los patrioticos). 2) Da se ne sme razprodajati nobenega materjala glede pomoči, izvzem-ši onega, ki je potrjen od zgoraj imenovanega odbora. Za Tajnika: F. Koren D. Filipovič Predsednik :aCarpinteria Mecanica,! M ir- : CC-7U//'! M UR G U10 N D 0 1365 U. T. 08-0015 K S 1» K C I A 1.1 O A D Al estallar la Gran RevoIuci6n de Octubre, conjuntamente con Lenin, es el inspirador y dirigente genial de la lucha del proletaria-do, por el triunfo de la causa de su pueblo: el socialismo. Recorre todos los frentes de lucha en la guerra civil contra los traidores de la causa del proletariado. En los distintos frentes de batalla revela su genio militar. Su magistral desempeno en lucha ha salvado la causa de su pueblo. Terminada la lucha con el triunfo do la revolucion, Stalin trabaja incansablemente para consolidar el regimen socialista. En el transcurso do los anos bajo su direccidn genial, la URSS ha aleanzado un enorme desarrollo industrial, econ6mico, social, cul-tural y politico por medio de los grandes Planeš Ckuinquenales. Por primera vez en la historia, los pueblos de la Rusia zarista, han obteuido una verdadera libertad y en conjunto arm6nico componen la gran Uni6n de Republicas Socialistas Sovižticas. En la reciente contienda mundial Stalin ha sido nuevamento el eje motor, en la conducci6n de la lucha por la libertad dol mundo civi-lizado. Se ha revelado nuevamente como es-tratega genial on esta sangrienta guerra, indicando y conduciendo a los pueblos, por el camino del triunfo y de la libertad. Gra-ciaa a su obra, el socialismo, los pueblos de la URSS bajo su direccidn, han aplasta-do a la bestia nazi, el enemigo mas san-griento de la humanidad que conocid la his toria. Hoy, en la lucha por la paz, es nuevamente el genio de Stalin que indica cla-ramente el camino a seguir para la seguri-dad y prosperidad de los pueblos. Asi, tene-mos resumida a grandes rasgos la heroica vida de Stalin. En esta evocaci6n hemos abareado una rešena a grandes pasos sobre su vida y su obra bienhechora. En este nuevo aniversario do su nacimien-to, nos plegamos a los millones de hombres que lo brindardn su homenaje. Stalin, el genio de la nueva generacidn, la gonera-ci6n socialista, vive en el corazdn de todo hombre progresista. El mundo, su clase obre ra, mira y vonera a Stalin, como artifice de la lucha por la libertad do los oprimidos. Es la antorcha siompre viva que alumbra y alumbrard por los siglos, etemamente, el camino del progreso, la emancipacion y la libertad del mundo. Pasar&n los siglos, evolu-cionard el mundo, pero la obra y el nombre de Jos6 Visarjonovich Stalin vivird por siem pre en el corazon de la humanidad. Mrojavnica ffiorica” Frane Spehan VVARNES 2191 Buenos Aiies Naproti postaje La Paternal Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala espccial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono Defensa 1155 U. T. 34-5319 Wr. A. Kirsehbanm MPra. Maria Kirschhaum DENTISTAS LOPE DE VEGA 3382 U. T. 50-7387 CHURCHILL TOŽI ADAMIČA Chicago. — Tožbe so na dnevnem redu. Listi so dnevno polni poročil o tožbah, tožilcih in obtožencih vseh vrst, ki zbujajo lokalno zanimanje. Toda senzacija svetovnega značaja je i/est, da je bivši premier Velike Brita-lije Winston Churchill vložil tožbo proti Louisu Adamiču, SANSovemu častnemu predsedniku, ter tvrtki Har-per & Brothers, ki je založila njegovo najnovejšo knjigo "Dinner at the Whi-te House". Vsebina obtožnice nam ni znana. Lahko pa si jo omisli vsakdo, ki je prečital in se poglobil v snov “Večerje v Beli hiši”. Adamič je mojstrsko naslikal Churchilla torija, imperialista, ki si ie nadel nalogo “vzdržati imperij za vsako ceno'', Churchilla, — borca