Vasilij Melik: VolitTC T TrStu 1907—1913 Zgodovinarji se v novejšem času vedno bolj poslužujejo volivne statistike kot važnega gradiva za proučevanje gospodarskega, social­ nega, političnega ali narodnostnega razvoja. Na rezultate državnozborskih in občinskih volitev v zadnji dobi avstrijskega Trsta so že zgodaj opozarjali, ker postavljajo na laž podatke avstrijskega uradnega narodnostnega štetja1. Iz državno- zborskih volitev leta 1911. moremo povzeti, da je živelo tedaj v Trstu vsaj 83.000 Jugoslovanov2, medtem ko jih je štetje letà 1910. naštelo le 59.000. O volitvah v Trstu konec 19. stoletja in v času pred prvo svetovno vojno se je torej v naši predvojni in sedanji literaturi precej pisalo3. Na podlagi volivnih rezultatov je bilo jasno dokazano, da je bila večina ljudstva na ozemlju nekdanjega »dr­ žavnega neposrednega mesta Trsta« odločno usmerjena proti itali- janskenm nacionalnemu šovinizmu, kakor ga je predstavljala itali­ janska liberalna nacionaldističnla stranka. Pričujoča razprava se do­ tika tržaških volitev z drnge strani: na «podlagi volivnih rezultatov skuša podati socialno strukturo volivcev tedanjih treh največjih -tržaških strank in njih geografsko razporeditev na ozemlju tržaške občine. V ta namen so upoštevane volitve iz let 1907. do 1913.; v tem •času je dosegla stara avstrijska »demokracija« svoj višek, ko je prišlo pod pritiskom politično vedno bolj se prebujajočih ljudskih množic do uvedbe splošne in enake volivne pravice za volitve v državni zbor (1907) in do manj temeljitih, a vendarle važnih reform deželnozbarskih volivnih zakonov (v Trstu 1908). To so bile zadnje -volitve v avstrijski dobi tržaške "zgodovine. Volitve po prvi svetovni vojni, začenši z občinskimi in parlamentarnimi leta 1921., pa so bile že vse v znamenju predfašističnega in fašističnega terorja. 0 volitvah v državni zbor moremo govoriti prav za prav šele od leta 1873. dalje, ker so do tega leta volili poslance v dunajski par­ lament deželmi zbori. Slonele so v začetku na načelih omejene in neenake volivne pravice: volivci so bili razdeljeni v volivne razrede, -iako za veleposestvo. za mesta in trge in za kmetsko prebivalstvo posebej. Trst je volil štiri poslance: enega je izbrala trgovska in 1 Prim, u» pr. A. Vivante: Irredentismo adriatico, Firenze 1912, s. 130. 2 J. Roglić: Le recensement de. 1910, Sušak 1946, s. 44. 3 Med najnovejšimi deli glej n. pr. Oko Trsta, Beograd 1945, s. 124—12Г1, La Marche Julienne, Sušak 1945, s. 195—201; I. Mihovilović: Trst, Zagreb 1946, s. 62—73. 70; obrtniška zbornica (okrog 40 ljudi), za ostale tri pa so bili volivni razredi razdeljeni po premoženju, kakor pri občinskih volitvah po statutu iz leta 1850 (o katerem bo govora pozneje). Prvi občinski volivni razred je volil enega, drugi in tretji skupaj enega, četrti in tržaška okolica skupaj pa tudi po enega4. Skupno število volivnih upravičencev je iznašalo leta 1873. 6121, torej 5 % prebivalstva. Ti upravičenci pa* so bili takole razdeljeni5: L volivni razred 219 II. in III. volivni razred 2164 IV. volivni razred in okolica 5738 Volivni sistem iz leta, 1873., podoben volivnim sistemom v celi vrsti držav tedanje liberalne Evrope, je bil večkrat izp*ctnenjen. Najvažnejša je bila reforma leta 1896., ko je bilo število poslancev povečano (za Trst na pet) in uvedena tako imenovama »splošna kurija«, nov volivni razred, v katerem so imeli volivno pravico nad 24 let stari moški avstrijski državljani, tisti, ki so volili že v prejšnjih volivnih razredih, in tisti, ki dotlej niso imeli volivne pravice6. S tem je proletariat prvič prišel do volišča in v Trstu je leta 1897. prvič nastopila socialistična stranka v volivnem boju. Splošna kurija je imela tedaj v Trstu 36.318 volivnih upravičencev in je volila enega poslanca, privilegirani razredi pa so s 7.529 volivci poslali v parlament: 4 'zastopnike7. Nadaljeval se je torej boj za enako volivno pravica; na čelu. tega boja je stalo delavstvo. Prva ruska revolucija je znatno pripomogla h končni zmagi8. 26. I. 1907 je izšel zakon, s katerim so bili odpravljeni volivni razTedi in uvedena v Avstriji splošna in enaka volivna pravica. Seveda ni pod to oznako razumeti nikake prave demokracije v današnjem smislu besede, saj je imel volivno pravico le vsak moški avstrijski držav­ ljan, ki je dopolnil 24. leto ter je na dan razpisa volitev bival že vsaj leto dni v dotični občkii, pa pri tem ni bil izvzet ali izključen od volivne pravice po državnozborskem volivnem redu (sem so spa­ dali ljudje pod varstvom in skrbstvom, uibožci, -ki so jih vzdrževale občine, osebe v konkurzu, obsojenci, slaboumni i. pod.). Volivne pra­ vice niso imeli tudi trajno ali začasno aktivno službujoči častniki, vojaški duhovniki, gažisti brez činovnega razreda, moštva oborožene sile in orožništva9. Z zahtevo po enoletnem,bivanju v volivni občini je bil najbolj prizadet; proletariat, delavstvo, ki je najčešće spre­ minjalo svoje bivališče — saj pa je to točko zakona tudi narekoval strah pred socializmom. Računano od celotnega prebivalstva je imel 4 Reichsgesetzblatt 1873, Nr. 40. 6 Statistische 'Monatschrift, III. Jhrg, Wien 1877, s. 249—.273. « Reichegesetzbiatt 1896, Nr. 168. 7 österreichische Statistik, XLIX. - 8 Prim. V. I. Lenin: Predavanje o revoluciji 1905. godine, Beograd 1947, e. 26. — Glej tudi R. Charmatz: Österreichs innere Geschichte von 1848 his 1907, II, Leipzig 1909, s. 163 ss. 8 Reichsgesetzblatt 1907, Nr. 15 in 17. '71 Trst po novem volivnem zakonu približno 20% volivnih upravi­ čencev — ali, s točnimi številkami10: prebivalcev 31. 12. Ì9Ò6: 196.952 — v. upr. 1907: 39.821 =: 20.2 % prebivalcev 31. 12. 1910: 229.510 — v. upr. 1911: 45.246 = 19.7% Za volitve leta 1911. primerjamo zaradi bližine štetja lahko še podrobneje: avstrijskih državljanov je bilo 31. 12. 1910 v Trstu 190.956: od teh je bilo volivnih upravičencev 23.7%. Moških avstrij­ skih državljanov v starosti nad 24 let pa je bilo 49.27711: od teh.jih je imelo volivno pravico 91.8%. Za Trst je bilo po novem volivnem zakonu določenih 5 poslan­ skih mest, torej en poslanec na 39.390 (1907) oziroma 45.902 (1911) prebivalcev. Volivni okraji so bili takole razdeljeni12: I: Staro mesto in Sv. Jakob (2. in 6. mestni okraj) II: Novo mesto in Nova mitnica (3. in 4. mestni okraj) ter predmestji Greta in Škorklja III: Stara mitnica (5. mestni okraj) ter predmestje Kjiadim IV: Sv. Vid (1. mestni okraj) ter predmestje Zgornja Öarbola V: ostala predmestja ter okolica. Razmerje med velikostjo posameznih volivnih okrajev je bilo sledeče13: preb. preb. а^г- vol. upr. vol. upr. vol uprav 1911 1900 1910 lonf ion od od avstr. 191U 1910 1907 1911 prebl910 držl910 II: 46.247 59.596 49.057 11.049 11.899 20.0% 24.3% III: 37.342 48.218 38.129 8.031 9.362 19.4% 24.6% V: 35.818 47.091 43.746 8.603 9.933 21.1% 22.7% I: 40.768 44.595 34.222 7.699 8.264 18.5% 24.1% IV: 18.424 27.818 24.048 4.439 5.788 20.8% 24.1% ^ Daleko komservativnejši od državnozborskega je bil tržaški občinski volivni red. Občinski (mestni) svet tržaške občine je bil obenem deželni zbor za državno neposredno mestò Trst, zato se izraza »občinske«; in »deželnozborske« volitve za Trst krijeta. Občinski volivni red iz leta 1850., ki je veljal vse do leta 1908., je določal občinskemu svetu 54 članov, od teh 48 mestu v ožjem smislu, 6 pa okolici. V mestu so obstojali 4 volivni razredi, od katerih je volil vsak 12 članov občinskega sveta. Za volivno pravico v prvem razredu je bilo treba plačevati mad 300 goldinarjev letnega davka, v drugem od 100—300, v tretjem od 25—100 goldinarjev, v četrtem razredu pa so (bili ostali volivni upravičenci, ki pa so morali biti vsaj posestniki nepremičnin (uradništvo je volilo v tretjem 10 Število prebivalstva 1906 po österreichische Statistik, LXXXIV Izračunano po podatkih v Ost. Statistik, Neue Poltre I Heft 3 » Reichsgeseteblatt 1907, Nr. 17. 13 Podatki štetja 1900 po A. Frühbauer: Cenni sommari sul censimento della popolazione a Trieste al 31. die. 1900, Trieste 1903. — Podatki štetja 1910 (tudi pri drugih navedbah) po Spezialortsrepertorium für das öst.-ill. Küstenland, bearb. auf Grund d. Ergebnisse d. Volkszählung v 31 Dez 1910, Wien 1918. 72 '• razredu)14. Koliko ljudi je zajemal ta volivni red, smo videli že zgoraj iz številk za leto 1873.; pa jim pridajimo tukaj še podatke o volivnih upravičencih leta 190315: razred upravičencev I 500 II 387 III 3078 IV 2631 okolica 2330 skupaj 9126 Ob takem volivnem sistemu so mogle imeti svoje zastopnike v občinskem svetu v mestu samo italijanske meščanske stranke (t. j. konservativci in liberalci, ki so prve konec 19. stoletja popol- nama izpodrinili) in so mogli zmagati Slovenci samo v povsem slo­ venski okolici, ki je tvorila poseben volivni razred (volili so lahko samo posestniki). Socialistom je bilo seveda vsako zastopstvo one­ mogočeno. Tako je sedelo v občinskem svetu navadno, 48 italijanskih liberalcev in 6 Slovencev, zastopnikov okolice. V začetku 20. stoletja je postajalo vedno bolj jasno, da se stari volivni sistem ne bo mogel obdržati; toda italijanski nacionallisti- liberalci, ki so bili v občinskem svetu prav zaradi takega volivnega mehanizma absolutni gospodarji, so se borili z vsemi silami, da bi preprečili kakršne koli večje demokratične izpremembe. Po večletni borbi in pogajanjih je končno prišlo do kompromisa in je bil po sporazumu med avstrijsko vlado pa italijansko nacionalistično ve­ čino in slovensko manjšino v občinskem svetu sprejet leta 1908. nov občinski volivni red16. Po njem je imel občinski svet 80 članov, ki so bili voljeni v neposrednih volitvah na štiri leta (prej na tri). Volivna pravica pa ni postala enaka: ostali so nekoliko predrugačeni volivmi razredi, ki so še fladalje dajali premožnejšim in malošte- vilnejšim velikansko premoč. Za mesto v ožjjam smislu (z nekate­ rimi predmestji) so bili določeni štirje volivmi razredi, za okolico pa dva. Po določbah volivnega reda so imeli aktivno volivno pravico: v I. mestnem volivnem ra/zredu: od avstrijskih državijianov moškega spola, ki so dovršili 24. leto in imajo redno bivališče v Trstu, tisti, ki so plačevadi v tržaški občini že vsaj eno leto letno nad 400 kron splošnega obrtnega davka, osebne dohodarine, davka na večje plače ali rentnega davika, ali pa nad 200 kron direktnih zemljiških davkov (ne vštevši občinske dòklade), ter tržaški častni meščani; v II. mestnem volivnem razredu: od avstrijskih državljanov moškega spola, ki so dovršili 24. leto in imajo redno bivališče v . " Reichegesetzblatt 1850, N. 139. 15 Österreichisches Städtebuch, XI. Band, Wien 1906, s. 323—325. 16 Prim. Edinost junija 1908, s fašistične strami A. Tamaro: Storia di. Trieste, vol. II, Roma 1924, s. 552. 73 Trstu, tisti, ki so plačevali v tržaški občini že vsaj eno leto letno nad 100 kron: splošnega obrtnega davka, osebne dohodarine, davka na višje plače ali rentnega davka; ali pa nad 50 kron direktnih zemljiških davkov (ne vštevši občinske doklade), poleg teh pa: dušni pastirji krščanskih veroizpovedi in rabini, stalni dvorni, državni in občinski uradniki, stalni uradniki javnih ustanov ter državnih in občinskih industrijskih podjetij, aktivni ali upokojenci, toda izvzemši poduradnike in državne sluge"; upokojeni častniki in vojaški ikurati, aktivni ali upokojeni vojaški uradniki, aktivni ali upokojeni profesorji in učitelji javnih srednjih in z njimi izena­ čenih šol, odvetniki in notarji, doktorji, lekarji, živinozdravniki, agronomi, gozdarski ekonomi, zemljemerci in inženirji raznih strok, ladijski stavbeniki, kapitani dolge vožnje, aktivni ali upokojeni ravnatelji in učitelji javnih ljudskih in meščanskih šol, pa pri­ vatnih šol s pravico javnosti na otbmočju občine, lastniki avstrijskih' ladij dolge vožnje, ki imajo najmanj 300 ton registra, in lastniki temu enakih deležev, da so le plačevali že vsaj eno leto v Trstu kak obrtni davek; . v Ili. mestnem volivnem razredu: od avstrijskih državljanov moškega spola, ki so dovršili 24. leto in imajo redno bivališče v Trstu, tisti, ki so plačevali v tržaški občini že vsaj eno leto letno nad 20 kron splošnega obrtnega davka, osebne dohodarine ali rent­ nega davka, ali pa nad 10 kron direktnih zemljiških davkov (ne vštevši občinske doklade), poleg teh pa: lastniki avstrijskih ladij, ki imajo 150—300 ton registra, in lastniki temu enakih deležev, da so le plačevali že vsaj eno leto v Trstu kak obrtni davek; in tržaški meščani (cittadini), ki jim je bilo podeljeno meščanstvo pred 1. 1. 1908; v IV. mestnem volivnem razredu: tisti avstrijski državljani moškega spola, ki so dovršili 24 leto in so stanovali na dan razpisa volitev vsaj že 3 leta v Trstu, pa niso imeli volivne pravice v nobe­ nem od prvih treh volivnih razredov; v 1. okoliškem volivnem razredu: oni, ki bi imeli volivno pravico v L, II. ali III. mestnem volivnem razredu; v II. okoliškem volivnem razredu: oni, ki bi imeli volivno pravico v IV. mestnem volivnem razredu. - Poleg teh je obstajal še volivni razred trgovske in obrtniške zbornice, kjer so imeli volivno pravico vsi efektivni člani zbornice, ki so avstrijski državljani17. Na kratko 'bi torej označili volivne razrede takole: v prvem je volila velika buržoazija in veleposestvo, v drugem srednja buržoazija in «radništvo, v tretjem malomeščanstvo in v četrtem proletariat18. Prejšnjemu prvemu in drugemu razredu je približno odgovarjal novi prvi, prejšnjemu tretjemu novi drugi, prejšnjemu četrtemu novi tretji. Novi četrti razred pa je predstavljal glavno 17 Edinost 14.—20. VL 1908. 18 Mihovilović: Trst, s. 61—62; Oko Trsta, s. 126. 74 reformo voliviiega sistema. Zahteva po triletnem bivanju v Trstu za volivce IV. razreda, postavljena iz istega razloga kakor podobna določba za dnzayüozborske volivce, je povzročila, da je bilo pri občinskih volitvah še manj voliVnih upravičencev kakor pri parla­ mentarnih. Številke19 : prebivalcev 31. 12. 1908: 217.129 — v. upr. 1909: 41.035 = 18.9%, prebivalcev 31. 12. 1912: 242.601 — v. upr. 1913: 42.906 = 17.7%. Vsakemu mestnemu volivnemu razredu je pripadlo 16 članov občinskega sveta; prvemu okoliškemu 8, drugemu okoliškemu 4, trgovski in obrtniški (zbornici pa tudi 4. Vsi volivni razredi (seveda razen razreda trgovsko-obrtniške izbornice) so bili razdeljeni na posamezne volivme okraje, 6 mestnih im* 3 okoliške. Ti okraji so bili takole razmejeni: mesto I: Sv. Vid (1. mestni okraj) II: Staro mesto (2. mestni okraj) III: Novo mesto (3. mestni okraj) . ^ IV: Nova mitnica (4. mestni okraj) in predmestje Škorklja V: Stara mitnica (5. mestni okraj) in predmestje K.jadin VI: Sv. Jakob (6. mestni okraj) in predmestje Zgornja čarbola okolica I: predmestja Skedenj, Spodnja in Zgornja Sv. Marija Mag­ dalena II: predmestja Rocol, Lonjer, Vrdela in Kolonja HI/predmestja Barkovlje, Rojan in Greta ter Visa okolica. Razdelitve mandatov po posameraiih volivmih okrajih zakon iz leta 1908 ni določal; izvršila naj bi se za vsake volitve posebej na podlagi razmerja med številom volivcev, vendar tako, da pripada v. vaakem volivnem okraju vsakemu volivnemu razredu vsaj en mandat20. Pri volitvah 1909 in 1913 so bili mandati enako dodeljeni — in sicer takole: _1 vol. OKT. I II III IV v VI •тз a S 3 1 4 4 3 1 16 I. razred vol. 1909 177 79 290 259 203 69 1068 upr. 1913 214 89 389 32.8 220 79 1319 T3 e ce s 3 1 4 4 3 1 16 II. razred vol. 1909 723 248 1041 1105 860 175 4134 upr. 1913 783 270 1078 1348 1045 254 4778 "6 a CO a 2 1 3 4 4 2 16 III. vol 1909 463 316 819 1007 1106 580 4298 razred upr. 1913 708 460 1044 1376 1863 1309 6760 T} a i 2 2 3 4 4 16 IV. razred vol. 1909 1809 2618 2670 3615 6129 5145 21967 upr. 1913 1871 2097 1963 3364 5296 4873 19464 18 Število prebivalstva 1908 po E.Luzzatto Fegiz: La popolazione di Trieste, Trieste 1929, s. 37. — 1912 pò Ost. Städtebuch, XV. öand, Wien 1918, s. 2. . 