‘	I* \V. -'v:
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 14	Ljubljana, 22. aprila 1970	Cena 3 dinarje	Leto XXVII
VSEBINA:
81. Odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1970
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
153.	Statut mesta Ljubljane, ki določa pravice in dolžnosti mesta, organizacijo mestne samouprave in način Izvolitve mestne skupščine (Ljubljana)
154.	Sklep o potrditvi urbanistične dokumentacije, ki v detajlu ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za del območja zazidalnega otoka MSI — Moste /Center/ (Ljubljana)
155.	Sklep o skladnosti lokacijsko tehnične dokumentacije za območje zazidalnega kareja št. 3 — tovarna LEK v zazidalnem otoku SP2 — Industrijska cona Litostroj, z urbanističnim načrtom mesta Ljub! lane (Ljubljana)
156.	Sklep, o skladnosti izvedbene dokumentacije za drugo zazidalno etapo z zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka SS9 — Koseze (Ljubljana)
157.	Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 1970
158.	Sklep o Izvolitvi sodnice občinskega sodišča na Rakeku (Cerknica)
159.	Odlok o osebnem dohodku in povračilu osebnega dohodka ter materialnih in potnih stroškov odbornikom, funkcionarjem in članom skupščinskih organov (Bežigrad)
160.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške (Bežigrad)
161.	Odlok o amortizaciji opreme upravnega organa skupščihe občine Ljubljana Bežigrad
162.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju stanovanj, s katerimi razpolaga skupščina občina Ljubljana Bežigrad za potrebe občanov
163.	Poročilo o izidu nadomestnih volitev odbornikov zbora delovnih skupnosti občine Ljuoljana Vlč-Rudnik, ki so bile dne 8. aprila 1970
i
81.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 28-215/69) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne cojne v letu 1970
I
Osnova za priznavanje republiškega dodatka za borce v letu 1970 znaša 1270 dinarjev.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, učinkuje pa od 1. januarja 1970.
SL 59-2/64
Ljubljana, dne 8. aprila 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Stane Kavčič Lr.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANA
153.
V petindvajsetletnem svobodnem razvoju, odkar je Ljubljana glavno nrjesto Socialistične republike Slovenije, so občani Ljubljane dosegli pomembne uspehe^ pri razvoju mesta in pri oblikovanju socialističnih družbenih odnosov v komunalni samoupravi. Da bi bil razvoj še uspešnejši in hitrejši, so si občani Ljubljane. leta 1967 v javni razpravi o komunalni ureditvi mesta želeli tak komunalni sistem, ki bi zagotavljal enakopraven položaj delovnih ljudi pri njihovem delu in pri možnostih za uresničevanje njihovih skupnih potreb. To pa je mogoče doseči le s skladnim in onot-.nim razvojem mesta ter njegove okolice ob istočasnem poglabljanju demokratičnih samoupravnih odnosov.
Izhajajoč iz teh teženj in iz funkcije, ki jo ima Ljubljana
—	kot glavno mesto Socialistične republike Slovenije;
—	kot zgodovinsko središče političnega in kulturnega življenja Slovencev;
—	kot kulturno središče slovenskega naroda zaradi koncentracije prosvetnih, znanstvenih in kulturnih ustanov ter kulturnih delavcev;
—	kot prometno središče Slovenije In............ '
—	zaradi močne ekonomske in proizvodne baze ob stalni hitri rasti števila prebivalcev,
je z XVIII. amandmajem k ustavi SR Slovenije Ljyl}-Ijana, razdeljena na občine, postala posebna družbenopolitična skupnost, v kateri mesto in občine skupaj uresničujejo svoje pravice in dolžnosti. Mesto in občine v Ljubljani sp temeljna družbeno-politična skupnost, njihovi samoupravni organizmi pa so neločljiva celota, ki se prek statutarnih določil in samoupravnih dogovorov zlivajo v enoten, na najširši osnovi zasnovan sistem samoupravljanja.
Pravice in dolžnosti posameznih dejavnikov v tem sistemu določa načelo, da mesto opravlja funkcije in zadeve skupnega pomena, občine pa vse druge pristojnosti temeljne družbeno-politične skunnosti Ljubljane ob nadaljnji krepitvi samouprave v , krajevnih skupnostih.
f
Da bi zagotovila zlasti
0	— enakopraven položaj delovnih ljudi pri njiho-
vem delu in pri možnostih za uresničevanje njihovih skupnih potreb;
—	skladen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti na območju mesta;
' — nadaljnje razvijanje sistema družbenega samoupravljanja na vseh področjih družbenoekonomskega udejstvovanja;
—	uveljavljanje vseh samoupravnih organizmov v okviru pristojnosti, določenih s statutom;
—	poglabljanje oblik neposrednega sodelovanja občanov pri uresničevanju vseh zadev splošnega pomena;
—	medsebojno sodelovanje vseh samoupravnih organizmov na območju mesta in
—	uvajanje take organizacije upravnih služb, ki bo učinkovita in usklajena s potrebami časa ter občanom najbolj pristopna,
je skupščina mesta Ljubljane po poprejšnji javni razpravi na 12. seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. aprila 1970 sprejela
STATUT MES^ LJUBLJANE
ki določa pravice in dolžnosti mesta, organizacijo mestne samouprave in način izvolitve mestne skupščine
I.	poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Mesto Ljubljana, razdeljeno na občine, je posebna družbeno-politična skupnost, v kateri občani uresničujejo družbeno samoupravljanje in urejajo tiste zadeve, ki so skupnega pomena za mesto.
