List 20.
Gospodarske stvari.
Kdo je najhujši sovražnik gozdom in poljedelstvu?
Mnogo se je uže pisalo in se še piše o pokonče-vanji polju in gozdom škodljivih mrčesov. S pridnostjo more človek o tej zadevi res mnogo koristiti, a s slabim gospodarstvom še več škodovati. Zapoved, da se ima hosta suhega drevja itd. trebiti , ostaja večidel na papirju in zato brez ^vspeha, ker mrčes se brez ovire dalje plodi in širi. Zalibog pa moramo reči , da najhujši sovražnik dandanes je človek sam. To je tisti žužek, ki s sekiro v roki neprenehoma v gozdu drevje dolbe in tako rekoč gozde od kraja kosi. Gola rebra vničenih gozdov nam čedalje bolj to pričajo.
Vzrok žalostnih teh prikazin je v prvi vrsti revščina kmetova. Dasiravno je slab gospodar večkrat sam revščine kriv , je vendar tudi gotovo , da so silni davki, slabe letine in nezmerne tirjatve oderuhov (upnikov) kmeta malo da ne popolno uničile. In tako se skoraj v vsaki sili zateče v gozd, da se še za enkrat kake eksekucije ali drugega dolga snebi.
Kaj pa more učitelj na kmetih o tej zadevi storiti? Podueevati in svariti in kolikor more z zgledom kazati na slabe nasledke vednega pokončevanja gozdov in ca žalostne nasledke, ki izvirajo iz tega.
Največe zasluge za pokončevanje škodljive golazni imajo brez dvombe tiče. Zato smo ravno pretekle dni prejeli vladni ukaz zarad varstva tičev. Ali kaj pomaga, če ukaz zopet le na papirji ostane? Brez dvombe bo vsak učitelj svojo dolžnost storil, mladež v tej zadevi podučil in tudi s kaznijo žugal, ako bi se kdo pre-drznil poljedelstvu največe dobrotnice, tiče ali njih zarod moriti, vendar pa ni bilo še slišati, da bi bil kdo zarad tega kaznovan. Da se pa število teh dobrotnic manjša, vzrok je prvič tuja roka Lahov, ki jih na tisoče pokonča, da jih na pomlad iz onih toplih dežela zmirom manj k nam dohaja. Drugi vzrok je slabo, mrzlo vreme, ki na pomlad tičja jajčica ali neugodne mladiče vkonča. Tretji vzrok, rekel bi , so zraven hudobnih ali vsaj brezskrbnih morilcev vedno redkejša prebivališča tičev; zakaj, kjer nimajo tiči zavetja, nimajo tudi obstanka; kjer je bilo nekdaj polno dreves, nahajamo zdaj tako rekoč obrita tla.
In tako pridemo zopet na važnost gozdov.
Vse to odstraniti, bodi skrb vsacega človeka po svoji moči, za bolj izdatno pomoč pa: ,,videant con-sules!"                                                 J. Božja, učitelj.