20 Edinost 14.—20. VI. 1908. • •>. • 75- vol. окг. i u ш IV v VI tj a ce 5 9 5 13. 15 14 8 skupaj vol. upr. 1909 3172 3261 4820 5986 8298 5969 1913 3576 2916 4474 6416 8424 6515 / preb. 1910 21523 19488 23798 32309 48218 31402 avstr. drž 1910 18918 13842 19584 26369 38129 25510 64 31467 32321 176738 142352 okolica: O I II III »43 a « •a 2 2 4 I. razred vol. upr. 1909 1913 415 572 416 692 680 795 -o a a B 1 1 2 II. razred vol. upr. 1909 1913 2097 2184 2705 3375 3250 2967 -o a a skupaj vol. upr. preb. 1910 av. dr. 1910 5 1909 1913 3 2512 2756 13573 12448 3 3121 4067 18077 16324 6 3930 3762 19430 18078 8 1516 2059 4 8052 8526 12 95b8 10585 51080 46850 65% (1915) oziroma 73% (1909) vseh volivnih upravičencev je bilo iz IV. mestnega in II. okoliškega volivnega razreda — torej nad dve tretjini; toda v občinskem svetu je bila ta ogromna večina zastopana le z eno četrtino, s 25% občinskih odbornikov. Naslednja razpredelnica kaže, na koliko volivnih upravičencev po posameznih volivnih okrajih in razredih je prišel en član občinskega svela: ok. ok. ok. vol. okr. I TI III IV V VI I II III I 59 79 72 65 68 69 1909 razred II 241 248 260 276 287 175 III 231 316 273 252 276 290 I 207 208 170 IV 1809 1309 1335 1205 1532 1286 II 2097 2705 1625 I 71 89 97 82 73 79 II 261 270 269 337 348 254 1913 razred III 354 460 348 344 466 654 I 286 346 '199 IV 1871 1048 981 1121 1324 1218 II 2184 3375 1483 Volivni zaikon iz leta 1908. je uvedel tudi volivno dolžnost, ki je bila v veljavi v več avstrijskih deželah. Kdor bi iz neopravičenih razlogov ne prišel k volitvam, plača globo od 1 do 50 kron. Uvedba volivne dolžnosti je bila prav tako, kakor ves volivni red, v korist 76 gospodujoče italijanske nacionalistične stranke: njen namen je bil, spraviti na volišče politično . »indiferentne«,, nezavedne volivne upravičence, ki bi glasovali le zato, da se izognejo kazni, ter za tistega, ki razpolaga z največjo propagando in 'največjimi pritiskom — to je, prav za italijansko liberalno stranko. Po opisanem občinskem in državnozborskem vplivnem sistemu so se vršile volitve v Trstu štirikrat: najprej 14. maja 1907 (ožje volitve 22. 5.) v dunajski parlament, potem od 13. do 25. junija 1909 v občinski svet, tretjič 13. junija 1911 (ožje volitve 20. 6.) znova v džavni zbor in končno ocl 8. do 50. junija 1913 druge volitve v občinski svet. V vseh tet volitvah so si bili glavni nasprotniki tri velike tržaške politične istranMe, kakor so se bile izoblikovale konec 19. in v prvih letih 20. stoletja: itali jamska nacionalistična liberalna stranka, slovenska nacionalistična stranka (politično dru­ štvo Edinost) in socialno-demokratična stranka (italijanska in slo­ venska). Razne druge stranke in strančice, gibanja.in kandidature, ki so se pojavljale, lahko označimo kot malopomembne. Tako 'so leta 1907. nastopili na volitvah krščanski socialisti, ki so bili začeli nastopati samostojno v prvih letih stoletja21. Zbrali so 4.9% od šlevila volivmih upravičencev in se pri naslednjih volitvah niso več pojavili. Leta 1909. je nastopilo pri občinskih volitvah še več različnih kandidatov: nemški nacionalisti, tmazzimianci (nekaki itali­ janski nacionalni socialisti), neodvisni kandidat dr. Depangher in še razni tako imenovani »uradniški« kandidati — vsi skupaj so dosegli 3.8% od števila vseh volivnih upravičencev: najmanj v IV. mestnem in II. okoliškem volivnem raizredu, v zgornjih volivnih razredih pa več (v II. mestnem 14.5%, v I. mestnem 13.5%). L. 1911. so od vseh teh nastopili v borbi pri parlamentarnih volitvah le se Nemci: zanje je -glasovalo 1.9% vseh volivnih upravičencev. Leta 1913. so končno ostale v borbi saimo tri velike stranke. Trdba je upoštevati, da «o te male skupine, kadar niso samostojno nastopile, glasovale za italijanske nacionaliste: to so 'bila gibanja, ki so nastala z odcepitvijo od italijanske nacionalistične stranke in ki so se vanjo tudi povrnila, ali pa stranke, ki so večinoma pri volitvah nastopale skupno z italijansko (Nemci). Edino za krščanske socialiste 1. 1907. lahko rečemo, da je bilo med njihovimi volivci poleg Italija/nov tudi veliko število Slovencev22. V svojih razpravljanjih bomo govo­ rili saimo o razmerju med tremi velikimi strankami kot edino pomembnimi. Avstrijski volivni sistem je določal, tako pri občinskih kakor pri državnazborskih volitvah, da je izvoljen tisti kandidat, ki dobi nadpolovično (absolutno) večino vseh oddanih veljavnih glasov. Če 21 O njih glej Mihovilović: Trst. s. 69, z italijanskega nacionalno-šovi- nističnega stališča Tamaro; Storia di Trieste II, e. 521, 554, 547 in S. Benco: »II Piccolo« di Trieste, Milano 1951, s. 126. — Pri istih išči tudi podatke za ostale stranke. » Prim. Edinost maja 1907. 77 • je noben kandidat ne doseže, so potrebne ožje volitve med kan­ didatoma oz. kandidati (pri občinskih volitvah), ki so dobili največ glasov. Politična piripadnost izvoljenih poslancev seveda ni odgo­ varjala dejanskemu razmerju moči političnih strank. V avstrijskem volivnem sistemu, kakor sano ga opisali, je bilo mogoče, da je isti Trst v istem času predstavljalo nà Dunaju pet poslancev, med katerimi so bili 4 socialisti, pa nobenega italijanskega liberalca; v domačem občinskem svetu pa so imeli italijanski liberalci abso­ lutno večino, dočim je bilo socialistov le ena osmina. V dunajski parlament so prišli leta 1907. 4 socialisti in 1 slovenski nacionalist; leta 1911. pa sta bila izvoljena 2 socialista, 2 italijanska nacionalista in 1 slovenski nacionalist. V občinskem svetu je bilo leta 1909. 57 italijanskih nacionalistov, 12 slovenskih nacionalistov, 10 socia­ listov in 1 italijanski konservativec. Leta 1913. je bilo razmerje: 60 italijanskih nacionalistov, 12 slovenskih nacionalistov, 7 sociali­ stov in 1 italijanski konservativec. Na ta način je dobila italijanska liberalna stranka leta 1909., ko je glasovalo zanjo 28% volivnih upravičencev, 71% članov občinskega sveta; leta 1913. pa za 36% volilnih upravičencev 75% svetovalcev. Za enega izvoljenega ob­ činskega svetnika je bilo potrebno italijanskim nacionalistom 213 (1909) oz. 275 (1913) glasovalcev, socialistom 714 (1909) oz. 1088 (1913), slovenskim nacionalistom pa 752 (1909) oz. 744 (1913). Itali­ janski konservativec, pristaš stranke, ki se že davno ni več udele­ ževala volitev, pa je prišel v občinski svet ob sporazumu 28 volivcev trgovske in obrtniške zbornice. Če si ogledamo volitve 1907—1913 podrobneje,' so takole po­ tekale: Leta 1907. sta bila pri parlamentarnih volitvah izvoljena že v prvih volitvah samo dva kandidata: socialistični v prvem (Staro mesto in Sv. Jakob) in slovenski nacionalistični v petem (okoliškem) volivnem okraju. V ostalih treh so bile potrebne azje volitve med socialisti in italijanskimi nacionalisti, za katere so italijanski nacio­ nalisti proglasili abstinenco. Isti rezultat — izvolitev treh socialistov — bi bili dosegli tudi, če bi se bili spustili v borbo, ker bi v tem primeru slovenski nacionalisti glasovali za socialiste (tako so ostali doma).23 Pri novih državnozborskih volitvah leta 1911. je prinesel prvi volivni dan odločitev tudi le v dveh volivnih okrajih: spet v petem (okoliškem) z Moaago slovenskega nacionalista in v tretjem (Stara •mitnica in Kjadin), kjer je zmagal italijanski liberalec. Ožje vo­ litve so se vršile v I. (Staro mesto in Sv. Jakob) ter IV. (Sv. Vid in Zg. Čarbola) okraju med italijanskimi nacionalisti in socialisti, v II. (Novo mesto, Nova mitnica, Greta in Škorklja) pa med italijan­ skimi in slovenskimi nacionalisti. Dejstvo, da je prodrl v mestu 2S Podatki га volivno taktiko, dogovore, način boja itd. so posneti tu in v vsej razpravi po sodobnem slovenskem nacionalističnem (Edinost) in socialističnem,(Rdeči prapor, Zarja) časopisju Trsta. Z italijanske na­ cional no-sovin is tiene strani glej cit. dela Tamara in Benca. •78 pri državnozborskih volitvah slovenski narodnjak v ožjo volitev, je pomenilo velik uspeh slovenske nacionalistične stranke. Ker so — talko leta 1911., kakor pri občinskih volitvah 1909 in 1913 — glasovali slovenski narodnjaki v ožjih volitvah povsod za socialiste (kjer so bili ti v ožji volitvi) proti »komori«, kakor so imenovali italijansko meščansko stranko njeni nasprotniki, ter tako skoraj vselej pripomogli socialistom do «mage in ker so socialisti ob vsaki ' borbi med italijanskimi in slovenskimi nacionalisti proglasili ab­ stinenco, sta bila s podporo slovenskih nacionalistov izvoljena v L in IV. volilnem okraju socialistična kandidata, v II. pa je zmagal italijanski liberalec. Ti volivnii izidi nam prav nazorno kažejo, da italijanska nacionalistična stranka ni predstavljala večine tržaškega prebivalstva, da je redno podlegla glasovom združenih nasprotnikov. Pri državnozborskih volitvah so torej prišli v parlament: 1907 1911 T. Valentino Pittoni (soc.) Valentino Pittoni (soc.) II. Raimondo Scabar (soc.) Edoardo Gasser (it. nac.) III. Silvio Paignini (soc.)2* Giorgio Pitacco (it. nac.) IV. Giovanni Oliva (soc.) Giovanni Oliva (soc.) V. Otokar Rybâf (si. mac.) Otokar Rybâr (si. nac). Pri deželnozborskih volitvah so v obe*h prvih volivhih razredih •v mestu v vseh volivnih okrajih obakrat zmagali italijanski liberalci že v prvih volitvah. Ožjih volitev je bilo potrebno leta 1909. sedem: v III. volivnem razredu v VI. okraju (Sv. Jakob in Zg. Čarbola) med itali jamskimi nacionalisti in socialisti, v IV. volilnem razredu pa prav povsod: v treh okrajih med italijanskimi nacionalisti in socia­ listi (Sv. Vid, Staro mesto, Stara mitnica in Kjadin), v enem med italijanskimi in slovenskimi nacionalisti (Nova mitnica in Škorklja), v enem med socialisti in slovenskimi nacionalisti (Sv. Jakob in Zg. Čarbola), v enem pa med dvema italijanskima liberalnima, enim slo­ venskim nacionalističnim in enim socialističnim kandidatom (Novo mesto). Socialisti so glasovali povsod le zase, slovenski nacionalisti so podprli socialiste povsod, kjer so bili ti v ožji volitvi (kakor smo že omenili), v VI. volivnem okraju IV. razreda (Sv. Jakob in Zg. Čarbola), kjer so bili v borbi s socialisti, pa so odstopili od svoje kandidature. V VI. okraju III. volivnega razreda (Sv. Jakob in Zg. Čarbola) ter v II. okraju IV. razreda (Staro mesto) so zmagali itali­ janski nacionalisti nad socialisti; v I. (Sv. Vid) in V. (Stara mitnica in Kjadin) so jim podlegli; socialisti so bili izvoljeni še v VI. okraju (Sv. Jakob in Zg. Čarbola) IV. razreda; v III. okraju (Novo mesto) sta bila izvoljena 1 socialist im 1 italijanski nacionalist, v IV. (Nova mitnica in Škorklja) pa so zmagali italijanski nacionalisti proti slovenskim. Okolica je pripadla slovenskim nacionalistom v obeh razredih v vseh okrajih že pri prvih volitvah. Trgovska in obrtniška 24 Izstopil I. 1909. iz socialistične stranke in se odpovedal mandatu; za naslednika je bil izvoljen italijanski nacfbnalist Pitacco. 79 zbornica je izvolila 3 italijanske liberalce in 1 italijanskega kon­ servativca. Leta 1913. je bilo potrebnih šest ožjih volitev: v III. razredu spet pri Sv. Jakobu in Zg. Cartoli, prav tako med italijanskimi nacionalisti in socialisti; v okolici so morali slovenski nacionalisti v II. okraju (Rocol, Lonjer, Videla-, Kolon ja) II. razreda prvič v ožjo volitev s socialisti; v IV. mestnem raziredu pa so-bili italijanski na­ cionalisti v ožjih volitvah dvakrat s socialisti (Sv. Vid, Sv. Jakob in Zg. Čarbola), dvakrat s slovenskimi narodnjaki (Novo mesto, Nova mitnica in Škorklja). V okolici so zmiaigali v ožjih volitvah sloven­ ski nacionalisti. V mestu so po že opisani. taktiki strank ' zmagali italijanski nacionalisti proti slovenskim in bili poraženi proti socia­ listom, ki so zmagali s slovensko nacionalistično podporo. Trgovska in obrtniška zbornica je volila kakor leta 1909. Da izrazimo končni rezultat v preglednici — bili so izvoljeni: vol. okr. I. I 3 ital. II 1 ital. III 4 ital. IV 4 ital. V 3 ital. VI 1 ital. 1909 ' razred : II. 3 ital. 1 ital. 4 ital. 4 ital. 3 ital. 1 ital. III. 2 ital. 1 ital. 3 ital. 4 ital. 4 ital. 2 ital. 2 slov. 2 slov. 4 slov. IV. 1 sd. 2 Hal. 1 sd. 1 ital. 3 ital. 4 sd. 4 sd. 1 slov. • 1 slov. 2 slov. I. 3 ital. 1 ital. 4 ital. 4 ital. 3 ital. 1 ital. 1913 razred : II. 3 ital. 1 ital. 4 ital. 4 ital. 3 ital. 1 ital. III. 2 ital. 1 ital. 3 ital. 4 ital. 4 ital. 2 sd. 2 slov. 2 slov. 4 slov. ^ IV. / sd 2 iti 2 HI 3 iti 4 iti 4 sd 1 si 1 si 2 si OPOMBA: kurzivni tisk pomeni, da so se vršile ožje volitve. Taka je zunanja slika tržaških volitev 1907—1913. Bolj zanimiva od te pa je notranja slika, ki si jo napravimo na podlagi podrob­ nejših volivnih rezultatov, to je, slika socialne strukture volivcev vseh treh največjih strank in njih geografske razporeditve. Dočim nam dajejo občinske volitve zaradi neenake volivne pravice in raz­ delitve volivcev v posamezne razrede, ki se ločijo po gospodarski moči in socialnem položaju, gradivo predvsem , ca 1300 vol. upr.) 8. sekcije IT. vol. okraja32 — 1911: 6. sekcija IT. vol. okraja — 1909 in 1913: del (ca 75) IV. mestnega vol. okraja. • Kolonja in Vrdela: 1907: 15. sekcija V.-Vol. okraja — 1911:5. in 6. sekcija V. vol. okraja (v 5. sekciji volijo: Kolonjâ, Vrdelca, Spodnji in Zgornji S. Cilimo; v 6.: Spodnji in Zgornji Sv. Ivan, Brendežija, Farn eto, Timin Jan in Kamnolom Sv. Ivama) — 1909 in 1913: z Lom j erom in Rocolom v II. okoliškem vol. okraju. Kjadim: 1907: del (caV4, ca 1000 vol. upr.) 10. sekcije III. vol. , okraja33 — 1911: 7. sekcija III. vol. okraja — 1909 in 1913: del (ca */,) V. mestnega volilnega okraja. Rocol: 1907: del (ca 4/5, ca 1060 vol. upr.) 14.'sekcije V. volilnega okraja 1911: 4. sekcija V. vol. okraja — 1909 in 1915: e Kolonjo, Vrdelo in Lonjerom v II. okoliškem vol. okraju. Lonjer: 1907: del (ca Vs. ca 270 vol. upr.) 14. sekcije V, vol. okraja — 1911: del (ca,1].i, ca ' 235 vol. upr.) 10. sekcije V. vol. okraja — 1909 in 1913: s Kolonjo, Vrdelo in Rocolom v II. okoliškem vol. okraju. Zg. Ča/rbola: 1907: del (ca 5/7, ca 950 vol. upr.) 12. sekcije IV. vol. okraja34 — 1911: 4. sekcija IV. vol. okraja — 1909 in 1913:.del (ca1/,.,) VI. mestnega vol. okraja. Sp. Sv. Marija Magdalena: 1907: del (ca V4, ca.. 645 vol. upr.) 15. sekcije V. vol. okraja — 1911: .3. sekcija V. vol. okraja — 1909 in • 1913: z Žg. Sv. Marijo Magdaleno in Skednjem v I. okol. vol. okraju. • Zg. Sv. Marija Magdalena: 1907: del (ca Ys, ca .795 vol. upr.) 13. sekcije V. vol. okraja — 1911: 2. sekcija V. vol. okraja -*- 1909 30 V ost. Statistik LXXXIV popolnoma napačno podatki 7. sekcije II. vol. okraja. .. 31 V ost. Statistik NF VII napačno računana h Greti celotna 4. sekcija. 32 V ost. Statistik LXXXIV napačno računana k Škorklji celotna 8. 6ekcija. ч. 33 V ost. Statistik LXXXIV napačno računana h Kjadmu celotna 10. sekcija. 34 V ost. Statistik LXXXIV napačno računana k Zg. Çarbolî celotna 12. sekcija. 