Pravice in dolžnosti mesta določajo ustava, zakoni in ta statut.
2.	člen
S statutom mesta se določijo zadeve, ki so skupnega pomena za mesto, organizacija mestne samouprave in način izvolitve skupščine mesta (v nadaljnjem besedilu: mestna skupščina).
Z zakonom se lahko poverijo mestu tudi posamezne zadeve iz republiške pristojnosti.
3.	člen
Območje mesta Ljubljane obsega območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik.
Območje mesta določa -zakon.
!	4. člen
Mesto je pravna oseba.
Sedež mesta je v Ljubljani.
5.	člen
Pravice in dolžnosti mesta opravljajo občani neposredno na zborih volivcev, zborih delovnih ljudi in v drugih oblikah neposrednega odločanja ter mestna skupščina, njeni organi, občinske skupščine, njihovi organi in krajevne skupnosti.
6.	člen
Za izvrševanje svojih pravic in dolžnosti ima mesto svoje vire dohodkov, ki jih v skladu z zakonon-in tem statutom samostojno določa in z njimi samostojno razpolaga.
7.	člen
Občani ljubljanskih občin so tudi občani mesta Ljubljane.
8. člen
Mesto razvija gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje z mesti in občinami v Jugoslaviji in tujini.
9.	člen
Mesto Ljubljana ima grb in zastavo.
Grb ima obliko ščita z grbovnim poljem -.-deče barve; grbovna podoba predstavlja v spodnjem delu tri zelene griče, na njih belo ali srebrno obzidje s stolpom in na njem zmaj zelene barve.
Mestna zastava povzema barve iz grbovne podobe in se po dolžini deli na dve enaki barvni polji, od katerih je zgornje srebrno oziroma belo in spodnje zeleno.	,
10.	člen
Mesto Ljubljana ima svoj praznik.
Mestni praznik je 9. maj, dan obletnice osvoboditve Ljubljane v narodnoosvobodilni vojni.
11.	člen
Statut mesta sprejme mestna skupščina po poprejšnji javni razpravi,
Statut mesta se sprejme z večino glasov vseh odbornikov vsakega zbora mestne skupščine.
j II. poglavje
^RAVICE IN DOLŽNOSTI MESTA Uvodne določbe
12.	člen
Mesto Ljubljana izvršuje pravice in dolžnosti občine, določene z ustavo, zakoni in tem statutom, ter zagotavlja skladen razvoj mesta.
Mesto usmerja, usklajuje in določa enotno politiko družbenoekonomskega, kulturnega in urbanistično prostorskega razvoja na svojem območju.
13.	člen
Mesto skrbi za proučevanje naravnih, materialnih, kadrovskih, demografskih in drugih splošnih pogojev, potrebnih za družben in ekonomski razvoj mesta, posebno pa za proučevanje pogojev in možnosti za razvoj proizvajalnih sil in gospodarske dejavnosti v okviru urbanističnega in splošnega razvoja Ljubljane, možnosti za usklajevanje gospodarskega razvoja mesta z gospodarskim razvojem sosednjih in drugih občin, potreb in možnosti ter materialnih osnov za razvoj družbenih služb in za njihov skladni razvoj z jOspo-darsklm in družbenim razvojem mesta ter položaja organizacij in služb s tega področja in pogojev za njihovo delo.