proti fašizmu in nacizmu, ki pa je obenem držal v svoji pesti skoraj polovico sveta .. . Senzacija je tem večja, če upošte-vamo dejstvo( da je bil Churchill svo-ječasno vodilrta osebnost na svetovni pozornici, vladar skoraj polovice sve‘ ta, toži pa za razžaljenje časti, blate-ij^. karakter j a, misreprezentacijo in ne vem kaj še vse drugega navadnega slovenskega priseljenca, podržavljenega Amerikanca in uspešnega pisatelja, ki si je drznil zapisati svoio sodbo in mišljenje o britanskem premierju, ki je sam povedal vsemu svetu, da ni njegov namen predsedovati ob razsulu britskega imperija. Toda dasi ima ta tožba značaj izvo-jevati si na sodniji osebno zadoščenje, e očividno globljega pomena, političnih implikacij. Churchill-človek ni važen; Churchill-politik in diplomat, prvak med eksponenti imperializma, ~!hurchill-torij pa je nadvse važen. Adamičeva slika Churchilla je im-personifikacija kapitalističnega imperializma, politično-ekonomske ideologije, ki ne zaostaja, če ne prednjači nacifašistijni ideji, da so le gotovi na rodi poklicani za svetovne gospodarje, drugi jim pa morajo biti podvrženi. Ekspremier Velike Britanije je v svojem fultonskem govoru jasno povedal in predsednik Truman mu je ploskal, da je le anglo-saksonska rasa zmožna vladati ta pregrešni svet. V drugih govorih je naglasil slovansko nevarnost, ki jo je treba po njegovem mnenju zatreti v kali. Taki izrazi so klici na vojno. Sovjetska zveza se ni predolgo obotavljala in nazvala Churchilla prvaka vojnih hujskačev. Adamič je v svoji “Večerji v Beli hiši" točno analiziral ves Churchillov politični karakter in podal razloge, zakaj je tu in tam užaljeni ekspremier bil pripravljen bratiti se celo s Stalinom in Titom in s “komunisti'', da je rešil, kar se je rešiti dalo. Churchillu gotovo tudi ni ljubo, da ima “Dinner at the White House"' dobro cirkulacijo tudi v Angliji^ saj so jo Preiele ^ najprominentnejše' osebe, vključivši vsi člani britanske vlade in parlamenta. V Združenih državah so jo kritiki pohvalno ocenili, dasiravno so gotovi katoliški krogi izrazili svoj cerkveni položaj in vplivali na gotove knjigarne, da knjige niso razprodajale. KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires Iz Uredništva in Upravništva NOVA NAPLAČEVALCA Mesto naplačevalca sta radi odhoda to^ I.ojka, prevzela tov, Josip in Boris Zlobs*5 Naprošamo naše naročnike in oglaševale* '3 to vzamejo blagohotno na znanje. UVAŽUJTE! Uredništvo in uprava Slov. Glasa se 1 preselila iz prostorov v ulici Mercedes 1762 SAN BLAS 1951, U. T. 59 - 3B67, kjer ostao* začasno, oziroma do prve konvencije Sl*'1' Sveta. Ista bo določila kje bo v nadall® sedež lista in Slov. Sveta. Zategadelj naprošamo vse naše naročnik* oglaševalce in zastopnike lista, da naslov{ vso pošto na gori navedeni naslov. SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1947 želi vsem čitateljem po širni Argentin1 Marko Golobič, zastopnik "Slov. Gl<* sa" v Loma Negra. * Naš aktivni in agilni zastopnik Marko lobič je prvi naš zastopnik, ki se je odzv«' apelu naše uprave. Pred dnevi smo prej^1 nabiralno polo, na katero so prispevali sl® deči: M. Golobič $ 3.00, po $ 1.—: Jos6 P® cek, Anton Štular, Jose Golob, Tienda Negra, J. Žbogar, J. Ule, J. Vukšinič, Pezdirc, V. Vihnak, Sastreria L. Negra, 11 Mercure, J. A. Cobreros, P. Spisak. Skup15' $ 16.00. Vsem darovalcem prisrčna hval® Apeliramo na vse naše zastopnike da P° ■■nemajo tov. M. Golobič. P- ZAHVALA Slovenski Svet, Uredništvo in Upr OH Slovenskega Glasa se zahvaljuje rojo^ Francu Uršič in Trgovskemu domu za PI U. T. 757 - Santos Lugares - 271 MERCADITO "CHISPAZO" MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2746