83 in 1913: s Sp. Sv. Marijo Magdaleno in Skednjem v I. okoliškem vol. okraju. Skedenj: 1907: del (ca 2/0, ca 1030 vol. npr.) 13. sekcije V. vol. okraja — 1911: 1. sekcija V. vol. okraja — 1909 in 1913: s Sp. in Zg. Sv. Marijo Magdaleno v I. dkoliskem vol. okraju. okolica: 1907: 17—19. sekcija V. vol. okraja — 1911: celi 8. in 9. ter del (ca 2/:>, ca 440 vol. npr.) 10. sekcije V. vol. okraja — pri tem so posamezni kraji takole razporejeni: Sv. Križ, Prošek, Mira- mar, Kontovel: 1907 19., 191:1 8. sekcija; Opčine, Bane, Trebče: 1907 18., 1911 9. sekcija; Padriče, Gropaida, Lipica, Bazovica: 1907 17., 1911 del 10. sekcije — 1909 in 1913: z Barkovljami, Greto in Roja- nom v III. okoliškem vol. okraju. Preden se lotimo podrobnejše analize volivnih rezultatov naših štirih volitev, si moramo še nekoliko ogledati splošen razvoj .treh velikih strank v nekoliko večjem razdobju, da naon postanejo ti rezultati v širšem okviru bližnji in razumljivejši. Primerjavo mo­ remo pričeti z letom 1897., ko je bila uvedena za volitve v dunajski parlament splošna'kurija, dočim občinskih volitev pred letom 1909. zaradi premajhnega števila volivnih upravičencev sploh ne moremo upoštevati. Pokaže se nam sledeča slika38: leto volivnih upravič. 1897 a 36318 1901 a 36072 1907b 39821 1911 b 45246 1909 c 41035 1913 c 42906 leto 1897 1901 1907 1911 o "3 k O co a "3D 25319 22288 28440 37614 33894 35440 o a a > o In 6462 6438 8166 10653 9030 8929 a CP •_ o co 4464 4901 9448 10236 7144 7618 v % od števila volivnih upravičencev slov. soc. nac. dem. 17.8 12.3 17.9 13.6 20.5 23.7 23.5 22.6 ital. nac. 38.9 22.4 21.2 31.7 it.+ dis. 38-9 •29.0 26 1 33.7 u ca a 14109 8059 8425 14337 11522 15689 co O 2410 d 1953 e 897 f 1547 g ti "S SS CO ."S-3 14109 10469 10383 15234 13069 156*9 v % od oddanih veljavnih glasov slov. nac. 25.6 29.9 29.0 29.3 soc. ita dem. nac . it.+ dis. 17.6 55.8 55.8 22.0 36.2 47.0 33.6 30.0 36.9 28.1 39.4 41.9 a cs-G a >N — « o-o k 3 69.7% 61.8% 71.4% 83.1% 82.6% 82.5% • 1909 22 0 17.4 28 1 31.8 30.1 23.8 38.4 43.6 1913 20.8 17.7 36.5 36.5 27.1 23.1 47.6 47.6 a: splošna kurija državnozborskih volitev — b: državnozborske volitve — c: občinske volitve — d: bivši župan Dompieri (poznejši krščanski socialisti) — e: krščanski socialisti — f : nemški nacionalisti — g: nemški nacionalisti, mazzinianci, Depangher, uradniški kandidati. 35 Volivni rezultati 1897 po ost. Statistik XL1X, 1901 po ost. Statistik L1X, 1907—1913 glej opombo pri tabelah. 84 Какот povsod pri navajanju rezultatov smo tudi v teim pre­ gledu upoštevali samo prve volitve, ne pa ožjih, ker dajejo samo prve volitve pravo sliko razmerja vseh treh strank. Kar se tiče občinskih, volitev, nami pokaže že ta razpredelnica, da jih ne moramo vključiti v splošno razvojno sliko. Socialistična stranka, pa v manjši meri tudi slovenska nacionalistična, je dosegla na njih mnogo manj glasov kakor pri volitvah v državni zbor — to pa seveda zaradi glasovanja po volivnih razredih. Tam, kjer je bila zmaga izaradi neenake volivne pravice že vnaprej zagotovljena .vladajoči meščanski stranki, je opozicija vedno zbrala manj glasov; drobitev volivcev na razrede je bilo prav tako vedno opoziciji v škodo. Če torej upoštevamo rezultate držaivnoziborskih volitev, dobimo prav jasno razvojno črto. Moč italijanske nacionalistične liberalne stranke je v petnajstletju 1897—1911 močno padla. Dočim je .ko­ nec 19. stoletja 'predstavljala stranka še večino vseh, iki so prišli na votlLšče, je zbrala leta 1911. le še okrog 40% veljavnih oddanih glasov in je bila pri vseh zadnjih volitvah (vštervši občinske) odločno šibkejša kakor njuni nasprotnici, slovenska in socialistična stranka, skupaj. Oglejmo si to razmeije še posebej: 1897 1901 1907 1911 si. nac. + 43.2% 51.9% 62.6% 57.4% s oc. it. nac. + dis.- 55.8% f 47.0% 36.9% 41.9% Pri tem smo prišteli tudi italijanski stranki glasove vseh malih strank in skupin, upoštevaje to, kar smo že zgoraj omenili o njih. Odstotki so računani od števila veljavnih glasov. Še celo za občin­ ske volitve, ki so tako zelo favorizirale italijansko stranko, je raz­ merje naslednje: si. nac.-f-eoe. it. nac. -f- dis. 1909 53.9% 43.6% 1913 50.2% 47.6% Boljšo sliko kakor primerjanje odstotkov oddanih veljavnih glasov nam da primerjanje odstotkov, ki jih je kaka stranka do­ bila od celotnega števila volivnih upravičencev. Videli bomo prav stalno, brezizjemno naraščanje moči opozicije: 1897 1901 1907 1911 si. nac. -f- soc. 30.1% 51.5% \ 44.2% 46.1% it. nac. + dis. 38.9% 29.0% 26.1% 33.7%. Vsekakor je to najtočnejša slika razvoja tržaškega političnega življenja. Italijanska liberalna stranka, ki je predstavljala 1. 1897. 85 nekako dve petini volivnih upravičencev, je zastopala leta 1911. samo še eno tretjino. Socialisti in slovenski nacionalisti pa so v isiem času narasli za polovico in so pred prvo svetovno vojno pred­ stavljali že salmo malo manj kot 50 % vseh volivnih upravičencev, vseh, ki so imeli pravico voliti, ne le onih, ki so se te pravice posluževali. Narasla je moč vsake opozicijske stranke posebej; slo­ venski nacionalisti so se dvignili z */„ na približno 3/4 volivnih upra­ vičencev, socialisti pa so število svojih volivcev celo podvojili (z 12 % na 23%). Kakor pripominja Mihovilović, je zbrala italijanska stran­ ka leta-1897. prav tako kakor leta 1911. nekaj nad 14.000 glasov; ostala je nekako pri isti absolutmi številki in vsa urbanizacija, vse povečanje prebivalstva in s tem volivnih upravičencev se je v vo­ livnih rezultatih izražalo le pri slovenskih nacionalistih in socialnih demokratih36. Socialistična stranka je dosegla največji uispeh, italijanska libe­ ralna pa najnižji padec pri volitvah leta 1907. To je povsem razum­ ljivo iz tedanjega celotnega političnega položaja v stari Avstriji. Volivna reforma^ je predstavljala dragoceno zmago delavskega raz­ reda. V boju zanjo »je socialna demokracija zares mobilizirala velike ljudske množice«37 in volitve leta 1907. so se vršile v zna­ menju zmagoslavja socialistične stranke in zmedenosti v vrstah liberalnega meščanstva, katerega predstavnik je bila v Trstu pred­ vsem ravno italijanska liberalna stranka. Od vseh volitev v parla­ mentarni dobi Avstrije po letu 1860. so volitve leta 1907. prav gotovo še najbliže pokazale pravo razpoloženje ljudskih množic. Buržo­ azija se je leta 1911. že spet okrepila: v Trstu je itali jamska libe­ ralna stranka spet pridobila vrsto' volivcev, ki so glasovali zanjo podkupljeni, prisiljeni ali pa pod vplivom silne propagande. Pri ocenjevanju volivnih rezultatov iz Trsta namreč nikoli ne smemo pozabiti na dejstvo, da je bila italijanska nacionalistična stranka v Trstu gospodujoča stranka, da je bil v njenih rokah ves gospodarski in upravni aparat, ves glavni tisk. Tržaški (magistrat, katerega uradniki so izvrševali popise pri ljudskih štetjih — in znano je, -da je morala leta 1910. celo takratna avstrijska vlada razveljaviti prvo popisovanje na tržaškem ozemlju ч—, je-^vodil tudi volivni upravni aparat. Magistrat je izdajal potrdila o potrebnem triletnem oziroma enoletnem bivanju v Trstu, magistrat je pripravljal volivne imenike, izstavljal volilne legitimacije — in magistrat je bil trdno v rokah italijanske liberalne stranke. Tedanji tržaški socialistični in slovenski nacionalistični tisk je poln pritožb zoper postopanje magistrata ob volitvah. »Komora« je razpolagala z ogromnimi finančnimi sredstvi za 'propagando in podkupovanje. Najbolj raz­ širjeni časopis »Piccolo« je pisal v koTist italijanske liberalne stranke; nasproti temu pa je bil posebno slovenski socialistični tisk le slabo razvit. Da je bila uvedba vólivne dolžnosti' pri občinskih ' 3e Mihovilović: Trst, s. 71. 37 Ë.1 Kardelj (Sper&ns) : Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana'.1939, s. 187. Si, • . volitvah tudi v korist italijanske liberalne stranke, smo že omenili. Povsem jasno je, da še daleč ne moremo šteti vseli, ki «o glasovali za, italijansko nacionalistično stranko, za njene zveste pristaše: to nam kaže že silno kolebanje števila glasov, ki ga je dosegla pTi posameznih volitvah in ki ga peri ostalih dveh 'strankah ni opaziti. In če govorimo o narodnosti, nikakor ne moremo sinistrati vseh volivcev italijanske liberalne stranke za Italijane. Za tržaško okolico nam to čisto jasno dokazujejo številke. V volivni sekciji Opčine— Bane—Trebče je bilo po štetju leta 1910. od 3176 avstrijskih dr­ žavljanov -2923 Jugoslovanov in 201 Italijan, torej 6.3%. Če prište­ jemo k tem še 51 Nemcev, dobimo 7.9% — toda za »komoro« je glasovalo 129 volivnih upravičencev, to je, 15.4% volivnih upravičen­ cev,. 19.2% veljavnih oddanih glasov. V sekciji Kontovel—Prošek— Miramar—Sv. Križ ista slika: 9.1% Italijanov in Nemcev pa 15.5% volivnih upravičencev (18.2% veljavnih oddanih glasov) za italijan­ sko nacionalistično stranko. Vse to je razložljivo le, če upoštevamo, da so glasovali za italijanske liberalce volivci slovenske narodnosti. Te glasove je dobivala »komora« s svojim denarjem, pritiskom in' propagando. Volivci italijanske liberalno-niaciohalistične stranke so se re- krutirali predvsem iz višjih volivnih razredov. Leta 1909. je bilo od vseh volivnih upravičencev pristojnih 73 % v IV. volivni razred (vštevši II. okoliški volivni raizred, ki je IV. mestnemu enak) — toda od vseh, ki so volili italijansko liberalno stranko, je bilo le 54% glasov oddanih v IV. razredu: ogromna razlika skoraj 20%, ki kaže, kako je bilo težišče italijanske nacionalistične stranke v višjih, bogatejših razredih. Za leto 1913. ®o odgovarjajoče številke 66% in 50% (točneje: 49.6% — torej pod polovico!). Višji razredi so bili torej tisti, ki so odločali volivne bitke v korist italijanske stranke; v IV. volivnem razredu pa s» bile sile vseh treh strank približno enake: vol. upr. udel. slov. sd. ital. "it..+ dis. 1909 30019 24451 7154 6818 6193 6693 1913 28429 22806 668? 6075 7775 7775 v % od v. upr. slov. sd. ital. it. + dis. udel. 1909 23.8 22.7 20.6 22.3 81.4% 1913 23.5 21.4 27.3 27.3 80.2% Pa primerjajmo s tem podatke za višje volivne razrede (I.—III. mestni in I. okoliški): vol. upr. udel. slov. sd. 1909 11016 9443 1876 326 1913 14916 12634 2242 1543 v % od v. upr. slov. sd. ' ital. it. + dis. 1909 17.0 3.0 48.4 57.9 1913 15.0 10.4 53.0 53.0 > 87 ital. it. + dis. 5329 6376 7914 7914 udel. 85.5% 84.7% Ogromna, prav absolutna premoč italijanske stranke je oči- vidna. Še bolj pa pride to do izraza, če ločimo rezultate (mestnih in okoliških volivnih okrajev. V okolici je bila italijanska liberalna stranka zaradi absolutne narodnostne prevlade Slovencev v veliki manjšini tudi v višjem, prvem volivnem razredu. V mestnih okrajih pa je bilo razmerje'sledeče: višji razredi: vol. upr. 1909. 9500 1913 12857 udel. 8083 10763 slov. 969 1174 sd. 326 1545 it. 4974 7265 it. + dis 6021 7ß65 v % od v upr. slov. sd. ital. it. + dis. udel. 1909 10.2 3.4 52.4 63.4 85.1% 1913 9.2 12.0 56.5 56.5 83,7% četrti razred: 1909 21967 16907- 3170 5469 5822 6322 1913 19464 15513 285S 4480 6522 6522 1909 14.4 24.8 26.5 28.8 77.0% \l913 14.7 23.0 33.5 33.5 79.7% Volivna udeležba je bila, kakor je razvidno iz teh številk, redno večja v višjih treh volilnih razredih. Če si ogledamo zdaj vsak mestni volivni raizred še posebej, bomo videli, da pada moč italijanske stranke prav točno od razreda do razreda: največja je v L volivnem razredu, Tazredu velike buržo­ azije, najmanjša v IV., proletarskem. Za leto 1909. moramo seveda prišteti glasovom liberalne stranke tudi glasove sna nemške in druge samostojne kandidate, ki so bili leta 1913. vsi oddani za-italijansko stranko. Italijanski nacionalisti so torej dosegli: v I. v II. v III. v IV. vol. vol. vol. vol. razredu razredu razredu razredu 1909: • 76.3% (sami 62.8) 64.0% 49.5 59.2% 52.2 28.8% 26.5 • 1913: 68,8% 63.6% 49.1% 33.5% III. volivni razred, v katerem je volilo malomeščanstvo in ki so ga italijanski liberalci ponosno imenovali »la rocca della ita­ lianità«, je bil v resnici vedno manj v rokah italijianske naciona­ listične stranke. Posebno se je to pokazalo leta 1913., ko so socialisti prvič postavili svoje kandidature v vseh volivnih okrajih tega razreda. Odstotek volivcev italijanske liberalne stranke je padel takoj z 59% na 49%. V petih volivnih okrajih je sicer še ostal nad 50% (vse od števila volivnih upravičencev) ali prav blizu (49.2 v Sv. Vidu), ipri Sv. Jakobu (z Zgornjo Čarbolo) pa je znašal samo še 30 %. Že leta 1909 so imeli italijansko liberalci v tem okraju le 41.2% vol. upravičencev (z disidenti vred; sami 37.8%), toda tedaj so še prekašali socialiste (ki «o kandidirali edino v tem okraju in zbrali 32.2%) in so v ožji volitvi tudi zmagali nad njimi in Slovenci, ki so glasovali za socialiste. To je bila edina ožja vo­ litev v vseh višjih razredih. Leta 1913. so p>ri Sv. Jaikobu v III. raz­ redu socialisti na prvem mestu (59.6 %), pred italijanskimi naciona­ listi, ki so to pot že izgubili ožjo volitev proti socialistom (Slovenci so glasovali za socialiste). Združeni slovenski nacionalisti in socia­ listi so dosegli že v prvih volitvah preko polovice viseh volivnih upravičencev (52.4% proti italijanskim 30%). V IV. razredu niso italijanski nacionalisti prav v nobenem okraju zbrali nad polovico glasov vseh volivnih upravičencev. Leta 1913. so dosegli 41% (Staro mesto) do 23% (Sv. Jakob), 1. 1909. še manj. Proti svojim nasprotnikom so bili v manjšini: 1909 1913 si. + soc. 39.3 37.7 it. + dis • 28.8 33.5 Vse te številke jasno kažejo, kakšen je bil značaj italijanske libe­ ralne stranke v Trstu :n še bolj nam postarne razumljivo, zakaj so se v vsej dolgi borbi za reformo občinskega volivnega reda »ko- moraši« tako krčevito upirali splošni in manj neenaki volivni pravici. . Celo v okoliških volivnih okrajih, kjer so volivci italijanske liberalne stranke predstavljali le manjšino, se kaže ista navezanost na višje, premožnejše razrede, kakor v mestu. Dočim so dosegli v JI. razredu (enak mestnemu IV.) le 4.6% (1909) oziroma 14.7 % (1913), so nabrali v I. (enak mestnim L—III.) 23.4% (1909) oziroma 31.5% (1913). Geografska razporeditev volivcev italijanske liberalne stranke nam bo pokazala isto navezanost na premožnejše predele, kakor smo jo opazili zdaj po rezultatih za posamezne volivne razrede. Glavna italijanska »komoraška« postojanka je bil južni del No­ vega mesta, torej ravno najbogatejšega mestnega okraja38. Tu so bile pri obeh državnozbortskih volitvah, 1907 im 1911, sekcije z naj­ višjim odstotkom italijansko-liberalnih volivcev (vise računano od števila volivnih upravičencev) (1907: 6. sekcija: 42.3 %, 1911: 1. sek­ cija IX v. okraja: 56.0%, 2. s.: 47.1%). V severnem delu Novega mesta 'prevladujejo prebivalci slovenske narodnosti nad Italijani, zato je tam tudi italijanska liberalna stranka šibkejša od slovenske; zato tudi povprečni odstotek italijansko-liberalnih volivcev v vsem Novem mestu ni tako velik, kakor bi pričakovali po premožnosti okraja (1911 39.7%, torej za Novo in Staro mitnico ter Starim rme- 38 Podatki za socialno strukturo posameznih mestnih okrajev in pre­ delov so posneti tu in v vsej razpravi po P. Luzzaitto Fegiz: La popolazione di Trieste* Trieste 1929, posebej's. 34 in 91 ter karta ma s. 41. Poklicna sta­ tistika volivnih upravičencev 1907, ki je bila objavljena v Ost. Statistik XCI, ne prinaša k tem podatkom nič -novega, ker upošteva prevelike enote (celotne volivne okraje). 