\	14. člen
Mesto skrbi za zagotavljanje splošnih pogojev za razvoj gospodarstva in družbenih služb* posebno pa:
St. 14 — 22. IV. 1970 ------------------»----
—	zagotavlja pogoje za Cim boljšo prostorsko razporeditev delovnih organizacij s področja gospodarstva in družbenih služb ter drugih organizacij in služb, ki s svojim delovanjem dopolnjujejo njihovo dejavnost in ki ustrezajo družbenerriu razvoju mesta in potrebam občanov;
—	skrbi za razvoj in delovanje javnega mestnega prometa, za preskrbo z vedo, električno in toplotno energijo ter z drugimi vrstami energije in za razvoj storitvenih in drugih dejavnosti, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in zboljšujejo pogoje za delo delovnih organizacij;
—	usklajuje kadrovsko politiko v skladu s potrebami gospodarskega, družbenega in političnega razvoja mesta in se pri tem povezuje z nosilci kadrovske politike v mestu ter daje pobude za njihovo medsebojno sodelovanje;
—	skrbi za zboljšanje stanovanjskih razmer in hitrejšo stanovanjsko izgradnjo ter za razvijanje zdravstva, socialnih in drugih zavodov, organizacij in dejavnosti, ki prispevajo k zboljšanju življenjskih razmer delovnih ljudi in njihovih družin;
—	sodeluje pri ustvarjanju pogojev za razvoj dejavnosti delovnih organizacij, ki prispevajo k družbenemu in ekonomskemu razvoju mesta •
15 člen
Mesto pospešuje sodelovanje in združevanje na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti
Mesto zagotavlja pogoje za razvoj družbenega samoupravljanja in spodbuja delovne organizacije k družbenemu dogovarjanju zlasti o načelih, osnovah ter merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka
16.	člen
Mesto Ljubljana kot posebna družbeno-politična skupnost ureja tiste zadeve, ki so skupnega pomena za mesto.	—
17.	člen
Zadeve skupnega pomena za mesto so tiste pravice in dolžnosti občine na področju načrtovanja in gospodarstva, urbanizma in gradenj, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter cestnega prometa, trgovine, turizma, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in tehnične vzgoje, zdravstva in družbenega varstva, notranjih zadev in narodne obrambe, ki jih mora mesto zaradi svoje enotnosti, uspešnega in skladnega rajtvoja ter zaradi svojega splošnega napredka urejat-! enotno ter jih kot take določata zakon in ta statut.
18.	člen
Mestna skupščina po poprejšnjem mnenju občinskih skupščin sprejema
—	dolgoročni in srednjeročni program gospodarskega in družbenega razvoja mesta;
—	dolgoročne in srednjeročne programe razvoja posameznih dejavnosti;
—	regionalni prostorski plan ljubljanske regije;
—	urbanistični program za območje mesta;
—	urbanistični načrt za ureditveno območje mesta;
—	predpise o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča ter o prispevku za uporabo mestnega zemljišča.
Pri sprejemanju teh aktov je mestna skupščina dolžna obravnavati mnenja občinskih skupščin. Ce teh mnenj ne more upoštevati, mora občinske skupščine obvestiti o svojih razlogih za to.
19.	člen
Delovne organizacije, ki opravljajo zadeve kupnega pomena za mesto in kulturne, ter telesno vzgojne objekte, ki imajo pomen m mesto, določi mestna skupščina s posebnim predpisom.
Gospodarstvo
20.	člen
Na področju gospodarstva mesto
—	določa temeljna izhodišča za skladen gospodarski razvoj mesta;
sprejema okvirne programe in smernice za razvoj industrije, gradbeništva, trgovine in preskrbe, prometa, obrti, gostinstva, turizma, kmetijstva in gozdarstva ter s tem ustvarja osnovo za smotrno načrtovanje razvoja teh panog v občinah in delovnih organizacijah;
—	spremlja gospodarska gibanja na območju
mesta;	*
—	sprejema in izvaja ukrepe s področja družbene kontrole cen;
—	določa drobnoprodajne cene, marže v prodaji na drobno in cene drugih proizvodov in obrtnih storitev;
i — nadzoruje izvajanje predpisov o blagovnem prometu in opravljanju storitev;
—	določa najnižje osebne dohodke delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih;
—	sprejema bmipise o minimalnem poslovnem času gostinskih, trgovskih in drugih storitvenih obratov.
Urbanizem
*
21.	člen
Na področju urbanizma mesto skrbi in podvzema ukrepe za smotrn urbanistični razvoj svojega območja v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem mesta, zaradi tega
—	sprejema urbanistični program za območje mesta in .določa naselja ter območja, za katera se izdelajo urbanistični in zazidalni načrti;
—	določa naselja ali posamezna območja, za katera se izdelajo samo zazidalni načrti;
—	določa naselja ali območja, ki jih ureja urbanistični red;
—	sprejema urbanistični načrt in zazidalne načrte za ureditveno območje mesta. Ureditveno območje mesta določi mestna skupščina s posebnim odlokom:
—	določa zazidalne etepe na podlagi urbanističnega načrta za ureditveno območje mesta v skladu _ programom razvoja komunalno stanovanjske graditve ter z drugimi programi družbenoekonomskega razvoja mesta;
—	usklajuje urbanistične in zazidalne načrte ter urbanistične rede z urbanističnim- programom za tista območja, ki jih ne vključuje urbanistični načrt za ureditveno območje mesta;
—	sprejema predpise s področja urbanističnega načrtovanja in graditve investicijskih objektov;
—	opravlja geodetsko službo;
—	skrbi za varstvo narave;
—	skrbi za -načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov pred vojnimi akcijami;
—	opravlja zadeve s področja regionalno-prostor-skega planiranja na območju mesta;
—	vodi lokacijski in gradbenoupravni postopek;
\ ' \
—	ustanavlja urbanistično strokovno službe za območje mesta, potrjuje njen statut in nadzoruje njeno delo.