89 štom). Druga velika postojanka je bila v drugem najbogatejšem mestnem okraju, v Novi mitnici (najmanj v severozapadnem delu, kjer je mnogo slovenskega prebivalstva). V. posameznih sekcijah tega okraja so dobili italijanski liberalni kandidati leta 1907 37.3 in 24.1 % (ozemlje te sekcije ni vise v Novi mitnici), leta 1911. pa 54.3, 47.9, 47.9 in 37.5% (severozapadni del) in so bili obakrat v vseh sekcijah po glasovih prva stranka. Povprečje v vsem okraju leta 1911. je bilo 47.2%. Na tretjem mestu je uradniški okraj Stara mitnica (1907: 27.8 in 21.2% — 1911: '53.4, 47.1, 47.1, 42.3, 41.4 ih 38%, pri čemer sta spet na prvih mestih obe sekciji z najpremož- nejšim prebivalstvom) s povprečjem 43.7% (1911). Izjemo od na­ šega splošnega pravila tvori revni mestni okraj Staro onesto: tu je bila italijanska liberalna stranka zelo močna. Tu je prevladoval — v nasprotju z drugim revnim okrajem, Sv. Jakobom, kjer je bila italijanska stranka zelo šibka — proletariat brez stalne službe, »priložnostno delavstvo, preživljajoče se z raznovrstnimi neenako­ mernimi deli. kakor jih nudi primorsko in pristaniško mesto«39. Tu je bilo torej mnogo več nezavednega delavstva, tu je kupovanje glasov toliko laže igralo svojo vlogo. Poudariti je pa treba, da tudi socialisti niso bili гаттао slabo zastopani v Starem mestu. Leta 1911. so sicer precej zaostali za italijanskimi liberalci (23.7% : 41.7%), léta 1907., ko je razpoloženje delovnega ljudstva še razmeroma naj­ bolj prišlo do izraza, pa so jih celo presegli (31.4% : 30.6 %). Kakor Novo mesto se je delil tudi mestni okraj Sv. Vid po politični sliki na dva dela: v premožnejšem serverozaipadnem. delu so prevladovali volivci italijanske liberalne stranke (leta 1907. 11. sekcija 30.5%, 1911: 2. s. IV. v. okraja 44.0%, 1. s. 39.2%), v revnejšem jugo­ vzhodnem pa socialistični in slovenski nacionalistični. Na ta način stmo prav za prav povedali že tuidi to, kje so bili za italijansko liberalno stranko najslabši predeli mesta. To je bil predvsem ves delavski mestni okraj Sv. Jakob, glavna postojanka socializma, kjer so, kakor smo videli, izgubili italijans'ki liberalci leta 1913. bitko celo v III. volivnem razredu. Tu so italijanski libe­ ralci v državnozborskih volitvah daleč zaostajali za socialisti in bili približno enako močni kot slovenski nacionalisti. 1907 1911 s oc. 42-.3% 57.8% it. n. 14.7% 23.2% si. n. 16.9% 20.4% Leta 1909. v IV. razredu pri občinskih volitvah »komoraši« pri Sve­ tem Jakobu (z Zg. Čarbolo) sploh niso prišli v ožjo volitev, ki se je bila le med socialisti in slovenskimi nacionalisti. Drug talk predel je bil severni del Novega mesta, kjer so živeli Slovenci. Tu so bili italijanski liberalci po številu glasov na zadnjem mestu, za sloven­ skimi nacionalisti in socialisti. Dosegli so leta 1907. v 5. sekciji (tu 39 Označba A. Melika v Geografskem vestniku XII—XIII, Ljubljana 1937 (O poklicni sestavi prebivalstva v mestih Jugoslavije, s. 202 ss). > 90 je vključena tudi Grela) 15.5%, leta 1911. v 3. sekciji II. v. okraja 25.5% in v 4. (z Greto) 19.1 %. Da pa nas ne bo motilo ozemlje Grete, naj za primerjavo navedemo, da so pri občinskih, volitvah, kjer Greta mi volila v mestu, leta 1913. imele južne sekcije Novega mesta v IV. volivnem Taizredu italijansko večino (1. in 2. sekcija), severne pa slovensko (3. in 4.), in to v prvih m ožjih volitvah. Tret.ji del desta, kjer so bili italijanski liberalci izelo šibki, je bil revnejši, jugovzhodni del Sv. Vida. Tudi tu so bili od vseh treh strank po številu glasov na izadnjem -mestu (1907: 12. sekcija — z Zg. Čarbolo — 14.1 %, 1911: 3. s. IV. v. okraja 26.6%, 5. s. 21.0 %). Kakor hitro prestopimo meje mesta in preidemo v predmestja in okolico, silno pade odstotek volivcev italijanske nacionalistične stranke, prav tako, kakor silno pade odstotek prebivalstva italijan­ ske narodnosti. Edina izjema je Kjadin, ki spada po svoji politični opredelitvi povsem v vrsto za italijansko nacionalistično stranko ugodnejših mestnih okrajev (1911: 40.0%) in ima tudi največ itali­ janskega prebivalstva. To pa je tudi edino predmestje, kjer je bila italijanska liberalna stranka po številu glasov na prvem mestu med tremi strankami; v vseh drugih predmestjih in v vsej okolici je zaostajala za slovensko nacionalistično in po večini tudi za socia­ listično. Razen v Kjadinu italijanska liberalna stranka skoraj nikjer ni dosegla ene petine glasov vsejh. volivnih upravičencev. Toda o predmestjih in okolici bomo več govorili kasneje. Trst je združeval na majhnem ozemlju dvojno borbo. Prvič se je tu ob velikem gospodarskem raizvoju in ob silni rasti prista­ nišča zgodaj in zelo močno razvila socialna demokracija in se je vršil ogorčen boj med razrednimi strankami: socialno-demokratično •na eni ter obema meščanskima, slovensko in italijansko na drugi sirani. Ostrina boja je bila pri tem dvojna: v mestu so se borili socialisti predvsem proti gospodujoči >komori«, v okolici pa bolj proti tam prevladujoči slovenski nacionalistični stranki. Drugič pa je besnel v Trstu narodnostni boj, saj je bilo narodnostno vprašanje v vsej stari Avstriji >os političnega življenja«40. Tu sta si stali nasproti italijanska in slovenska »meščanska nacionalistična stranka. Pri tem je predstavljala italijanska buržoazija gospodujočo, tlačečo in za ohranitev oblasti se borečo silo. Stalin je v članku >Marksizem in naтodlnostno, vprašanje«, napisanem leta 1912/13, sijajno orisal značaj in pomen take borbe. >Omejevanje svobodnega gibanja, odvzemanje volivnih pravic, jezikovno utesnjevamje, krnjenje šol in druge represalije zadevajo delavstvo v prav nič manjši, če ne še v večji meri kaikor buržoazijo. Tako stanje more samo zavirati svoboden razvoj duhovnih sil proletariata podrejenih narodov. Nemogoče j« resno govoriti o polnem razvoju duhovnih nadarje­ nosti tatarskega ali židovskega delavca, če mu ne dajo, da bi se posluževal rodnega jezika na shodih in predavanjih, če mu zapirajo 40 I. V. Stalin: Marksizm in naciomaljnyj vopros, Sočmenija, tom 2. Moskva 1946, s. 318. 91 šole. Politika narodnostnih represij pa je nevarna za stvar proleta- riata še z druge strani. Odklanja namreč pozornost širokih slojev od socialnih vprašanj, od vprašanj razredne borbe v stran narod­ nostnih vprašanj, vprašanj, ki so .skupna* za proletariat in buržoa­ zijo. To pa ustvarja ugodna tla lažnivim pridigam o .harmoniji interesov', da se potlačijo Tazredni interesi proletariate, d'à se duhovno zasužnijo delavci. S tem se ustvarja resna zapreka zedi- n jen ju delavcev vseh narodnosti. Če je pomemben del poljskega delavstva do zdaj ostal v duhovnem suženjstvu meščanskih nacio­ nalistov, če je do zdaj ostal izven mednarodnega delavskega gibanja, se je zgodilo to v glavnem zaradi tega, ker ustvarja prastara proti- poljska politika ,oblastnikov' tla za tako suženjstvo, ker otežkoča osvoboditev delavstva iz tega suženjstva41.« Prav ta oznaka velja za Trst pred prvo svetovno vojno. Nacionalistična propaganda z obeh strani, tako italijanske kakor slovenske, gospodarska in upravma oblast italijanske nacionalistične stranke, možnost ^silnega pritiska in podkupovanja z njene strani, tisk, dejstvo, da je socialna demo­ kracija kljub svojim zaslugam >v bistvenih vprašanjih zavzemala napačno stališče t42 — vse to je prispevalo k temu, ida stranka trža­ škega delavstva tudi v proletarskem, četrtem volivnem raizredu ni bila vedno najmočnejša stranka. V vrstah socialno-deanokratične stranke so bili tako Italijani kakor Slovenci, ali točneje, v Tnstu so obstajale tri socialno demokratične stranke: italijanska, jugo­ slovanska in nemška. Čeprav socialisti v narodnostnem vprašanju' niso zastopali pravilnega stališča, čeprav je bilo v socialistični stranki marsikaj napačnega, vendar lahko vidimo v sodelovanju slovenskih in italijanskih delovnih množic v tedanji socialistični stranki v Trstu zametek sedanjega sodelovanja vsega antifašistič- nega prebivalstva Trsta. Pri državnozborskih volitvah so postavljali socialisti v imestnih volivnih okrajih italijanske, v okoliškem voliv­ nem okraju pa slovenske kandidate. Pri obeh občinskih volitvah so postavili socialisti v mestu tudi nekaj slovenskih kandidatov: po dva vsakokrat, kar je bilo seveda mnogo premalo, če primerjamo s številom volivcev slovenske narodnosti. Ta dva kandidata sta bila obakrat eden v volivnem okraju Novo mesto, drugi pa v volivnem okraju Nova mitnica - Škorklja, oboje seveda v IV. volivnem raz­ redu. Novo mesto je imelo leta 1910. po avstrijski uradni, statistiki 24.4 % jugoslovanskega prebivalstva, Nova mitnica in Škorklja pa 22.2 %. Po odstotku prebivalstva jugoslovanskih narodnosti je ta dva volivna okraja prekašal volivni okraj Sv. Jakob - Zg. Čarbola s 24.9 %, kjer pa niso socialisti postavili nobenega slovenskega kandi­ data. Bila pa sta Novo mesto in Nova mitnica - Škorklja tista dva volivna okraja, v katerih je slovenska nacionalistična stranka dobila pri obeh občinskih volitvah v IV.* razredu največji odstotek glasov. V zameno >za slovenske kandidate v mestu so postavili socialisti pri « I. V. Stalin: cit. delo, s. 308—309. 42 E. Kardelj (Sperane): cit. delo, 6. 185. 92 obeh občinskih volitvah v okolico po enega italijanskega kandidata in sicer v III. volivnem okraju (II. voliv. razr.), kjer so volila pred­ mestja Barkovlje, Rojan in Greta ter vsa okolica. Ta okraj je imel od vseh okoliških najmanjši odstotek italijanskega prebivalstva (18.6 %), bil pa je edini, v katerem sta bila v H. volivnem razredu dvia 'kandidata — I. in II. okraj sta volila samo po enega člana mestnega sveta. Italijanska nacionalistična stranka je dosegla pri obeh občinskih volitvah v II. razredu v tem okraju od vseh treh okoliških najboljši uspeh (1909: 5.5%, 1913: 17.3%), prav tako pa tudi slovenska nacionalistična (1909: 53.6%, 1913: '54.1%). Te mešane kandidature, tako v mestu- kakor v okolici, so vzbudile v vrstah obeh nacionalističnih strank strahovito ogorčenje. Pri glaso­ vanju so dobili ti kandidati prav toliko glasov (z običajnimi malen­ kostnimi razlikami) kakor njihovi sokandidati draige narodnosti: nikjer niso dobili zaradi svoje narodnosti več ali manj glasov. Tako je n. pr. v III. okoliškem volivnem okraju dobil italijanski sociali­ stični kandidat leta 1909. 516, slovenski pa 515 glasov; v Novi mitnici leta 1913. slovenski kandidat 382, italijanski 389 glasov. Da je socialistična s-tranka kot delavska stranka temeljila na volivcih IV. volivnega razreda, seveda ni treba poudarjati. To se ikaže že po tem, da pred reformo občinskega volivnega zakona socia­ listi sploh niso mogli priti do zastopstva v občinskem svetu, pa po tem, da še leta 1909. in 1913. niso kandidirali v vseh višjih razredih. 80 % vseh socialističnih glasov je odpadlo leta 1913. na IV. mestni in II. okoliški volivni razred; od vseh volivnih upravičencev pa je bilo v ta razred pristojnih 66 %. V mestnih volivnih okrajih je bilo 60 % vseh volivnih upravičencev tega leta v IV. volivnem razredu; 74 % vseh socialistov je bilo v IV. razredu. V okolici pa socialisti v prvem razredu sploh niso kandidirali, niti leta 1909., niti leta 1913. Prav tako, kakor raste moč italijanske liberalne stranke od nižjih proti višjim razredom, tako pada v smeri proti višjim raz­ redom moč socialistične stranke. V posameznih razredih so dobili socialisti: IV. volivnem razredu: 1909: 24.9 % - III. (4.3%) II. 3.3 % I. — - 1913: 23.0% 19.2% 5.1% — \ prvem razredu svojih kandidatur sploh niso postavi jali. V drugem, kjer je volilo uradništvo, so kandidirali obakrat, vendar so dobili le majhno število glasov, nekako eno dvajsetino vseh volivnih upra­ vičencev. Opazen pa je napredek od prvih do drugih občinskih volitev. Poseben napredek je zaznamovati v III. volivnem razredu, kjer je volilo malomeščanstvo. Leta 1909. so postavili socialisti kan­ didature le pri Sv. Jakobu (z Zg. Čarbolo en volivni okraj), šele leta 1913. pa tudi v ostalih petih okrajih. Uspeh je bil prav dober. Za ocenitev socialističnega volivnega rezultata v III. razredu naj dodamo še tele številke: v ITT. razredu je bilo leta 1913. 20.9 % vseh * 93 volivnih upravičencev; od vseh socialističnih glasov pa jih je bilo tega leta oddanih v III. razredu 21.6 %. Številki sta si skoraj povsem enaki; socialisti so bili torej v tem razredu povsem enakovredno zastopani. V samem mestu je bila najmočnejša socialistična postojanka Sv. Jakob, delavski, najrevnejši mestni okraj. V obeh državno- csborsikih volitvah so bili tu socialisti od vseh treh strank najmoč­ nejši v vseh sekcijah; večkrat so imeli celo več glasov, kakor obe ostali stranki skupaj (leta 1907: 42.7% in 41.8%. leta 1911: 41.2%, 38.9 % 35.9 % in 35.6 % od števila volivnih upravičencev; od oddanih veljavnih glasov: 1907: 55 %, 1911: 50-42 %). V občinskih volitvah so bili prav tako najmočnejša stranka v IV. razredu in leta 1913. tudi v III., kakor smo že omenili. Kako močno socialističen je bil Sv. Jakob,' je videti tudi iz tega, da je bilo pri občinskih volitvah v vseh višjih razredih oddanih v tem volivnem okraju (prišteta je še Zg. Cartola) za socialistično- stranko mnogo več glasov, kakor pa v drugih okrajih. Že v III. razredu so dobili socialisti v sv. jakob- skem volivnem okraju 39.6% glasov od števila volivnih upravi­ čencev (1913), v naslednjem zase najboljšem okraju pa 20.4%. V II. volivnem razredu so dosegli pri Sv. Jakobu leta 1909. 6.8 %, v naslednjem najboljšem okraju pa 3.3 %, ali, leta 1913. 11.4 % v pri­ meri s 5.6 %. Druga močna postojanka tržaškega delavskega gibanja je bil revnejši del Sv. Vida, to je, jugovzhodni del. Tudi tu so bili socialisti najmočnejša od vseh treh strank in le malo da ne tako močna kakor obe oni skupaj (1907: 12. sekcija, z Zg. Čarbolo: 36.7 %, 1911: 5. sekcija IV. volivnega okraja: 39.1 % od števila volivnih upravičencev — od oddanih veljavnih glasov: 1907: 48%, 1911: 47%). Tema dvema mestnima deloma se je leta 1907. po moči sociali­ stične stranke pridružilo še Staro mesto, drugi najrevnejši okraj, s svojim srednjim in vzhodnim delom (I. sekcija 37 % od volivnih upravičencev, 48.9% od oddanih veljavnih glasov). Italijanski nacio­ nalisti so tedaj v tem predelu znatno zaostali za socialisti, \endar socialisti v Starem mestu uspeha iz leta 1907. niso pozneje več dosegli; o vzrokih smo že govorili. Leta 1911. je bil najboljši uspeh 27.0 % (od volivnih upravičencev — v 3. sekciji I. volivnega okraja)^ in 26.2 % (v 2. sekciji), toda vse manj kot italijanski liberalci. V zapadnem delni Starega mesta so bili socialisti vedno slabše zasto­ pani; tu, ob obali, je bil tudi premožnejši del okraja (1907: 26.4 %, 1911: 18.8 %, vse od vol. upr.). V celem bomo rekli za Staro mesto, kakor smo že omenili, da so bili tu socialisti (ne glede na izredne •uspehe v letu 1907.) prav dobro zastopam, dasi so zaostajali za itali­ janskimi liberalci. Isto velja za južnejši del Stare mitnice, ki bi jo označili kot socialno mešan, pretežno uradniški mestni okraj (1907: 10. sekcija s Kadinjem 31.5 %, 1911: 6. sekcija III. volivnega okraja 29.6 %, 1. sekcija 26.4 %). Najslabše v vsem mestu so bili socialisti zastopani v najboga­ tejšem mestnem okraju Novem mestu, in sicer na juigu (1907: 10.8 %, 94 1911: 10.2% in 9.6%). Pod eno petino volivnili upravičencev je glasovalo za socialiste še v Novi Mitnici (1907: 18.9%, 16.0%, 1911: 15.9%, 15.3% in 13.9%), severozapadnem delu Sv. Vida (1907; 14.4%, 1911: 19.9 %, 19.1 % in 17.0%), ostalem delu Novega mesta (1907: 17.7%, 1911: 20.0 %, 14.3 %), večjem delu Stare mitnice (21.0%, 20.6%, 16.2% in 15.0% leta 1911, 22.2% leta 1907.) iji že omenjenem zapadnem delu Starega mesta (1911: 18.8 %). Naraščanje socialističnih glasov v predmestjih in okolici je prav jasno razvidno že iz kratke dobe 1907—1913. V petem volivnem okraju je pri državnozborskih volitvah leta 1907. glasovalo za socialiste 16.9% volivnih upravičencev, leta 1911. pa 21.4%. Pri občinskih volitvah pa je bilo v okoliškem II. volivnem razredu oddanih leta 1909. 16.7 %, leta 1913. pa 18.7 % za socialistične kandi­ date. Da so bili odstotki pri občinskih volitvah za socialiste vedno nižji kakor pri državnozborskih, smo že poudarili — če to upošte­ vamo, vidimo prav stalen napredek socialistične stranke v pred­ mestjih An okolici. Od vseh delov Trsta je bila socialistična stranka najmočnejša v predmestjih, najšibkejša v okolici (upoštevane so upravne, ne volivne meje — rezultati so iz leta 1911.): mesto 22.2% od števila volivnih upravičencev predmestja 25.0 % okolica 17.4 %. V predmestjih so bili socialisti najbolje zastopani v Kolonji, Zgornji Čarboli in Greti. Tu so bili prav tako močni, ali celo moč­ nejši, kakor v mestnem sv. jakobskem okraju. 1911 od vol. upr. 1913 od odd. vel j. glasov II. r. Kolonja nad 36.7 % 45.0%. Zg. Čarbola 37.9 % 41.3 % Greta približno 30.6 % 39.5 % V Kolonji in Zgornji Čarboli so bili daleko najmočnejša stranka, v Greti pa so bili skupaj s slovenskimi nacionalisti na prvem mestu (leta 1913, v II. razredu prav isto število glasov, leta 1911. v 4. sekciji II. volivnega okraja, kjer je volil tudi del Novega mesta, Slovenci 7 glasov več). V naslednjo skupino po številu socialističnih, glasov spadajo predmestja Kjadin, Zg. Sv .Marija Magdalena!, Vrdela, Rojan, Škorklja, Rocol. Tukaj so predstavljali socialisti po veliki večini drugo najmočnejšo stranko za slovenskimi nacionalisti (v Kjadinu za italijanskimi liberalci). 1911 od vol. upr. 1913 od odd. vel j. glasov II. r. Kjadin 2S.0%' 34.5% Zg. Sv. Mar. Magdalena 26.9 % 33.2 % Vrdela s Kolon jo 28.5 % 32.3 % Rojan z Barkovljami 19.3 % 52.1 % Škorklja 22.5% 30.4% Rocol 2912% 23.6% 95 Slabše so potem zastopani socialisti v Skednju in Spodnji Sv. Mariji Magdaleni, najslabše pa v Lonjeru in Barkovljah, kjer јел njih odstotek prav neznaten. 1911 od vol. upr. 1913 od odd. velj. glasov II. r. Skedenj 9.1 % 17.3 % Sp. Sv. Mar. Magdalena 17.0 % 14.4 % Lonjer približno 1.5 % 4.8 % Barkovlje z Bojanom 19.3 % 4.5 % V okolici so bili kraji, kjer so imeli socialisti svojo najmočnejšo postojanko v vsem Trstu, pa kraji, 'kjer so bili najšibkejši na vsem ozemlju mestne občine. Pod prvim mislimo na ribiški kraj Sv. Križ, kjer je bilo leta 1913. 51.8% vseh oddanih veljavnih glasov sociali­ stičnih, torej več, kakor slovenskih in italijauskih nacionalističnih skupaj. Pod drugim pa so kraji Bazovica, Lipica, Gropada in Padriče, kjer ni bil leta 1913. v II. razredu oddan niti cel odstotek glasov (od oddanih veljavnih) za socialistično stranko. Slika socialističnih voliv­ cev v okolici je naslednja: 1911 od vol. npr. 1913 od odd. velj. glasov II. Prosek^Miramar-Kontovel J 2L8 % "**Z\ (27.1 % ) Bane-lrebče I Opčine J 16.6% Bazovica-Lip.-Grop.-Padr. ca 1.5 % Slovenska nacionalistična stranka je bila sicer meščanska stran­ ka, vendar po strukturi svojih volivcev močno različna od italijanske liberalne stranke. Dočim so imeli italijanski liberalci v IV. razredu (z II. okoliškim) le pod polovico (1913: 49.6 %) svojih volivcev, torej daleko pod povprečjem (1913: 66%), so jih imeli slovenski naciona­ listi 75 % (1913Ì, torej precej nad povprečjem — kar dokazuje, da je bila glavna moč slovenske stranke v IV., proletarskem volivnem raz­ redu, kakor pri socialistični stranki, dasi ne tako močno (socialisti so imeli v IV. razredu 80 % svojih volivcev). Če primerjamo še šte­ vilke za leto 1909., opazimo prav isto: ob povprečju 73 % so imeli slovenski nacionalisti v IV. razredu 79% svojih volivcev. Vse to kaže, da so se »nižji sloji« slovenskega prebivalstva v Trstu precej odzivali pozivom svojega (meščanstva k borbi v korist »domovine« — saj to se je pri gibanjih buržoazije zatiranih narodov večkrat dogajalo43. Obstajala pa je razlika med položajem slovenske narodnjaške stranke v mestnih in okoliških volivnih okrajih. V mestnih okrajih je bilo v IV volivnem razredu (1913): 60 % vseh volivnih upravičencev 47 % vseh volivcev italijanske liberalne stranke 71 % vseh volivcev slovenske nacionalistične stranke 74 % vseh volivcev socialistične stranke. 1913 od odd. velj. glasov 51.8% i 8.5 %J^7' 7.3% 7.3% 0.8% 43 I. V. Stalin: cit. delo, s. 306. 96 Razlika med slovenskimi nacionalisti in socialisti ni velika; obe temelje . trdno in močno nad povprečjem v IV. volivnem razredu. V okolici pa je precej drugače (1913): 81 % vseh volivnih upravičencev 73 % vseh volivcev italijanske liberalne stranke 78 % vseh volivcev slovenske nacionalistične stranke 10Q % vseh volivcev socialistične stranke. Tu je težišče slovenske nacionalistične stranke že bolj v [bogatejšem, 1. volivnem razredu. Razlika s povprečjem sicer še ni velika (1. 1909. povprečje 83 %, Slovenci 81 %), vendar pa je značilna. V okoliških volivnih razredih je bila borba med slovenskimi narodnjaki in socia­ listi prav ostra razredna borba. Kèr so bili Italijani tu narodnostno v veliki manjšini, je bila mnogo manjša tudi pomembnost njihove liberalne nacionalistične stranke in voditelje slovenske nacionalistične stranke v okoliških volivnih razredih je vedno bolj prevzemal strah pred naraščajočo socialno demokracijo. Med tem, ko je bil, da tako rečemo, ves »srd« slovenskih narodnjakov v okolici obrnjen proti eocialistom, so v mestnih volivnih okrajih podpirali socialistične kan­ didate v borbi proti glavnemu obojnemu nasprotniku, italijanskim liberalcem. V okolici je bila slovenska stranka vodilna, v mestu je bila v opoziciji. Oglejmo-si še natančneje socialno strukturo slovenskih naciona­ lističnih volivcev v (mestnih volivnih razredih. V vseh višjih razredih so bili podpovprečno zastopani, torej prav nasprotno kot volivci itali­ janske liberalne stranke. Zanimiva pa je primerjava s socialisti (1913): II. razred II. razred I. razred povprečje 20.9 % 14.8% 4.1% Slov. nac. 16.2 % 10.9% 1.9% soc. dem 21.6% 4.0% 0.0% V tretjem razredu so bili socialisti prav dobro zastopani, slovenski nacionalisti pa precej slabše. Tako v malomeščanskem volivnem razredu — v obeh gornjih dveh pa je bilo drugače. Tu so bili socia­ listi zelo šibki, slovenski narodnjaki pa sicer niso zbrali ravno mnogo glasov, vendar so imeli tudi med najpremožnejšim prebivalstvom nek stalen, trden kader volivcev. Odstotek glasov, ki ga je dosegla slovenska nacionalistična stranka v posameznih razredih, je prav tako kakor pri socialistih padal od proletarskega proti premožnejšim razredom. Odstotki so računani od števila volivnih upravičencev posameznih volivnih razredov. v IV. razredu: 1909: 14.4% — 1913: 14.7% III. 10.3% 9,7% II. 10.3 % 9.2 % I. • 9.3% 5.8% 7 97 Najmočnejša postojanka slovenske nacionalistične stranke v mestu je bil severni del Novega mesta (1907: z Greto 17.7. % od števila volivnik upravičencev, 1911: 31.2 % z Greto in 25.6%), kjer je bila najmočnejša od vseh treh strank in je tudi v ožjih volitvah zmagovala nad italijanskimi liberalci. Druga taka postojanka je bil srednji in jugovzhodni del Sv. Vida (1907: 15.1 % z Zg. Čarbolo, 1911: 242 % in 20.7 %). Tu so slovenski nacionalisti pri veliki večini volitev prevla­ dovali nad italijanskimi liberalci (tako tudi v občinskih volitvah v IV. razredu), a zaostajali za socialisti, posebno na jugovzhodu. Prav tako močna postojanka slovenske nacionalistične stranke je bil Sveti Jakob, kjer so bili seveda socialisti vselej na prvem mestu (slov. nacionalisti 1907: 19.6% in 13.9%, 1911: 23.0%, 22.2%, 20.8 % in 16.4%). Slovenski nacionalistični volivci so bili posebno številni v južnih in vzhodnih predelih Sv. Jakoba — v teh sekcijah so bili tako pri parlamentarnih kakor pri občinskih volitvah (v IV. razredu) močnejši od italijanske liberalne stranke. Velik odstotek so dosegli slovenski nacionalisti še v severozapadnem delu Nove mitnice (1911: 21.6 %). Če premotrimo socialno strukturo predelov z.močnim odstot­ kom slovenskih nacionalističnih volivcev, bomo videli, da so to ne ravno vselej, vendar pa večinoma manj premožni deli mesta. Manjše število glasov so dobili slovenski narodnjaki v južnem delu Novega mesta (1907: 9.7%, 1911: 17.1 % in 11.9%), v severo­ zapadnem delu Sv. Vida (1907: 6.9 %, 1911: 15.8 % ïn 9.1 %), v večjem delu Nove mitnice (1907: 10.1 %, 1911: 14.8 %, 12.3 %, 10.4 %), v celem mestnem okraju Stari mitnici (1907: 8.5% in 7.9%, 1911: 12.6%. 12.5 %, 11.2 %, 10.2 %, 9.3 % in 7.9 %) — najslabše pa so bili vselej zastopani v Starem mestu (1907: 5.1 % in 4.6%, 1911: 7.0%, 6.1% iit 5.2 %) in to skoraj prav brez izjeme v vseh parlamentarnih in občinskih volitvah, ne glede na razrede. Če primerjamo uspehe slovenske nacionalistične stranke z uradno narodnostno statistiko po mestnih okrajih, bomo opazili prav lepo medsebojno razmerje. Jugoslovanov 1.1910. Slov. nac. 1.1911. Novo-mesto 24.4 % 24.3 % Sv. Jakob 23.8% 24.5% S.v. Vid 18.6 % 21.3 % Nova mitnica 16.4 % 17.9 % Stara mitnica 11.4% • 13.6% Staro mesto 9.9% 8.4% Odstotke smo računali pri narodnosti od števila prisotnih avstrij­ skih državljanov, pri volitvah pa od števila veljavnih oddanih glasov, kakor je treba pri taki primerjavi, da nas ne moti število neveljavnih in neoddanih glasov, ki zniža odstotek, računan od števila volivnih upravičencev, pa ga je treba praviloma enakomerno porazdeliti med vse stranke. Primerjava pa nam ne pokaže samo tega, kako'točno 98 odgovarjajo v mestu okraji z večjim ali manjšim deležem slovenskega (in srbskega ter hrvatskega) prebivalstva okrajem z večjim ali manj­ šim odstotkom slovenskih, narodnjaških volivcev, ampak nam prav v podrobnostih pokaže nepravilnost in krivičnost uradnega štetja^ V štirih mestnih okrajih (od šestih) je delež slovenske nacionalistične stranke večji od deleža uradno zabeleženih ljudi s slovenskim, hrvat­ skim ali srbskim občevalnim jezikom. Ker Italijani za slovensko stranko pač nikdar niso glasovali, dočim se je nasprotno večkrat zgodilo (kakor smo že-pokazali), nam že samo te številke dokazujejo »zanesljivost« avstrijske statistike narodnosti pri ljudskih štetjih. Pri tem pa socialističnih glasov, med katerimi je bilo zelo mnogo, morebiti celo nad polovico, slovenskih volivcev", nismo upoštevali, niti ne tega, da je bilo med neglasujočimi verjetno več Slovencev kakor Italijanov45. \ Znatno močneje kakor v mestu samem, kjer so dobili 14.6%- glasov od števila volivnih upravičencev^ so bili slovenski nacionalisti zastopani v predmestjih, kjer so bili z 41.4 % (vse leta 1911) že naj­ močnejša od vseh treh strank, močnejša od obeh ostalih skupaj. Lonjer Barkovlje Sv. M.Magd. Skedenj Sv. M. Magd. Vrdela Rojan Škorklja Kolonja Greta Rocol Zg. Čarbola Kjadin pribl. z Rojanom Sp. Zg. s Kolonjo z Barkovljami z Vrdelo pribl. 1911 od v. upr. 83.7% 53.7% 60.0% 59.4 % 45.9% 43.7% .53.7%, 33.5% 43.7 % 31.2% 32.3 % 24.4% 13.4% 1913 1911 od H. v.r. jgsl. odd. vel. od 1910 odd.velj. pribl. 93.4% z Rojanom 63.8 % 70.8% 69.7 % 55.1% Kolonjo 50.9 % z Barkovlj. z Vrdelo pribl. 63.8% 40.0% 50.9% 37.5% 40.9% 30.6% 16.3% 86.3% 81.9 % 74.9% 71.4% 53.5% 49.6% 49.5 % 44.6% 40.6% 39.5% 39.1% 32.1% 13.1% 95% 79% 80% 64% 56% 62% 69% ' 44% 61% 49% 44% 29% 21% Če vzamemo za podlago rezultate občinskih -volitev leta 1913. v II. volivnem razredu — le ti nam dajejo po sekcijah številke za vsako predmestje posebej — vidimo, da je bila slovenska naciona­ listična stranka najmočnejša v 9 od 13 predmestij, torej v ogromni večini; v 5 izmed teh je bila močnejša od obeh drugih strank sku­ paj: v 1 (Greta) je delila prvo maslo s socialisti, v 2 (Kolonja, Zg. Čarbola) je bila na drugem mestu za socialisti in le v 1 (Kja­ din) je bila na zadnjem mestu, le tu je zaostajala po številu glasov 44 Po G. Gregorin u Mihovikmć: cit. delo, s. 45 Mihovikmć: cit. delo, s. 71. 70—71. 99 za italijansko liberalno stranko. Ob primerjanju volivnih rezultatov z narodnostno statistiko bomo opazili dokaj lepo soglasje, ki pa se­ veda ni popolno (posebej tvori jo izjemo Rojan, Zg. Sv. Marija Magda­ lena in Škorklja). Dopolnitev sliki, ki jo daje primerjanje odstotkov glasov za slovensko stranko in odstotkov prebivalstva jugoslovanskih narodnosti, daje razvrstitev glasov za italijansko nacionalistično stranko v predmestjih. 1911 od vol. upr. , Lom jer pribl. 4.4% Sv. M. Magd. Sp. 7.7% Skedenj 15.8 % Sv. M. Magd. Zg. 10.6 % Barkovlje z Rojanom 11.1 % Kolonja ) Vrdek j 1L9% Rojan z Barkovljami 11.1 % Greta pribl. 19.1 % Škorklja 24.2 % Zg. Čarbbla 17.5% Rocol . 17.5 % Kjadin 40.0 % 1911 od odd. volj. pribl. 4.9 % 9.1% 18.7% 12.5% z Rojamom 13.2 % 13.9 % z Barkovlj. 13.2% pribl. 22.9% 28.1% 22.0% 22.1% 48.6% 1913 H. v.r. od odd. velj, 9.0% 10.6% 11.4% 13.3% 13.6% 14.4% 18.2% 18.4% 20.9 % , 25.0% 26.6% 37.3% 52.3% jgsl. 1910 95% 80% 64% 56% 79% 61% 62% 69% 49% 44% 29% 44% 21% Vrsta, ki jo dobimo, se v glavnem — seveda z nekaterimi spre­ membami — ujema z gornjo. Tako tukaj kakor tam je na prvem mestu (torej največ glasov za slovenske nacionaliste, najmanj za italijanske) Lonjer, na zadnjem pa Kjadin, ki tudi na narodnostni lestvici pričenjata in zaključujeta vrsto predmestij. Dejstvo, da si vsa predmestja niso enaka po socialni, premoženj­ ski in poklicni strukturi (tako n. pr. je Lonjer popolnoma kmetsko predmestje^, da volivci v vseh predmestjih niso bili enako razredno zavedni, da je bil torej odstotek glasov, oddanih za socialistično stranko, kakor smo že videli, precej različen (najmanjši je bil ravno tam, kjer je bil obenem ali prav zato najvišji odstotek slovenskih nacionalističnih glasov: v Lonjeru, Barkovljah, Sv. Mariji Magdaleni Spodnji in Skednju), pa da je tudi po predmestjih glasovalo več slovenskih volivcev za italijansko liberalno stranko, da je bila torej različna tako imenovana »narodna zavednost« (pojav, ki je še bolj opazen v okolici) — vse to je vplivalo na razlike, ki se pojavljajo v vrstnem redu naših tabel. Poleg tega moramo omeniti še doseljevanje italijanskega prebi­ valstva v predmestja in okolico, podobno kakor so se — v večji meri — doseljevali Slovenci v mesto. Zaradi teh migracij je primer­ java rezultatov volitev, ki so bolj oddaljeni od leta ljudskega štetja, 100 z narodnostnimi podatki ljudskih štetij manj zanesljiva. Za mesto imamo na razpolago rezultate volitev iz leta 1911., ki so se vršile le pol leta po ljudskem štetju, za predmestja in okolico pa nam te volitve ne dajejo dovolj podrobnih poSatkov za posamezna pred­ mestja oziroma kraje, za kar moramo upoštevati rezultate občinskih volitev leta 1913. (za Il./Volivni razred), pri katerih pa je časovna razlika od ljudskega štetja 31. 12. 19 LO že kar vredna upoštevanja. Še močneje kakor v predmestjih je bila slovenska nacionali­ stična stranka zastopana v okolici. Tu je imela absolutno večino vseh volivnih upravičencev (1911: 51.9%). 1913 1911 od 1911 od II.v.r. jgsl. . vol. upr. odd. velj. od 191Ô odd. velj. Bazovica-Lip.-Padr.- Gropada pribl. 83.7% pribl. 93.4% 91.6% 98% Opčine z Ban.-Tr. 48.0% z Ban.-Tr. 60.0% 73.7% 90% Kontovel-Prosek- Miramaa- s Sv. Kr. 47.7% s* Sv. Kr. 56.2 % 65.9% 92% Bane-Trebče z Opčin. 48.0% z Opčin. 60.0% 60.9% 96% Sv. Križ sKont.-P.-M. 47.7% sKon.-P.-M. 56.2 % 29.9% 90% Edini kraj, kjer je glasovalo za slovensko nacionalistično stranko pod polovico vseh volivnih udeležencev, je bil Sv. Križ, velika trd­ njava socializma. Italijanska liberalna stranka je v okolici, ki je vsa nad 90% slovenska, dobila le 17% glasov vseh volivnih upravičen­ cev (1911): 1913 1911 od 1911 od 11. v.r. jgsl. vol. upr. odd. velj. od 1910 odd. velj. Bazovioa-Lip.-Padr. Gropada pribl. 4.4% pribl. 4.9% 7.5% 98% Sv. Križ s Kont.-P.-M. 15.5% siCon.-P.-M. 18.2% 18.2% 90% Opčine z Ban.-Tr. 15.4% z Ban.-Tr. 19.2% 19.0% 90% ' Kontovel-Prosek- Miramar s Sv. Kr. 15.5% s Sv. Kr. 18.2% 25.4% 92% Bame-Trebče z Opčin. 15.4 % z Ban.