Komunalno in stanovanjsko gospodarstvo ter promet
22.	člen
Na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter cestnega prometa na ureditvenem območju mesta, če ni s tem statutom drugače določeno, mesto
—	opravlja vse pravice in dolžnosti do delovnih organizacij, ki opravljajo komunalno dejavnost skupnega pomena za mesto ter posebne pravice in dolžnosti do tistih komunalnih delovnih organizacij, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	sprejema dolgoročne in srednjeročne programe za razvoj komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter predpise in programe o etapni izgradnji, ki jo določa urbanistični načrt;
—	predpisuje družbene dajatve komunalnim delovnim organizacijam mestnega in posebnega pomena;
—	sprejema predpise in druge akte s področja gospodarjenja s stanovanjskimi hišami;
—	sprejema predpise o oblikovanju in delitvi stanarin;
—	sprejema predpise s področja stanovanjskih razmerij;
—	sprejema predpise o tehničnih normah v stanovanjski graditvi;
—	sprejema predpise o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča ter o prispevku za uporabo mestnega zemljišča;
'	— sprejema predpise in skrbi za vodenje zbirnega
katastra o komunalnih objektih in napravah, ki so v upravljanju komunalnih delovnih organizacij na območju, zajetem v urbariističnem načrtu;
—	sprejema predpise s področja cestnega prometa in prometne varnosti ter skrbi za vzgojo in preventivne ukrepe v cestnem prometu;
—	sprejema predpise v zvezi z onesnaženjem zraka, onesnaženjem vode, čezmernim hrupom in seizmično mikrorajonizacijo;
—	sprejema predpise s področja ustvarjanja/ in usmerjanja sredstev za kreditiranje komunalnih objektov in naprav, ki so v upravljanju komunalnih delovnih organizacij skupnega pomena za mesto;
—	sprejema predpise s področja namembnosti in razporeditve poslovnih prostorov;
—	sprejema predpise s področja vodnega gospodarstva na območju mesta;
—	sprejema predpise o gospodarjenju na področju ulic in cest IV. reda in njihove kategorizacije ter glede cestne službe na območju mesta;
—	sprejema delovni program in program porabe sredstev sklada za financiranje komunalnih objektov in naprav mestnega pomena.
23.	člen
Komunalne dejavnosti skupnega pomena za mesto so:	/
—	preskrba s pitno vodo;	/
—	odvajanje odpadne in meteorske vode;
—	javna snaga;
s
—	preskrba z električno energijo;
—	javna razsvetljava;
—	preskrba s plinom;
—	preskrba s toplotno energijo;
—	rpestni potniški promet;
—	javne tržnice;
—	urejanje in vzdrževanje zelenih površin mestnega pomena;
—	urejanje in vzdrževanje cestno-prometne signalizacije;
—	'pokopališka in pogrebna služba;
—	javni parkirni prostori;
—	dimnikarstvo;
—	deratizacija.
)Posebne komunalne dejavnosti skupnega pomena za mesto so:
—	konzumne mlekarne in
—	pekarne.
Mestna skupščina z odlokcm lahko določi še druge komunalne dejavnosti skupnega pomena za mesto, oziroma lahko za posamezne dejavnosti iz 1. odstavka tega člena določi, da niso skupnega pomena. Z odlokom določi tiidi pravice in dolžnosti mesta do teh dejavnosti.
Vzgojit in izobraževanje
24.	člen	; „
Na področju vzgoje in izobraževanja mesto
—	sprejema smernice in okvirne programe za oblikovanje enotne politike;
—	skrbi za srednje šolstvo in domove učencev srednjih šol ter izvršuje ustanoviteljske pravice in dolžnosti do teh zavodov;
—	sprejema program omrežja šol druge stopnje;
—	usklajuje politiko štipendiranja in dajanja posojil za izobraževanje;
—	usklajuje politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine ter
—	pospešuje dopolnilno, osnovno in strokovno izobraževanje mladine teh odraslih.
25.	člen
Pri izvrševanju pravic in dolžnosti mesta na področju vzgoje in izobraževanja mesto sodeluje z drui-beno-političnimi in samoupravnimi skupnostmi ter z delovnimi in drugimi organizacijami za zboljšanje učnih razmer, splošne izobrazbene ravni občanov in strokovnega usposabljanja zaposlenih.
Kultura in znanost
26.	člen
Na področju kulture in znanosti mesto
—	skrbi za skladen in smotrn razvoj kulture v mestu, ki jo obravnava po načelu enotnega kulturnega prostora glede na različno in svojstveno vlogo, M jo imajo posamezne kulturne dejavnosti;
—	sodeluje pri razvijanju in usmerjanju kulturnih dejavnosti na podlagi svojih dolgoročnih razvojnih načrtov, ki temeljijo na potrebah občanov in družbe kot celote ter na značilnostih, posebnostih in nalogah, ki izvirajo iz položaja Ljubljane v naši narodni, jugoslovanski in širši mednarodni skupnosti;
—	svojo politiko na področju kulture uveljavlja na podlagi dogovorov z nosilci kulturnih dejavnosti z
St. 14 — 22. IV. 1970
/
URADNI UST SRS
ustreznimi samoupravnimi organi, družbeno-politični-mi in drugimi skupnostmi;
—	določa v skladu s splošnim razvojem mesta delež svojega dohodka za delovanje in pospeševanje kulturnih dejavnosti, pri čemer upošteva sprejeti program, obseg in kakovost opravljenega dela;
—	skrbi za zidavo in vzdrževanje osrednjih objektov za kulturno dejavnost in za vzdrževanje spomenikov, ki so skupnega pomena za mesto;
—	izvršuje pravice in dolžnosti temeljne družbe-no-politične skupnosti do delovnih organizacij s področja kulture, spomeniškega varstva in arhivske službe, ki so skupnega pomena za mesto;
—	sodeluje z znanstvenimi zavodi, univerzo in drugimi visokimi šolami ter spodbuja delovne in druge organizacije, da bi uporabljale znanstvene dosežke, združevale sredstva za znanstveno raziskovalno deje ter ustvarjale druge pogoje za razvoj znanstvenih zavodov.
Telesna kultura in tehnična vzgoja
27.	člen
Na področju telesne kulture in tehnične vzgoje mesto
zagotavlja pogoje za zdravstveno'vars nov in razvija tiste zdravstvena menjene neposrednemu zdravstvi nov in preskrbi prebivalstva z zdrav!1
—	spremlja zdravstveno stanje in higienske razmere, v katerih žive in delajo občani in sprejema ukrepe;
—	spodbuja in pomaga pri delu zdravstvenih delovnih organizacij in daje predloge za uspešnejše poslovanje;
—	predlaga in spodbuja sodelovanje ter smotrno delitev dela med zdravstvenimi in drugimi delovnimi organizacijami ter strokovnimi društvi;
—	izvaja družbeno nadzorstvo nad poslovanjem zdravstvenih delovnih organizacij;
—	izvaja preventivno zdravstveno varstvo s tem, da sprejema in izvršuje predpise za preprečevanje in zatiranje bolezni, za zdravstveno nadzorstvo nad živili in predmeti splošne rabe ter za obvezne zdravniške preglede in zadeve higiensko-epidemiološke službe;
—	sprejema in izvršuje predpise o izvajanju mrliško pregledne službe in zagotavlja sredstva za njeno izvajanje in obdukcije oseb umrlih izven zdravstvenih zavodov, kadar gre za sum nalezljivih bolezni;
—	programira in usklajuje razvoj telesne kulture in športa;
—	programira in določa razpored športnih rekreacijskih objektov skladno z razvojem mesta;
—	programira in usklajuje razvoj tehnične kulture in tehnično-znanstvenega izpbraževanja občanov na podlagi načrta dolgoročnega razvoja za celotno mestno območje;
—	pospešuje in širi tehnično vzgojo in znanstvene tehnične dejavnosti ter podpira združenja s tega področja ;
—	podpira prireditve in manifestacije tehnične vzgoje;
—	skrbi za razvoj kvalitetnega športa in vrhunskih dosežkov v športu ter za razvoj znanstveno-teh-ničnih dejavnosti s tem, da zagotavlja materialne pogoje za delo strokovnih delavcev in potrebnih športnih tehnično-vzgojnih in znanstveno-tehničnih objektov;
—	skrbi in materialno podpira razvoj prioritetnih športnih panog in pomembnih dosežkov na področju telesne kulture in tehnične vzgoje;
—	skrbi za stalne in kvalitetne telesno-kulturne prireditve;
—	zagotavlja sredstva za gradnjo in vzdrževanje / osrednjih telesno-kulturnih objektov;
—	zagotavlja sredstva za strokovne delavce in vzgojitelje na področju vrhunskega športa;
—	skrbi za dejavnost in sodelovanje pri financiranju tehnično-vzgojnih organizacij, ki so pomembne za mesto;
—	zagotavlja sredstva za strokovne delavce teh-nično-vzgojne in znanstveno-tehnične dejavnosti, pomembne za mesto;
—	skrbi za izgradnjo in vzdrževanje objektiv tehnične vzgoje in za znanstveno-tehnične dejavnosti, ki so pomembne za mesto.
—	daje soglasje k splošnim aktom samoupravnih skupnosti in organizacij s področja zdravstvenega zavarovanja.