-Tr. 19.2 % 31.8 % 96 % Volivni rezultati v okolici nam še posebej jasno kažejo, da so mnogi Slovenci glasovali za italijansko nacionalistično stranko, pa naj je bilo to že zaradi pritiska, podkupovanja, silne propagande ali kakih drugih vzrokov. Krajevni skupim Komtovel-Prosek-Mira- mar in Bane-Trebče (tu je točen delež vsakega posameznega kraja 101 nemogoče ugotoviti, ker volivne sekcije niso bile pri nobenih volitvah podrobneje razdeljene) sta imeli posebno močan delež italijanskih liberalnih volivcev — dasi sta bili po svoji narodnostni strukturi skoraj homogeni, kakor vsa'ostala okolica. Če primerjamo razvoj deleža slovenske nacionalistične stranke za leta 1907—1913 v okoliškem volivhem razredu, torej tako v pred­ mestjih kakor v okolici, bomo opazili nazadovanje. Pri državno- zborskih volitvah je padel delež z 52.3 % (1907) od števila volivnih upravičencev na 50.7% (1911); pri" občinskih pa z 51.2% (1909) na 46.2% (1913). To je povsem razumljivo. V okolici in predmestjih ni le vedno bolj napredoval socializem, čemur je predvsem pripi­ sovati ta padec, ampak se je tudi narodnostno prebivalstvo vedno bolj mešalo. Isti proces se je vršil v mestu, le da seveda v narod­ nostno nasprotnem smislu. Zato tudi zaznamuje slovenska naciona­ listična stranka v istem razdobju v mestnih okrajih porast: z 11.7% (1907) na 16.0 % (1911), s 14.4 % (IV. razred 1909) na 14.7 % (IV. raz­ red 1913). Dočim je bila leta 1907. še večina volivcev slovenske nacionalistične stranke iz okoliškega volivnega okraja, je leta 1911. že prešla ta večina v mestne volivne okraje. Na ta način sta se mesto in okolica narodnostno vedno bolj približevala (dasi sta bila seveda še zelo daleč od stične točke); v celem pa je zmagovalo naraščanje slovenskega prebivalstva. »Trst bi imel danes, da ni prišlo do vojne in italijanske aneksije, po samem naravnem razvoju slovensko večino.«46 Iz celotnega političnega razvoja Trsta je podala pričujoča raz­ prava samo izsek, samo sliko, kakor jo je nudil tržaški strankarski boj okrog leta 1910., v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno. Zato -tudi nismo govorili o razlikah med rezultati posameznih volitev leta 1907, 1909, 1911 in 1915 več, kakor pa je bilo ravno potrebno. Razlike so seveda bile: in v primerjavi z rezultati vseh prejšnjih in na­ daljnjih volitev v Trstu bi dale zelo zanimivo sliko ne le razvoja političnih strank, ampak tudi razvoja celotnega gospodarskega, socialnega in populacijskega življenja Trsta. Za tako delo pa bi bilo predvsem treba uporabiti celo vrsto virov, ki so danes v Ljubljani nedosegljivi. Zato smo se omejili na eno samolo, časovno omejeno sliko; pri tem so bile vzete v poštev predvsem tiste značilnosti, ki so skupne vsem štirim volitvam. Na vprašanja, kalkor je recimo nara- raščamje ali padanje volivne udeležbe, se nismo ozirali. Šlo nam je predvsem za to, kakšna je bila geografska razporeditev in socialna struktura volivcev tržaških strank pred prvo svetovno vojno na ta problem pa dajejo rezultati štirih obravnavanih volitev, ki so se itak vršile v kratkem razdobju, kljub, vsem medsebojnim razlikam, en skupen odgovor. £ 46 Oko Trsta,.Beograd 1945, s. 123. 102 ЧРН ON 4-н tv. e ON -** »M "o > A • FN cfi o -Q N O d ce U -d • o »м> "3 N h ,S •M в >• • M ^м o > UD t« Cu « dO ed cd -a .2 -a MI j ° > D O cd • ••SS •?§s§ Ss . è _ S o s O S »"O' a «1 ••«J • •3ig ^ en M Bqz3[3pn ВПАДОЛ •овп -шап •DOS '0SX5[ •ЗВП "ЈВ}! •шар -oös *ОВП 'AO^S A0SB|3 qinABf[9A OJBAOSBjS J •DIABldn Ц1ПАЦ0А OPI ГвЈЗЈО '(OA 1Л 00 CM CM © in 00 in 4M • -* ^ CM ts. ts^ tn ' 00 4M fc? ts. 1 o ON CM m -* •O CM C* CM 4M ON vO ts. ts. m o CM 00 1Л o\ ON sO ts. ts. o ON 1-i o o -J< ITN © "* 4M C» 4M f} ^ f\ t^ ^ 1Л • ,_, •»M S? CM 00 ifs 1 1 vD 00 1Л CM ts. 4M vu CM 00 NO 4M 4M ON JO 00 ts. o •4* vO 00 ^H ^ ON fN "* ON •4* CM "*. CM CM sO t^ CM CM sd 4M s© -* s? ts. 1 1* sO sO o (M tn CM ON «s. •"* -* vO 4M Is. fN CM t~ o ts. ts. ON -* O •H 4-i ts. O ON HM !-M ON 00 •4" 00 . © CM 00 -* CN] 00 ON KN ON sO • 4M CM © CM IS 00 sO ts. -* 1 1 . -* |s. •<* sO o CM ON ON KN CM >o vO sO ON ON ON 00 ON ON ON 00 •H 4M _* ON 00 sO if\ CM ^ •4* in CM 4M («4 •* CM 4M ts^ CM CM OD IS sO sO 1 ON ON -* ON ON •^ 00 tN. 4M CM © vO sO O ON (M m 00 CNl 1Л 4M 1Л © 00 ts« © ON HM (M l-M 4M sb in 00 ts^ CM ON ÌT\ 4M CM »П ^* •* ' 4M CM 00 ©' •4M ' S? © 00 © © 4M 1 1 ts. © -* tn © © CM sO © © 4M CM (M CM ts, СЧ 4M ts. aï f~\ CM CM tre sO 1TN CM NO 00 4M s^ 4M 00 ON ts. 4M 1 1 00 ts. ts. 4M 1^1 tsi 4M ^* ts. © 4M tr\ -* 1Г\ CM © T* 00 00 ts. in —. T-l ON- ts; ©' •^ sO -* 4M CM 4M>ln CM 4M tsi .sO l»> 00 ON >d 4M tn CM in IS ON ts. | I 1 -* ts. .'ON ~* O ON •* -* CM . © ts. sO M" su ts. sO tr\ © sO 00 ts. '•' © ON > CM CM ON' in © oi •*. 4M CM t^ © m IS 00 00 ' ON sO 1 1 CM ON 4M ts. CM CM vO o © in 1Л in -4* 00 tn ts. 00 m KN ON ON 4M 4M ON • © Ö KN sO t^ t»> © as (M CM 4M CM ts. l'N CM in © CM .<£;. ts« 1 00 in ON 4M in CM 00 00 4* ON sO vO 00 00 00 -* 00 CM © ^1 00 CM ^1 . CM 00 ON ts. © ON ON t^l 4M 00 CM t^ ON CM ts. 4M 1Л sD CM CM in CM K KN 00 ts. ts. 00 1 1 IN, 2 sO CM © m in sD © KN ts. s© -S sO ts. vO •4* CM in 4M 4M ON 103 L tu a N I» O o * S es o > o m a >3 O > o S3 N- 4» h a • v Ti CU a ^3 >• »S« " .£* '** i- 3 38 ss a öS Wrt. O eo "čn И N 1Л CM -H KS -* 00 vO oi 00 KS oq OŠ 1rs 6qz9[apn ВПАЈЈ0Д -HO 00 --< OŠ Pl O •<* -« (M CM CM -* O NvO CM -^! KS -ri KS Os tv. d -H 00 KS -^i -O ON KS o •*« T« -»H (M 1Л ч£5 Os" KŠ OJ -« csi ON* «rs -* KS -H № CM Ks" 1Л -«ji Os" KS CSI o" oš KS ^ o ^4 00 m 00 00 qiazcj 2 "IBH •Швр -00S •rt ITS N. O vO Os I I Os N. •ЗВП "ЛОр ON N. 00 o OIBAOSBIS £g 00 Os vD rt ЦШАТЈОА 2 rt AaoueaiABidn o^[ os KS O --Ч Os Os ITS ifs 00 00 Os I Os I ITS OS Os ITS KN O O CM KN O KS •rt cg iv ej (M -* -* oo Os ^ KN •* •>* oo KS N. ^ N. Os KN O -rt Os Os oo » o KN •«* CM CM «^ чО Os rt CM CM •>* 1rs ^ч »TS IA CM O NO KN m Os_ KS KÌ N! ITS -* KN -<* OS N. ITS 00 vO ci 00 CM oš o »Л Ifs sO KŠ Csl 1Л Os O •«*" KS CM CM -* N. fe5^ &S&S fe^^ «^б? oo o Os ч© CM N. •<« sO Os KS O "rt Os Os N. O N. 00 »rs CM Ci C4 Ci oo »rs »rs O Os O чО 00 •^ -* 1Л ^* O 00 N. ITS •^ 00 »Л a N. KS O rt Os »Ts sO »Л N. -* O vO Os •"* rt Os Os KS O -rt Os Os рЗ-IZBJ -AtJOA l—i I—I I—I K_. KS vO •* CM KS -^ OD 00 CM »rs KŠ CM N. I "* I »rs vO N. Os 00 N. N. O KS »rs KS Os Cl N. O »Л vO Os CM KS KS rt O O o Os N. Os CM -* vO ca CM N. rt sO CM •* KS rt CM KS KS Os »П O rt Os Os ->* KS 00 -rt CM 00 00 4* •rt (TS »Л чО o o o o »Л oo •* CM OD -rt -rt 00 •rt CM 00 N. 00 -^ CM чО irš oš •* Ö rt -rt 00 00 ->* ITS KC -^ CM KS NO N. N. N. vd oó o> 00 »rs Os OS rt ITS 1rs Os -* b^^ fe9UÇ S^è^ feç^ OSrt Ort -*чОГМК. O Os Os -* чО Os 00 чО O 1ч1 00 CSI CM rt O »л -* I I -* 00 »rs •* KS vO I I sO N. O 40 Os O O rt чО N. KS 00 vO Os •rt ITS »rs o rt CM Os KS Os Os ••^ KS N. »TS KS CM Os »TS •* Os K» ITS •* Os 00 CM Os 00 KS KS -* KS ** Os »TS CM N. N. CM чО »A CM O ITS 00 00 Os KS O ^-i Os Os CM N. Os 00 чО CM CM O N. Os Os 1rs •* Os KS ITS •rt N. Os Os 00 U0 O vO Os -rt 00 Os 00 1Л o oo »л »rs Os O Os KS O — Os OS 00 ч£> CM KS NŠ N^ O 00 CM' O CM a KS KS 00 00 N. »rs ем os CM on ITN чО rt »Л ^* oo •* -rt rt O N. N. O Os KS CM O Os Os 00 ••* o Os -* 00 -* KS ITs KS KS ITS sO KS o O Os rt CM Os KS OH Os os o —; M o o > 104 .2 «s S .M S —«" d u > _м -t-^ O > h 4> 2 .-a «S . M -g « JW'SEÏS S te « g « Ü is-eo^ e J o ,_: o .S .S -S 18 . m .S. * -S r S cu -S Z-»ađ d d w) - e >- ђ S* * - a ,5 3aa.s e a .-^ NЈ„.«и. .«-• > « S л - - a» л £^ r— d и > d o I "? l>tt s s ^> -s 8^.a g s-a * t>- .ooo JS-2 t» > Ja 9 o o « a o jg .>i, . м1л-#»н О»Ф oo N ~1 **? <У; "^ -* ca о^ oq I с** •"-: * '»••še œvd>r\io tsloî-r-î-^h tX^i ^ °° » *oôx 'odo- "-Ч • e "v q »O •» ч-i OJ * t«1 ->* -н *•« IH чч 'S «S - •j< '?'3i .g » "vo N oj «* i^ e» "* °P, ^^ "* ''ì ^ P "ì *•£? ^ os 2л o 8 oo' oo •«* •* --4 ir\ oi t~" -<* o с^°5 -^ o* OD © in ej ir\ o -eg ч»тз .0 -imNPi » oo OKI •*} ^ ^ °P. o» 4 •*: ** "V°i 1 t\. *^ O •» ä ^ Nina)' •— »Л •* зб d Ol © <У> 00 V\ © Ov •>* 00 -* в ;> ° N »- to -^ -^ -< tO чО -in t^ •H '• d O 41 «J • _ • 3ž .'S -d ON ч* ^ OD МЛО№ Cvl »Л ** *^ OOsONrtMJ| I «Si nI O*«- t^OvOOO C\l ••H ^*^0 1Л 1^ pi >Л 1Л N 00 I ^ a. tri fe\. . vo •>•* vo o* t^t^-^t^. o\ in ON^ s N oo >o i^ q M 2 >."o-S!e •>* »rs o\ to cJ ON © o> t^ oo \d m »* m tO -* t^- vò t- o o ^ ->* O ON vO t^> 00 Ol •»* ^ t-~ N> © >oO> И0О I TJivO M "ОВП 'II •* -31 N. i^ vJOSN -* © 00-rt t~ -* Ol N> I © vO Q oo oo oi -•* OOWOH to m •>* to o чо ON v© © io. t~ *J -man •1ПЧ vO -* ON ON <*|Л0 1Л to "* OJ © OV O 00 N M -H Л S швр JUS jf^^o^oo vow-*'* oon to oo млтч -н »H -«H •rtvOvOOO t^O»OCfi чО"* -*-rt %0 •* M K> (M (N N •ова "Aois t^ooifsON -* © ON vo ON -o m to t-» N. i-\» ^ -* >r\ •—i ->* -M чО Ol Ol "* Ol tO -rt tO Ol IO 00 чО «O -^1 ч* •H .n™,a oi -£> oi oi ON t--* -* N. -rtON to ;-« —i •>*•*© oj oi © A0SB[3 ^ N M ^ Ol -rt tO ir nO *N tO ->* lf\ 00 sO t~ IO ШПАВГТЗА •^•rtOOvO о»лОчо -*oo -* vO oo o л oo n m чО I .„..„T,!« 0 0-*Ф ^N>Oo 001^ 00-rt 00 O -rt N (51 m 1Л ÇIAFjan ^i^cmri lO-*b-00 irit^ -<*^ sOtO(>Jn>c^o ovo ^« n^ifto NOO» ГВЈЧО -[ОА •"• H S ' > >• " _ 105 \ o rt CG CD a o pH cö rt O -M cd • '"—' p»' C/2 O 05 a o > o • !5 'S «•a •s a h . ог o" O* as rt rt •!—S ce CO p—i eu tu ^ a a g ^œ cd u • PH -*-» 'a £ Ifs (51 O чО Os O ""*' Сл 00 (M* CM* IN." 00* QÔ 00 vO sO 1Л Ш M (M M И vOin^CJ^CMinlAvO m. **. TH,H,^.V",14', 00N>O»WOiSilO N N> ^l vO O tN N 'тн (M »A чО 00 -£>' 00 Os* l4«" , d Г1 M ^ 1ћ •* •« H-HOlMrtN-rtrt-H N O N O O irsV -*' ч-î OJ 14,' tO o iN* IT* CS] ч-i 01 ca csi 01 i oi mi^ oi i< T< « ч 'Ч "*. "**i ^ °°. **i ""Ч OrtlOrtlOOlOsOsf" •* vO •* CSI KS* ч£> O \0 tO 1Л Os' tO -•*" |0 tO -^ -* m -* oi ca csi csi irs-^cMrtc-iesi-^-^iin 00 CSI O OS CSI sO Os vC Ol O O 1f\ in r\ O» * oo'sO iN' oo rt m' irš os' o o o" ->*" esi irš ir\ f" N H CM Cd fl "* K\ n rtCslfirtOlrtrt-^ CSI O rt CSI ^* 00 O OSrtч£)CSlsOlЛ00IЛ,* 1Л tN. sO Csl vO O tW rt IN) m' rt rt tK -*ji CSI O CslrtCsirs] rtrtCslfSCSlt«~irtrtrt ^н 1Л *Ф Iv» \0 Û0 NÛ KlN-HODNNvO-rt-^l CS vO ITS IN. rt CSI 1Л OJCllO-^rtrtOOJm IfS ч* ч* rt 1Л t«"\ CSI lN»sOKSCS|irsKis040>0 00 1Л vO Os IN. t<-\ O -^lOOlAOOOlrsCslvOOO K» -Ш9р 'DOS ^mN O '^'»ÌA CsIKStN-OsOOSrtOsO >> r Ol fl OJ CS »Л •<* •* rtrtOIlTSOIOJCSlCSlrt "mu -Anie Os CS Ol tv- CO © Ol -*-1М1АОООЧЛО|Л ЗБП A0[S чО 00 vO IN. rt sO Os Ш КЧЛО» 1Л OvO M rt OJ OJ OJ rtCsltn-*CSl--J -+* •РИ O (• p* te -H O Д2 N O S3 • CS >N t. Q *—? v > > O «Ö (Ö "H "~* t» M cu _ 3kM • rt'3 13 .CS Ort. •ж1 r» CS CU rt o i» a a> cu rt >CJ >CO .pH — > T3 es SN=! t» o > :овп rt O CS d o CS "м a 3« 'rt Д öS O cu co^O > cj O d le И '1ВИ W «'g >%^ co u r nòna e • _?. Јз ^~! O sc to . "S > Ч •• « ej ^ 2; ,* ^aftaO-i ;S • .3 •-* ffl.FH vrt*. iđr-Hdrđ^4 c S . . « . . u .-ч тЈ .>=, P >" N co M co Nico vć^Ncotf W;>tótóO.W .rt% . N -H vO •* OO (M * ћ ч OO O 1Л Nj 1П ^н ^н N> m CN] dl Cll 0\ "* > "Ä e tn" -* in о od OD с» -*' ^ -*' ei in" od ei ON" ci ob o tn" oo" ON" ->*" »* O ."S p in vO 1Л vO Л •* ^ 1П чО Ш CM CM rf ^ <М'*-<'^тЧ'гч-*-< •3-2 "P- M .'a Cd © vö m ON чО © ^ in O -^ (N1 00 KN -ГН -^Ч tn 00 ON. O t4" -£> -2 & OU ii oV »O O N •* f! O NO N- N O (SÌ 6 h •*' •* M 1П O H >to-g ФТЗ mM d'evi d m tn см см см -<* -* ншетт^иисЈ« 'V cd Ort. œ очл н s N m ON * к >o » h» H oq oi o; o oo evi o -чр ci vO vÖ tn O* •«* O rt ei rt* © чЈ< ON 1П o' O iS -H m чО O 1Л •rt-rtrtrtrtrtrt Ci] rt tn 1П (M vOin.N»^nNOifilnNOCi ^, ,4 m -H •* o O MO#vO,lftO 00 vO h-; V\ 1Л -^ -^ V\ -* "* •H N d' N» 1П 00 Ö ON *S* S© N>-PH in o'NI^mOlrtlnlft-^ -<* -* -"JI ->* 1П tn "* tn-*olrtCNl -^ -^ ^+ ^* rt rt rt •rtji © O O CM O O O ^: ON ON rt rt ON O CM N. ON tn 00 O in vO Ш -^ O \d ON OD N. oi ON N* ON ON \D* N. ON vO -rt ON -^ чО -r* CM rt CU CM rt CU •* ON O Ш O ON N. N. ©_ N. oi ci ei o' N* rt tn m' oi ^* •* o" ON" in o' ci d in m N oo in ,rtrtrt rtrt rt CM cu en in-*-x>mininin^*-pjioo rt 00 m -* N. N. N. ШУОШООО ^^vONvOin W^OlO •DBU 'IBII C0vO-*rtCN(Mrt OvOCMON. OOOiinrtinOininCNIin ^мпллш^ ininmcMrt rt (Mrtrtrtrtrt N.-*OONrtrtrt OlinmOlO 40tn-*-<*inN.inN.ONO •man -1ПЧ O •* NvO rt тч ON rt -^i -rji -rfj( rt О-^СИЧОМ^ИС-НШ-Н lUrfp JUS m ci CM CM CN! •* Cil NenN^lin rtcirtinmoJCHCJ^ CO vO rt pin in O tn N. O © N. ClmCOClONNCJlIAClin •DBU "AOTS © © NO m © 1П •* © rt Oi ON O Olrttn©vö©tnN.©vO "•^ CM rt rt rt ^i n CMrtClCNlrt v0^Tjl^Cl4Otv*tm A neui9 vO 00 00 ч© rt 1Л vO lnoo^*N>rt (MrtOOmOO^N.yOpin AOSBp ONrtt-rtrtONln M(N]in-*N 00lnrt00CN10NlnTj(N.O ПТПЛВГ|9Л 00 CU Ci © © © 00 O 01 ON ON lO ONN.vOOiN.ONrtQ04O4O ^' "l -rt -rt -rt тн ^ •iiAoirfn © © m m -"é N. o -* o tn N. oo -^-^rt-^oinvOmooin JIABJUU ^роооооо^* хоомаоо vo©tn->*oocMN.ONtnN- пгалпол rtvocummmo co en en -н oo rtoiNCioo-rtinoiCCvO n* ** -rt-rt-rt-rt-rt-rt-rt ^^ -rt'-rt -*rt -rt -rt -rt -rt «'S r- _ > cd Ф 73 u > d v CJ ИЛ .rt -Ö cd O M Q4 ^3 ^ > o > > o ' en "в -rt» Ô O ГЛ > _o en a a ô S 8 o; T3 u ce a BfpiJ9S |ВЈ5[0 -[0A rti rt« mi*lftON -rtOJin-^in rtMinitinvONMOlO > > 1Ö7 o > .TJ co o 0) a o cd co o > s o t» o o >CO jj «J > o S5 e »i o •M «—4 O >• o o. ON O OS v o *• « «u >S -O O 03 N > o o J t» 9) 60 T) _, 1) O J3 a o. •s il en X) O cu ri м "• N CS CS • -a o TJ o ÇS es ~ a C3 o cu co'O > O O CS CS TJ O .3 '? tu KO g S • 3 ^ _4 M o a. 33 •- И o а o Ü WO o a *čo И •<* © v© aó -* CM CM ir\ ON NO NO oo ITN o \0 rt N. ^ NO TH —i •rt O 00 NO N -* M 1Л t-* O NO O 00* «Л «*Š •* CM 1Л •* lf\ — I C» «M чО »Л ON NO tr №QC) X ON 00 «4 ON •0ВП 'TBII -H •* COI ON 1 т* 1Л Л1 t*N •шар -DOS oo AOJS T» -* t^ ^ CM AaonajiABjdn g £ 55 £ ХЈШЛЈЈ0Л 00 •* N. « ^ 1-11 •rt 1Л N. N. ON ЧО O fN O rt rt 00 1 -^ ON 1Л ON NO ON |N! Ni O KN H"N N. NO •* Ö ON N. c 00 -rt ON •* •£> 6 NO N NO. t?} tr\ ITN 1Л vO »Л I -* I 00 ' CNÌ I CM q o o CM IT\ rt CNJ -rt QÔ rt ITN 1Л \r\ CM 1Л rt vO 00 N. N. rt m in ^1 00 ON I N. KN NO I CM m vO ITN O rt CM -rt fl NO CM CM CM N» N. •-< -^н O ITN N. 1Л ON CM rt O O 1Л 00 NO O -rt CM K* •—I rti N; Ö NO CNI NO' ON NO 1Л CM CO­ NO 00 ON 1ГЧ 108 s* > o t» v o a a o. NT3 1^ o a> C 4 d e H >• o en ca "S Cd -o 43 o o •o o - ^J cî -2 e •~ o OŠ o v WT3 o ca *33 B r-4 ** O O. > p g 4 C« 8* •5î> 1~ «e,! -*rt ~* -* •rt ON \ф Trt 0> 1 N: 1 o» -* in 1П CM° N. -rt ON l**; KN K^ N. »H •• l чО NO ^ •*-' •S О —' 1—> co °i °°. KN ем' vO CM 00 00 N. (М O N. Ö O ON CM N. •O ON 00 N. чО O ч-Н ITN -чН CM 1 1 -* 00 C\j o ON CNl Cvi •wH "3 "> w) o co • s-š co ~ CL'0 co-S ï 4» tS)>CO (M 00 ' -4 oo* 1П -* •* 1 o 1 o Trt -rt ON CS ON 00 •— 1П 1П- KN vo 00 -H Rocol o.) Л * JK-* a v -S'a o o N. KN' O ON -* 1Л ESS 1 o i o ""i * lA -Ht 00 ^н NO KN vO KN 00 -rt 0) Ü ö a i* •2. A4 č ° ""p « O У HI O ed _i^ «O v© •* т-Ј OD чО K"l «1 o 1 o O O ö d 00 CM N; KN CNl N°. 00 -rt !3 • > Cd »Л " HO g g C1S • а •« Д « а o « «3T3 t» u л cđ -5! « •Ш9р -DOS •a en -Aojs A30n30lABjdll qiQAijoA pajZBi -^ 1Л Trt -* 1Л m NO I KN* ' CM q '-*, © ON O ^ •rt O ON ^O 5 1 •Ч-Н CM -rt *н O NO -rt ON CM ITN 00 tr\ •^н ON 1Л 1Л ON N. ON O O CM O NO •rt rtOO vO -rt tU M ON O N. 1 1 N. od -* 1 00 •^н KN O CM ITN N" oo NI N; ON KN KN 00 •»ч O •^н 00 00 ON CM 00 ÌCN 00 -O CM ITN N."00" M"N •rt KN "* NO 00 CM 00 1 •^ CN] ^O ' KN KN. KN —< 00 o 00 CM •* ^ •~4 -Г4 *~ -^ 00 ON «"N l^ ON -rt 00 "* N. CM o -O m 1 ON 00 •— 1 N. •— rt O чО ON -* N. CM ON 1П O 1A ON -* 00 N. vO -rt in -rt in r*^ 1—1 1—1 1—I Hrt CM o! •rrt KN KN KN in N^ Trt N. -* Trt Trt 00 00 ON Trt vO O ON ON in CM Trt Tj Trt' CM "t 1 in ' Trt 00 KN •rt vd in vO ON N. 00 00 CM 1 KN o o 00 N. O CM N. m ON -rt o -* CM o N^ ON CM Trt o in vO N. Trt ГМ KN sO in K> CM in CM Trt -* ON 00 Trt 00 CM' o Trt m N. in -rt in od KN 1 1 >o 00 o Trt 1 CM o CM 1П vO O -rt N. TJ CNl .v-rt NO 00 KN vb Trt sO KN T* o N. CM O m m KN Trt CNl -rt KN KN N; »TN in Trt ">• 1 in 1 Trt vO o; KN KN in sO CM N. N. O Trt -rt in Trt TJI TJI KN N. TJ O O in 00 CM «O KN t—l O KN ON KN 109 i H o > > co ò o h o o A4 u M? a • >» s. o ^ CS O S3 o > o a, tO o .g >3 O cu a "3 ä «S O D C M =i S t* p •a -o o •o o o a o v o td "33 a 5 > o a. > 3 •ss -d >'•% o s t» O đ žš** s. i* o o e 'S И •3BU -|B}I •Ш9р 'DOS ri N N 1Л ON IO GO CO tO CM CM O -rt CO C\Ì ч-î so N. CM N 1Л K Kl Ö ч-i io CM' N. -»-( -*-4 -* oq ON © oi ON --Ч o IO -rt CM ON CM .