Družbeno varstvo
29.	člen
Na področju družbenega varstva mesto
—	usmerja politiko ter delovanje strokovpih služb
in organizacij s tega področja;	\
—	usklajuje pogoje in osnovna merila za zagotavljanje družbenega varstva;
—	pospešuje družbeno varstvo ter ustanavlja zavode in druge oblike zavodskega varstva otrok, mladine in odraslih;
—	ustvarja in zagotavlja sredstva za delovanje organizacij, ki opravljajo zadeve družbenega varstva in imajo pomen za mesto.
Skrb za borce in invalide NOV
30.	člth
%
Mesto usklajuje pogoje za reševanje zadev borcev in invalidov NOV s tem, da spremlja probleme in razmere borcev in invalidov NOV ter družin padlih borcev. Skupaj z organizacijami združenj borcev NOV, z občinami ter delovnimi in drugimi organizacijami sprejema ukrepe Za zboljšanje njihovih materialnih in stanovanjskih razmer ter zdravstvenega varstva.
Notranje zadeve
Zdravstveno varstvo
28 člen
Na področju zdravstvenega' varstva mesto — oblikuje enotno politiko razvoja zdravstvenih dejavnosti v mestu;
31.	člen	i
Mesto izvršuje vse pravice ih dolžnosti občin, ki jih le-te imajo po zakonu in drugih predpisih na področju notranjih zadev, razen zadev javne varnosti.
Za zadeve javne varnosti skrbijo mesto in ljubljanske občine,
\
Občinsko sodišče in občinsko javno tožilstvo
32.	člen	[)
Mestna skupščina ima vse pristojnosti glede občinskih sodišč in občinskega javnega tožilstva v Ljubljani,\ ki so z ustavo in zakoni dane občinski skupščini.
Narodna obramba
33.	člen
Mesto ima pravice in dolžnosti, ki jih ima občina po ustavi, zakonu in drugih predpisih na področju narodne obrambe.
34.	člen
V okviru svojih pravic in dolžnosti mesto
—	izdeluje razvojni in vojni načrt mesta;
—	organizira, oborožuje in opremlja svoje enote in službe teritorialne obrambe;
—	urejuje in vzdržuje javna zaklonišča;
—	usmerja in pripravlja mestno gospodarstvo za delo v vojnih pogojih;
—	organizira civilno zaščito na svojem ozemlju;
—	organizira in izvaja pouk prebivalstva za obrambo in zaščito ter pouk enot in služb teritorialne obrambe in enot civilne zaščite;
—	opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije in druge zadeve v zvezi z dolžnostmi ir pravicami občanov pri narodni obrambi;
—	usklajuje, usmerja in aktivira delo vseh družbenih dejavnikov v mes'tu na področju narodne obrambe;
—	izvršuje ukrepe pripravljenosti za primer neposredne vojne nevarnosti;
—	opravlja druge naloge s področja narodne ob-
rambe, določene z ustavo, zakonom in drugimi predpisi	■ \
Pri izvrševanju svojih nalog mesto svoje ielc usklajuje z delom republiških in drugih organov.
35.	člen
Organiziranje in izvajanje priprav za obrambe opravlja mesto v sodelovanju z občinami in krajevnimi skupnostmi. Neposredno organiziranje in izvajanje posameznih ukrepov in drugih opravil s področja narodne obrambe mesto lahko poveri občinam.
Organizacijo in način dela organov mesta, gospodarstva in družbenih slugb v primeru neposredne vojne nevarnosti ali v vojnem stanju v^kladu z ustave in zakonom ureja poseben odlok mestne skupščine.
Inšpekcijske službe
36.	člen
Mestna skupščina ima vse pristojnosti glede inšpekcijskih služb, ki so z ustavo in zakoni dane občinski skupščini.
III.	poglavje SREDSTVA MESTA
37.	člen
Za uresničevanje pravic in dolžnosti, ki so skupnega pomena za’ mesto pripadajo mestu tisti dohodki, ki
po zakonu pripadajo občini in so značilni kot dohodki mesta. Ti dohodki so:
—	občinski davek od prometa blaga na drobno;
—	občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini;
—	občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu;
—	občinski prometni davek od plačil za storitve;
—	občinske upravne takse;
—	občinske komunalne takse;
—	občinske sodne takse.
Dohodki mesta so tudi dotacije, prispevki, darila, volila in drugi dohodki.
38 člen
Mestna skupščina z odlokom določi višino udeležbe občin pri dohodkih iz prvega odstavka prejšnjega člena na podlagi programa dela in ob upoštevanju gospodarske moči, družbenih potreb občin in mesta ter na podlagi vsakoletne ocene skupnih dohodkov.
39. člen
Za izgradnjo komunalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektov ali za druge namene, ki imajo pomen za občane mesta, se lahko uvede samoprispevek.
Samoprispevek lahko uvede mestna skupščina nr podlagi sklepov zborov volivcev ali na podlagi referenduma.