^ o o QJ -* к; to •* io in q co CM to t- iK CM 'H O N; 1Г\ чО vP vO CO' -* 00 2 tO »o N. S CM CM io to ^ -rt -^H iS -r-l tO CM <ф •0ВП "AOTS O 9£ N. O t o. "* чО чН A30U30IAEjdn ^н 00 |Л •* qiHAJJOA So N. S CM to »o to O; tO CÔ tO "* O и -н tO CM -* CM io CM' 00 -rt CM чО чО IO 00 tO tO •* чО -rt •«-* ON ao CM q тч io ON tô CM œ л »; « •»•* o чс5 ON io •* -* IO IO N. N. NO tO •* »O •*dw ON sO CM lo O •»H tO tO IO IO tO чО O O N. N. IO IO GO NO ^* CO CM -rt CO © -* IO ON тн C -H IO IO io io io-io IO CM N. -rt -rt чО N. O O ON N. ON чО N. 00 »O O ** CM tO CM CH1 q o to N. •rt o © CM tO CM tO -rt -rt CM чО sĆ ON -* • IO ON »O ON S O tO CM CM -rt CO -*'-rt N. tO tO -* CO -Ф CM CM C? tO ON o JO CM' CO o< to m »o so NO tO -M ON ON CM »O GO tO O 3 tO ^4 чО CM ^н ^ч »O ^ N. sO 00 IO IO "* tO vO to o m чо см ON £ N. tO rH CO ON CM чО *0 o S4" »o CM to ,_, N. sO-CM CM ^Ч "** -rt T-4 >o •* 00 ON >g -* N. CO ?N o o to tO O •* N. to CM CM N. tO © •* N) 00 N. -rt N. •* tO ÌO 00 IO •*' -rH Ô 'H H -* -* O "*-( CM VH тч »o IO CM CM ' q to to CM t^_ N.' io -* •>* »H -* tO IO sO N. tO чО ON N; TH - N^ ON -^ tv S N. 00 CM N. ON Ö Ö •<* vp CO IO ^* . •* vO tO CM _ O ON •«H rt N. 00 CM CM ^-4 tO N. •* ON to vO IO -rt CO IO ON 00 tO CO vD ^* tO -rt N. чО -^4 -ч-( •* -* su 00 GO N. vON^OI •* to to to to •* tO -rH -rt \a>-< N. to CM ON N. 00 чО ON 3 110 г O) e* s > o i» o a a. N-a §1 O cj O 03 'S fl o a. ca o .tS o a •—• -M СЛ HI 1П 1П -<-l ci 1П° o6 •* 1ПМ-Н sO 00 1П -* Ö -*" 00 -"* 1П -* 0\ N »H rt чО -*H ^н 00 rt -* чО ci ci ci ci чО O -rt o cd O bô N1 _ O A4 «5h • CO О^ 00 N« чО to ci ö ci чО. CJ rt 00 00 1П -HO и N. CJ •rtosq -Jin ei'H 00 rt 00 rt ON CJ -3H O 1П rt N. CM 43 o co 5" ft-d CO oj —M N1 1Л N. o o g\' © N. CJ 1П N. OŠ ö N. CJ Roòc v. o.) « . "°lrt >c „ h cd OJ • 1—9 -rti d a o o -з^ M CJ\ ^н in -* vO 1П V O •a-* cd O «5 „ ""—" .« * —н CJ > rt O o -£rt4 s ° « CJ 00 in vD b-. CJ o o -?H ON N.' Či N. CJ O O tn N.' 00 rt o o -rt Q\ S?" ^- N- CJ 00 rt SP ^ N. CJ "л C3 :3 > > a> ,.J a 1 rt » rt > >0 Ort > O cd • 3 o cd o oj w *0 > Ï O C6 TS Ö •OBU ^В}] •шар "oos •авп -AOJS A3onaoiABjdn qiUATJOA -* чр 00 -* O in rt \Ó •^ in N. N. cj in in CJ 1-1 CJ 00 00 CJ od in in -* O in rt 00 -* in in vo IH O N. i-f CJ rt CJ N-^rt N. CJ N. rt m N. ON IH ON m o N. чЈ1 -ri vo m in © OnO-*(M CJ 00 O CJ in rt rt раим £ rt ' O vO O i* O; OD ci ö ci vd i* CJ m N. in sO in O -* 00 OD ON rt N^ o N. in Ш 00 CJ N. oó ci ci N; O CJ i* in o ON db 4* O 00 o 00 rt CJ in in N. -^1 N. rt -* CJ o vO m rt \D Q\ IH CJ N. © m N. -* oo m cj 00 -* IH ЧННН r" I—I I—i SO O rt ci m O N. CJ rt N^ 1Л CJ •H CJ N. -rt vu m Os •H —4 • m ci O 00 CJ rt N. 1 m 00 .rt in o rt m m -* CJ rt .00 N. m IH m o ci q oo rt •* ino in ij in oš Os чО 00 Cl rt in" m m -* N. \D N oo m N- m m CJ in ^ N in 2 CON in чО rt •* om O 1ЛМ N. N» Os Ti in чо CJ m q in N. O N.' in CJ rt, CJ vO ON И -rt in m m m in ci oo rt -rt 00 oo in in -* oo in vO \D m m in o œ 03 m vO -T oô N. N. in чО \D Os © Os N. -* CJ- N. i* m © N. 00 m m m © CJ CJ N. m 111 Vu — Rezultati občinskih volitev v IL okoliškem oz. IV. mestnem volivnem razredu za predmestja in okolico (po sekcijah) 1913 . / ßarkovlje Rojan Greta škor.klja Kol on ja Yrdela Kjadin Rocol Lonjer Zg. Čarbola Sp. Sv. Marija Magdalena Zg. Sv. Marija Magdalena Skedenj Sv. Križ Prošek, Miramar, Kontovel Opčine Bane, Trebče Bazovica, 1лр., Padr., Gr. slov. 276 256 181 299 93 563 101 293 125 186 389 289 488 79 234 241 92 244 glasov sd. 15 166 181 204 103 567 267 177 7 239 75 ISO 118 137 31 24 11 2 ital. 46 95 96 168 33 207 405 280 13 154 55 72 78 48 90 62 48 20 v % od odd. slov. 81.9 49.5 39.5 44.6 40.6 49.6 13.1 39.1 86.3 32.1 74.9 53.5 71.4 29.9 65.9 73.7 60.9 91.6 sd. 4.5 32.1 39.5 30,4 45.0 32.3 34.5 23.6 4.8 * 41.3 14.4 33.2 17.3 51.8 8.5 7.3 7.3 0.8 veli. ital. 13.6 18.4 20.9 25.0 14.4 18.2 52.3 37.3 9.0 26.6 10.6 13.3 11.4 18.2 25.4 19.0 31.8 7.5 112 Opomba k tabelam. Rezultati državnozborskih volitev 1907 so bili objavljeni v öster­ reichische Statistik, LXXXIV. Band s podatki za posamezne volivne okraje; za leto 1911. z enakimi podatki pa v österreichische Statistik, Neue Folge, VII. Band. Tam so navedene tudi številke za predmestja Greto, Škorkljo, Kjadin in Zg. Čarbolo, ki pa so pri letu 1907. za vse štiri, pri letu 1911. pa za Greto, netočne (glej op. 30—34). Rezultati po posameznih sekcijah so -bili objavljeni (kar se tiče v Ljubljani dosegljivih virov) v Edinosti in se s splošnimi rezultati iz Ost. Statistik kar dobro ujemajo; razlike, kjer so, nikakor niso bistvene in ne morejo morebitne napake na veljav­ nost zaključkov, napravljenih na podlagi teh podatkov, prav nič vplivati. Splošne rezultate po volivnih okrajih smo torej posmeM po Ost. Statistik, rezultate po sekcijah pa po Edinosti (24. V. 1907 in 14. VI. 1911). Rezultati občinskih "volitev 1909 so bili za mestne volivne okraje (samo končni podatki za posamezne razrede) objavljeni v österreichisches Städtebuch, XIV. Band, Wien 1913 .v razpravi Klezl v. Norberg: Die Ge­ meindewahlen (str. 387—410). Tudi ti podatki niso brez napak: za mestne volivne okraje je računano samo prebivalstvo mestnih upravnih okrajev — torej 160.993 namesto 176.738, prav tako so torej napačni tudi odgovar­ jajoči odstotki (str. 391). Rezultati volitev 1913 so bili za mestne in oko­ liške okraje (končni podatki za posamezne razrede) objavljeni v öster­ reichisches Städtebuch, XV. Band, Wien 1918 (str. 306). Upoštevane so le ožje volitve; poleg tega je napačno število volivnih upravičencev za II. okoliški razred. Podrobni rezultati po posameznih volivnih okrajih in sek­ cijah so bili objavljeni v Edinosti, Rdečem praporu (za 1909), Zarji (za 1913), Slovenskem narodu, Slovencu v juniju 1909 in juniju 1913; "vendar ne povsod enako popolno. Upoštevali smo podatke po Ost. Städtebuch in po Edinosti. Za podatke Edinosti velja, da, kakor časopisna poročila na­ sploh, niso zanesljivi do zadnje enice; vendar se v celem prav lepo uje­ majo, s podatki v Ost. Städtebuch in morebitne napake pri posameznih podrobnih rezultatih ne morejo prav nič vplivati na veljavnost naprav­ ljenih zaključkov.- Ker je pri občinskih volitvah glasoval navadno vsak volivec za več kandidatov (kolikor je bilo pač mandatov) hkrati, je bilo oddanih za posamezne stranke 2 krat, 3 krat, 4 krat toliko glasov, kot je bilo volivcev. Razni kandidati iste stranke so pri tem dobili različno število glasov. Upoštevali smo povsod povprečno število glasov (vsota glasov za vse kandidate ene stranke, deljena s številom kandidatov). Bbi6opbi 6 Триесте 6 1907—1913 r. r. Краткое содержание Ha основании резулБтатов внборов, происходивших в Триесте в 1907—1913 г.г., автор определил социалћнук» струн-- туру трех болћших тогдашних политических.партии и их гео- i рафическое распределение на территории триестскои ободинн. При зтом принитн во внимание внборм в Венскии парламеет (Reichsrat) в 1907 и 1911 г.г., первме вмборм после введенин всеобвдего и равного избирателБного права, и внборн в Триест- скии ободиннни совет (одновременно провинциалБнни сеим) 1909 и 1913 г.г., первне после избирателмши реформм 190S г., которан ввела всеобцтее избирателћное право, хотн и сохранила 8 113 начало избирателБного неравенства. Зти четире избирателмше кампании бнли последними в австрииском Триесте. Внборм, происходившие после первои мировои воинн, не могут 6БПБ приннтм в расчет в качестве деиствителБного отраженин обгце- ствениого мнешш в виду до-фашистского и фашистского тер- рора. Активное избирателБное право при внборах в австриискиА парламент имели все австрииские граждане мужского пола, до- стигшие 24-летнего возраста и проживавшие не менее года в соответственнои обгцине. Лица, состолвшие на военнои службе, не полБЗ-овалисБ избирателБНБШи правами. В Триесте избира- телвное правд имело 20 % населенин, a всн территорин триест- скои обвдинм бнла разделена на 5 избирателмшх округов. 4 в самом городе и в части городского предместБИ, a один — в другои части городского предместБл и в ближаиших окрест- ностнх. Вследствие домогателБств италБннскои либералБиои на- ционалистическои партии, господствовавшеи в обвдинном со- вете, правила o вмборах при обш,иннмх виборах бмли значи- телБно более консервативнн. Избиратели бнли разделенн no своему имушествеиному положениго на 4 разреда: к первому из них принадлежала крупнан^уржуазин и крупнне землевла- делБцн (свнше 400 крон годового налога), ко второму средннл буржуазин (100—400 крон) и чиновничество, к третБему мел- кал буржуазин (20—100 крон), a к четвертому — пролетариат, от которого, из бонзни социализма, требовалосБ. трехлетнее пребмвание в Триесте. В резулБтате избирателБНБш правом располагало 18—19% населенин. ИзбирателБнне округа бнли, как и при внборах в парламент, городекие и окраиннме. При обгциннмх внборах деиствовало правило об облзателвном участии в вмборах, с ПОМОЦДБГО которого имелосв в виду ДОСТИЧБ возможно болБшего числа голосушодих за господству- кнцуго италБлнскук) либералБнуго партиго. — При всех четБфех ВБШорах неизменно ВБгступали 3 крупнБ1Х триестских партии, две националистических — италБннскан либералБнан национа- листическал партин и словенскал партин (политическое ободе- ство Edinost), и социал-демократическан партин, которал, за редкими исклк)ченинми, вБ1ставлнла в самом городе италБнн- ских, a в окрестностлх словенских кандидатов. ОсталБНБШ пар- тии, ВБГступавшие на ВБ1борах, ие 6Б1ЛИ ГШСТОЛНННМИ И не имели значешш, их можно причислитБ к диссидентам ИТЗЛБННСКОО партии. Избиратели италћинскои либералБнои партии рекрутиро- валисБ преимуш,ественно из ВБ1СШИХ избирателБНБ1х разрндов. В первмх трех избирателБРшх разрндах y италБннскои партии 6Б1ЛО огромное преобладание, a в четвертом она бБ1ла СТОЛБ же СИЛБНОИ Как словенскан и социалистическан. Участие в ВБ1борах избирателеи ВБГСШИХ избирателБНБ1х разрндов 6Б1ЛО 114 -A обмчно болБшим, чем в четвертом. Сила италБннскои партии падала точно од разрнда до разрида, в направлении од 1 до 4. — Географическое распределение избирателеи италБнвскои партии также обнаруживает ее свнзанностБ с более богатнми частнми города. Главнои италБннскои националистическои твердннеи бнла гожнан част Нового города1, самого богатого городского округа (в севернои части Нового города преобла- дали жители словенскои наиионалБности), затем округ Нован таможнн2, вторан богатан частБ города, и, наконец, чиновничии округ — Старал таможнн3. ЕдинственнБШ беднни округ, в ко- тором бнли силшн италБлнские националистн, бнл Старни город4, где в отличие от округа Св. Нков5 преобладал пролета- риат без постолнного заработка, рабочии лгад, живуодии слу- чаиннм заработком,гораздо менее сознателмши, и где покупка голосов осувдествлнласБ гораздо легче. В округе Св. Вид6, ијиен- но в ero более богатои северо-западнои части, опнтБ-таки бмли в болБШИнстве избиратели, стоившие за италБннскук) либе- ралБнуго партиго. Слабее всего италБлнские либералн бмли представлени в рабочем городском округе Св. #ков, в севернои части Нового города, населенеои словенцами, и в беднеишек к>го-воточнои части округа Св. Вид. 1Сак ТОЛБКО MM переходим в предместБН, тотчас же замечаем силБное падеиие сторонников италБЛНскои националистическои партии, a, вместе ,с тем, и падение доли италБлнского населеиил. Единственнмм исклго- чением нвлнетсл КБНДИН7, B котором преобладает италБннское население и которни no своеи политическои ориентации от- носитсн, в полнои мере к числу округов, благопринтствуговдих италБннскои националистическои партии. Во всех других кранх италБШскан националистическан партин отставала от словен- скои националистическои партии, a в болБШИнстве случаев и от социалистическои. Евде слабее италБннские либералн бнли представленм в триестских окрестностнх, бнвших вполне сло- венскими. При оценке избирателшнх резулБтатов в Триесте мм не должнн забнватћ, что италБннскан националистическан партии бнла господствунлцеи, что в ее руках бнл весБ хозниственнми и административнни аппарат, что она располагала огромннми финансовнми средствами длл пропагандБ1 и подкупа, что три- естское городское управление (магистрат), 6bminee твердо в руках италБинскои либералБнои партии, ВБ1давало удостовере- иин o трехлетнем и одногодичном пребБшании з Триесте, под- 1 Novo mesto j- Città Nuova 2 Nova milnica — Barriera Nuova 3 Stara mitnica — Barriera Vecchia 4 Staro mesto — Città Vecchia 5 Sv. Jakob — San Giacomo 6 Sv. Vid — San Vito 7 Kjadin — Chiadino > 115 готовлнло списки избирателеи и вмдавало избирателБтше леги- тимации. Всех, голосовавших за и.талБннокук) либералБнук> партига, Mu ОТНГОДБ не можем считатБ ее верннми сторонни- ками. Зто доказмвает уже сшљное колебание числа поданнмх за нее голосов, менившегосн от однмх вмборов до других, чего Mbi не замечаем y других партии. Социалистическал партин, как рабочан партан, опираласБ. естественно на избирателеи IV разрнда, a в разрндах от IV до I имела все менее и менее опорм, так что в первом разрнде она вообше не вмставлнла своих кандидатур. В последиие годн перед лервои мировои воинои социалистн все более и более завоевнвал« позиции и в III избирателмгом разриде, прежде всего в Св.