Sredstva, ki so jih s samoprispevkom zbrali občani in delovne organizacije, se smejo uporabiti le za namen, za katerega so bila zbrana.
40 člen
Mesto samostojno razpolaga z dohodki, ki mu pripadajo kot posebni družbeno-politični skupnosti.
Politiko uporabe mestnih sredstev določa mestna skupščina v skladu s programom gospodarskega in družbenega razvoja mesta.
Mestna skupščina razporeja sredstva mesta v mestnem proračunu po postopku in na način, kot je določen z zakonom,
Posamezne družbene potrebe, naloge in obveze mesto lahko financira tudi iz skladov in posebnih^računov.
Ob pogojih, ki so določeni z zakonom, mesto najema kredite, sprejema obveznosti in razpisuje posojila z javnim vpisom.
41.	člen
Sredstva za opravljanje nalog, ki so določene z ustavo, zakonom in tem statutom zagotavlja z mestnim proračunom mestna skupščina.
42.	člen	•
drgani in organizacije, ki razpolagajo s sredstvi mesta jih uporabljajo za namene, za katere so jim bila dana in skrbijo za njihovo racionalno porabo.
Pravilno in smotrno uporabo sredstev, ki so razporejena s proračunom, nadzoruje mestna skupščina,
43.	člen
Delovne organizacije, ki jim sredstva za opravljanje določenih nalog iz pristojnosti mesta zagotavlja
mestni proračun, so najmanj enkrat na leto dolžne predložiti mestni skupščini poročilo o načinu uporabe teh sredstev in kadar mestna skupščina to zahteva.
Proračun mesta
44.	člen
Mestna skupščina sprejema proračun, s katerim se določajo in razporejajo sredstva, namenjena za delo skupščine in njenih organov ter za druge družbene zadeve, ki se v skladu z zakonom in tem statutom financirajo iz mestnega proračuna.
Proračun se sprejema za eno koledarsko leto in velja za leto, za katero je sprejet.
45.	člen
Mestni proračun se pripravi na način, določen z zakonom in tem statutom.
Osnutek proračuna sestavi mestni upravni organ, pristojen za finance, v skladu s politiko splošne družbene porabe in s smernicami družbenega in gospodarskega razvoja.
46.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja proračun, so mestni skupščini dolžni predložiti svoj program dela in potrebno dokumentacijo o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o pogojih dela in o drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
47.	člen
Predlog proračuna sprejme svet, pristojen za finance, obravnavajo pa ga zbori volivcev in zbori delovnih ljudi, ki lahko dajo nanj svoje pripombe in
predloge.
Po zaključeni javni obravnavi mestna skupščina razpravlja o predlogu proračuna in o predlogih iz javne obravnave ter proračun sprejme.
O pripombah in predlogih iz javne obravnave, ki jih skupščina ni sprejela, obvesti predlagatelje c razlogih za to.
48.	člen	%
Sklepni račun o izvršitvi proračuna sprejme mestna skupščina.
49.	člen
Nadzorstvo nad dotokom in uporabo proračunskih sredstev izvaja svet, pristojen za finance.
Skladi meita
50.	člei)
Za financiranje družbenih zadev, nalog in obveznosti, ki zahtevajo trajnejše zagotavljanje sredstev, mestna skupščina lahko ustanavlja sklade.
Sredstva skladov se zagotavljajo po zakonu iz dohodkov mesta, prispevkov delovnih in drugih organizacij ter občanov.
Sklade ustanavlja mestna skupščina z odlokom. V organ upravljanja sklada imenuje mestna skupščina poleg svojih odbornikov tudi predstavnike vlagateljev in uporabnikov sredstev tega sklada, predstavnike občinskih skupščin in drugih organov in organizacij, zainteresiranih za dejavnost sklada.
51.	člen
Sklad ima statut, program in finančni načrt.
Statut sklada potrdi mestna skupščina.
Združevanje sredstev
52.	člen
Za financiranje posameznih potreb in nalog, ki so skupnega pomena za mesto in izgradnjo nekaterih pomembnejših objektov, mesto svoja sredstva 'ahkc združuje s sredstvi delovnih ali drugih samoupravnih organizacij, družbeno-političnih skupnosti in občanov
Sredstva mesta, namenjena za združevanje, se zagotavljajo V proračunu ali v skladih.
Sredstva za te namene se lahko izločijo tudi na poseben račun.
Združevanje sredstev s sredstvi organov, organizacij in občanov poteka po postopku, določenem z zakonom in tem statutom.
53.	člen
Občinske skupščine, delovne in druge samoupravne organizacije, krajevne skupnosti, zbori volivcev in zbori delovnih ljudi lahko dajejo spodbude za združevanje sredstev iz prejšnjega člena ali predlagajo, da prevzame to spodbudo mestna skupščina.