#кове. Саммм СИЛБНБШ опорннм пунктом социалистов в городе бмл наиболее беднии округ Св. #ков. Там они бнли часто более СИЛБШЛ, чем обе осталонне партии вместе.. Другим важннм опорннм пунктом'социализма бмла гоговосточнал, бед- неишан частБ Св. Вида. В 1907 году, в моменх наивнсшеи моши социализма, после победм в 6opb6e за обшук» избирателБнук) реформу, когда в рлдах либералвнои буржуазии замечалисБ сме- тенце и страх, социалистм бмли СИЛБНМ И В Старом городе, где они при других Bbi6opax отставали от итал. либералов. Слабее всего социалистБ1 6Б1ЛИ претставленБ1 в самом богатом город- ском округе, в Новом городе, именно в гажнои ero части, далее в округе Новал таможнн, в северозападнои части Св. Вида, в значителшои части округа Старал таможнл и в западнои, более состонтелБнои, части Старого города. Евде более СИЛБНОО, чем в городе, социалистическан партин бБ1ла в предместБнх, ' осо- бенно в КолонБе8, Верхнеи Чарболе9 и Грете10- Слабее 'всего здесБ социалисга ОБШИ представленБ1 в ЛонБере11 и в Барков- лнх12, да евде в ШкеднБе13 и Нижнеи Св. Марии Магдалине14. В окрестностлх социалистБ1 6Б1ЛИ всего слабее, и все же именно здесБ, в рнболовном крае Св. Криж15, y них 6Б1Л самни СИЛШБШ опорнБШ пункт во всеи триестскои обвдине. Хотн словенскан националиетическан партин бБ1ла мевдам- скои партиеи, однако, no структуре своих избирателеи она СИЛБНО отличаласБ от италБннскои. Так, главнал сила и опора словенскои нациоиалистическои партии бБгла в IV разрнде, хотл и не в такои мере как y социалистическои партии. В Триесте, в котором на ограниченнои территории одновремевно веласБ двоинал борБба — классован и «ационалБнан, словен- 8 Kolanja — Cologna 9 Zg. Canbola — Chiarbola Sup. 10 Greta — Gretta 11 Ixrajer — Longera 12 BarkovJje — Barcola 13 Skedenj — Servola 14 Sv. Marija Magdalena ep. — S. Maria Maddalena inf. 15 Sv. KTÌZ — Santa Croce 116 скии пролетариат, следователшо, отзнвалси на признв своего мешанства, что представлиет нередкое лвление при движении буржуазннх кругов угнетаемнх народов. Однако, в' положении словенскои националистическои партии замечаетсн весБма ха- рактерное различие между городом и ero окрестноетнми: в городских избирателБннх округах словенекие националистм боролисБ прежде всего против италвннскои буржуазнои пар- тии и в 6opb6e против нее обнчно поддерживали социалистов, a в окрестннх избирателћннх округах их главннми противни- ками бмли социалистм, которне здесв, на словенскои нацио- налБнои территории, угрожали их ру^оводнидему положеник». Здесв центр тижести словенскои националистическои партии бнл уже в вмсшем разрнде, тогда как в городе ВВБГСШИХ раз- рндах они бмли всгоду представленм слабо, ниже среднего уровнн, в 3 разрнде даже слабее, чем социалистн, a во 2 и 1 разрндах y них бнл хотн и незначителБНБШ, но постолннм^ кадр избирателеи. Самнм СИЛБНБШ отторннм пунктом словен- ских националистов в городе бнла севернан част Нового города, далее средннн и гого-восточнан частв Св. Вида и особенно ГОЖНБШ и1 восточнни участки Св. ^кова (где они бмли, конечно, слабее соииалистов) и северо-западнан частн округа Нован таможни. В СОЦИЗЛБНОМ отношении зто бнли в болвшинстве случаев, хотн и не всегда, менее зажиточнне части города. Слабее всего словенцн бмли представленн в Старом городе. Если мм сопоставим успехи словенскои нацио- налистическои партии с оффициалБнои статистикои националв- ностеи, то MH в обгцем-обнаружим их совпадение. Сопостав- ление, вместе с тем, обнаруживает неточностБ оффициалБНОи переписм, именно в чегарех из шести городских округов долн словенскои националистическои партии более значителБна, чем долн оффициалБ^о зарегистрированнмх жителеи co сло- венским/хорватским или сербским разговорнвш НЗБЖОМ. Сле- дует, кроме того, приннтв во внимание, что италћннцм никогда не голосовали за словенскук) националистическуго партикк тогда как обратное лвление неоднократно имело место (осо- бенно зто можно сказатБ об окрестностн.х города), и что среди голосовавших за социалистов бнло оченБ много, no мнениго некотормх даже более половинн, словенцев. Гораздо СИЛБ- нее, чем в городе, словенские националистм бнли представленм в ero предмествнх, где они НВЛНЛИСБ уже самои СИЛБНОИ из всех партии, более СИЛБНОИ, чем две осталБгше, и где они отставади от италБннскои партии ТОЛБКО В КБндине. Евде более мош,нои словенскал националистическан партин бБ1ла в чисто словен- ских окрестностлх Триеста. Обвдан картина развитин в Триесте обнаруживает упадок влиннин италБлнскои либералБнои партии, представллвшеи в 1897 году еше приблизителБно 2/5 'лиц, имевших избирателБное право, a в 1911 — всего ТОЛБКО V3. В TO же времн социалистБ1 117 и словенские националистм возрасли на половину и перед первои мировои воинои составлнли уже почти 50 % всех имев- ших избирателБное право. Социалистм удвоили число своих голосов и прогрессировали как в городе, так и в предмесп>нх и окрестностих. Словенские националистм усилилисБ в город- ских избирателБнмх округах, a в окрестннх несколћко сокра- ТИЛИСБ, главннм образом, в виду успехов социалистов, a также вследствие притока италБннского населенин в предместћн и окрестности, представлнвшего обратнми процесс no сравнениго с притоком словенцев в город. The Elections in Trst — Trieste 1907 — 1913. (Résumé) On the basis of the results of the elections in Trst during the years 1907—1913, is presented the social structure of the voters of the then three large political parties in Trst, and their geogra­ phical arrangement in the territory of the Trst municipality. The elections to the Vienna parliament (Reichstag) of .the year 1907 and 1911 are taken into account, the first after the introduction of the general and equal electoral right, and the elections to the Trst town council (simultaneously the provincial assembly) of the years 1909 and 1913, introducing a general though retaining an unequal electo­ ral right. These elections were the last in the Austrian Trst. The elections after the first World War are not to the point any longer eis a real picture of true public opinion on account of the pre-fascist and fascist terror. After 1907 all male Austrian citizens were able to cast their votes for the parliament, provided they were 24 years of age and had been living at least one year in the respective community. The soldiers were without the electoral rights. In Trst 20% of the inhabitants had the electoral right, and the territory-ob the com­ munity was divided into five electoral districts; four of them in the city itself and a part of the suburbs, and one district comprising the rest of the suburbs and the surrounding country. The electoral order and the rules for the inumici pal elections were much more conservative due to the efforts of the Italian liberal national party which ruled in the town council: the voters were divided into four groups according to their wealth and property; in the first group or class voted the big bourgeoisie and the large landed proprie­ tors (with taxes over 400 ikrone per year); in the second, middle bourgeoisie (taxes 100 to 400 krone) and the officials, that is the body of the civil servants; in the third class »petite bourgeoisie« (taxes from 20 to 100 krone); in the fourth class voted the proletariat of whom place of residence for 3 years was required for fear of socialism. Thus the right ot vote was granted to 18—19% of the inhabitants. The electoral districts were similar to the parliamentary elections divided into those of the city and of the surrounding 118 country. The voting in the municipal elections was compulsory, — in "order to obtain the largest posstoble number of votes for the ruling Italian liberal party. — In all four elections there con­ stantly competed 3 big political parties in Trst: tvo nationalist parties, of which one was the Italian liberal national party, the other was the Slovene national party (named the political society Edinost), and lastly the Social-democratic party whose candidates in the city were with few- exceptions of Italian nationality, and its candidates in the rural regions of Slovene nationality. The other parties competing in the elections were not permanent and of no importance, they can be looked upon as dissidents of the Italian liberal paTty. The voters of the Italian liberal party-were recruited largely from the higher electoral classes. In the first three electoral classes the Italian partv had an immense superior force, in the fourth it was equally powerful with the Slovene and the Socialist party. • Electoral participation was always bigger in the higher electoral classes than in the fourth one. The power of the Italian liberal party was sinking constantly and perceptibly from one. class down to another, in the direction from class I to class IV. Geographica]ly, the arrangement of the voters in the Italian liberal party ma­ nifests the same attachement to the wealthier regions. The. mam Italian liberal post was the southern part of Novo mesto1 which was the richest city district (in the northern part of Novo mesto predo­ minated the inhabitants of Slovene nationality). Then comes Nova mitnica2, the next richest city district, and after that the district of officials. Stara mitnica3. The sole poor .region of the city m which the Ital. nationalists were strong was Staro mesto4, where im contrast to the district of Sv. Jakob5 predominated the proletariat without permanent employment, occasional workmen less classly- minded, and where the buying of votes could act an important part. In the region'of Sv. Vid", in the richer northwestern part, the voters of the It. liberal party again had the upper hand. The Italian liberals were most poorly represented in the working quar­ ters of Sv. Jakob, in the northern part of Novo mesto which was settled by the Slovenes, and similarly in the poorer southeastern part of Sv. Vid. As soon as we reach the suburbs, the per cent of the voters of the Ital. national party falls very sharply, and the per cent of the Italian population falls likewise. The only exception is Kjadin7 with the largest number of Italian population, and in its political orientation it is one of the more favourable districts 1 Città Nuova 2 Barriera Nuova 3 Barriera Vecchia • 4 Città Vecchia 0 San Giacomo n » San Vito * 7 Chiadino 119 for the Ital. national party. Everywhere else the Ital. nat. party lagged behind the Slovene national party, and in most cases behind the Socialist party. And the Italian liberals were still more poorly- represented in the completely Slovene surroundings. In assessing the electoral results in Trst, we should never forget the fact that the Ital. na>t. party had been the ruling and governing party; that this party held in its hands the whole eco­ nomic and administrative apparatus; that it managed all important printing and press; that it had at its disposal immense financial resources for purposes of .propaganda and bribery; that the municipal council, being solidly in the hands of the Ital. liberal party, was issuing needed certificates of place of residence for one or three years; that it was preparing the registers of voters and electoral lists, and was issuing to the voters cards serving for iden­ tification. Not in the least cam all those be counted among the party's faithful adherents and followers who had voted for the Ital. liberal party. This fact ist clearly evident from the fluctuation of the party's votes from one election to another, which cannot be ob­ served in the case of other parties. The Socialist party being the working man's party had for its basis and foundation the voters of the IVth class; from class IV. up to class I. its strength vas gradually lessening, and in class I. its candidates no longer stood for candidature. In the last few years before the first World War the Socialists continually gained strength also in the III. electoral class, principally in the region of Sv. Jakob. The strongest socialist post of the city was the poorest district at Sv. Jakob, where the Socialists proved not seldom stron­ ger than the other two parties between them. The next stronghold of Socialism was the southeastern rather poor region of Sv. Vid. In the year 1907, at the time of supreme strength of the Socialists victorious in the fight for general and equal electoral right, when the bourgeois were seized with confusion and perplexity, the So­ cialists were strong also at Staro mesto, where at other elections they were lagging behind the Italian liberals. The representation of the Socialists was the wea'kest in the richest region of Novo mesto, that is in the southern part; and such was the case at Nova mitnica, and likewise in the northwestern region of Sv. Vidi and in the greater part of Stara mitnica, and in the western part as well as in the wealthier section of Staro mesto. The Socialist party was much stronger in the suburbs in the city, above all at Kolonja8, Zgornjaj Čarbola" and Greta10. Their position was the poorest at Lonjer11 and Barkovlje12, Skedenj13, and Sp. Sv. Marija 8 Cologne 9 Chiarbola Sup. ' -° Gretta 11 Longera 12 Barcola 13 Ser vola 120 Magdalena14. The Socialists were the weakest in the surroundings; howerer there was their most solid stronghold in the territory of the Tret municipality: the fishing area of Sv, Križ15. The Slovene national party, though being a bourgeois party was nevertheless in its social structure different from the Italian. Thus, its main strength was consolidated in the fourth electoral class, though not so solidly as in the case of the Socialist party. In Trst, where in a comparatively small area was concentrated the most bitier double struggle — class-struggle and national conflict — the Slovene proletariat in a high degTee responded to the call of the Slovene bourgeoisie, which however is not a rare phenomen in the movements of bourgeoisie of . oppressed nations. Still, there in the eatse of the Slov. nat. party a strong difference between the city and the surroundings: in the electoral districts of the town the Slovene nationalists were opposing first of all the Italian bourgeois •party, and in this opposition they regularly supported the Socialists, while in the elections of the surroundings the Socialists were their chief opponents; for here in .the Slovene national territory their leading position was endangered by the Socialists. Here the- basis of the Slovene national party was among the voters of the higher class, while their representation in the higher' classes of the city was far under the average; in the III. class their situation was роотег than that of the Socialists; in the I. and II. class the regiment of their voters was admittedly small but nevertheless stable. In the city, the firmest stronghold of the Slovene nationalists was to be found in the northern part of Novo mesto, then in the middle and south-eastern area of Sv. Vid, and above all in the southern and eastern regions of Sv. Jakob (though being weaker of course than the Socialists), and in the northwestern part óf iSfova mitnica. In the social scale, these were usually, though not always, the less wealthy districts of the city. The Slovene natio­ nalists were most poorly represented in Staro mesto. Comparing the successes of the Slovene nationalist party with the official statistics of nationalities, we notice a nice harmony. The comparison points to the inexactness and incorrectness of the official counting, for to be sure among the four of the six city districts the portion of the Slovene national party is bigger than the part of the officially registered inhabitants speaking the Slovene, Croat, or Serb collo­ quial language. We should take into consideration the fact that the Italians never voted for the Slovene national party, while the contrary not seldom happened (this fact holds good especially for the surroundings), and among the votes cast for the Socialists there were many, as some think over half, votes cast by the Slovenes. Considerably stronger was the representation of the Slovene natio­ nalists in the suburbs than im the city; in the suburbs they were 14 S. Maria Maddalena inf. 15 Santa Croce 4 121 the strongest and most powerful of the three parties, more powerful than the other two between them: and they lagged behind the Italian party just only at Kjadin. To be sure, the Slovene national party was still stranger in the wholly Slovene surroundings. The picture of the general development in Trst manifests the regression and weakening in the power of the Italian liberal party. In the year 1897, it represented to some degree two fifths of the voters who had a right to vote, and in the year 1911 only one third of them. During the same period the Socialists and. the Slovene na­ tionalists increased by a half; and before the first World War they represented just only a little less than 50% of all having, the fran­ chise. The Socialists doubled up the number of their votes, and they advanced as well in the city as in the surroundings; the Slovene nationalists while making good progress in the electoral districts of the city, were somewhat left behind in the surrounding regions; and this happened first of all on account of the advance of socialism, and partly because of the immigration of the Italian population to the suburbs and surroundings (an opposite process of this was the Slovene immigration to the city). 122