Pristojni organi mesta skupno z organi upravljanja organizacij, ki združujejo sredstva, sporazumno odločajo o vseh vprašanjih, pomembnih za združevanje sredstev in njihovo uporabo, zlasti pa o načinu združevanja, namenu, načinu uporabe in nadzorstvu nad porabo sredstev.
IV.	poglavje
SAMOUPRAVLJANJE V MESTU
54.	člen
•
Pravice in dolžnosti mesta opravljajo občani neposredno na zborih volivcev, zborih delovnih ljudi, z referendumom in drugimi oblikami neposrednega odločanja ter posredno v mestni skupščini, njenih organih, občini in krajevnih skupnostih.
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
55.	člen
Na zborih volivcev in na zborih delovnih ljudi občani in delovni ljudje obravnavajo zadeve, ki so kot pravice in dolžnosti mesta, določene s tem statutom
56.	člen
Na zborih volivcev dajejo občani predloge za reševanje zadev, ki so skupnega pomena za mesto, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali zakonom, ter neposredno odločajo o zadevah, če je take določeno z zakonom ali tem statutom-
57.	člen
Zborom volivcev in zborom delovnih ljudi mora mestna skupščina predložiti v obravnavo:
—	osnutek statuta mesta;
—	osnutek izhodišč za izdelavo programa gospodarskega' in družbenega razvoja mesta;
—	osnutek in predlog urbanističnega programa in urbanističnega načrta za območje mesta;
—	predlog proračuna in sklepnega računa mesta ter predloge 'finančnih načrtov skladov, kadar je tako določeno-z ustanovitvenim aktom sklada.
Če mestna skupščina katere od omenjenih zadev predhodno ni predložila v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, o taki zadevi ali aktu ne more dokončno sklepati.
58.	člen
Na lastno pobudo ali na pobudo občinskih skupščin in krajevnih skupnosti daje mestna skupščina v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi tudi druga vprašanja, ki sodijo med pravice in dolžnosti mesta.
59.	člen
Zborom Volivcev in zborom delovnih ljudi na vsem mestnem območju mora mestna skupščina dati v obravnavo tudi vse tiste zadeve, za katere to zahteva večina občinskih skupščin.
60.	člen
Zborom volivcev in zborom delovnih ljudi v posamezni občini se dajo v obravnavo zadeve iz okvira pravic in dolžnosti mesta, če imajo poseben pomen za to občino in če tako odloči mestna skupščina, skupščina te Občine ali večina zborov volivcev, zborov delovnih ljudi ali krajevnih skupnosti z območja te občine.
61.	člen-
Mestna skupščina ali njen zbor lahko sklene, da bo dal v obravnavo zborom delovnih ljudi v delovnih organizacijah predloge za rešitev tistih zadev, ki so pomembne za njihov položaj in delo.
62.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi lahko tudi na lastno pobudo obravnavajo zadeve iz okvira pravic in dolžnosti- mesta in dajejo glede teh zadev mestni skupščini svoje predloge in mnenja.
63.	člen
Zahtevke, predloge in mnenja zborov volivcev in zborov delovnih ljudi obravnavajo mestna skupščina in njeni organi.
Če skupščina predlogov ali mnenj ne upošteva, mora o tem volivce obvestiti o razlogih za to.
Mestna skupščina ne sme sprejeti predpisa ali drugega splošnega akta, ki je pomemben za življenje in delo v mestu, če se je proti njemu izrekla več kot polovica vseh zborov volivcev in zborov delovnih ljudi V mestu.
64.	člen
Zbore volivcev, na katerih se obravnavajo zadeve iz okvira pravic in dolžnosti mesta, sklicuje predsednik mestne skupščine.
Območja in postopek za sklic ter delo zborov volivcev in zborov delovnih ljudi ureja občinski statut
65.	člen
Na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi, ki obravnavajo zadeve iz okvira pravic in dolžnosti mesta,
mora biti navzoč odbornik mestne skupščine in dajati občanom in volivcem potrebna obvestila in pojasnila ter odgovarjati na njihova vprašanja.
66.	člen
Pri pripravah za zbore volivcev in za zbore delovnih ljudi mestna skupščina in njeni organi sodelujejo z občinskimi skupščinami in njihovimi organi, s krajevnimi skupnostmi ter z družbeno-političnimi organizacijami v mestu.
Referendum
67.	člen
%
Z referendumom občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za mesto kot celoto.
68.	člen
Referendum obvezno razpiše mestna skupščina, če je tako predpisano z zakonom, če ga za odločitev c določenem vprašanju zahteva več kot polovica zborov volivcev z območja mesta, več kot polovica krajevnih skupnosti ali najmanj tri občinske skupščine.
Referendum mestna skupščina lahko razpiše tudi na lastno spodbudo ali na predlog splošnega zbora.
69.	člen
Referendum razpiše mestna skupščina s sklepom, s katerim določi besedilo in dan referenduma.
Med objavo sklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora preteči najmanj 8 dni.
Referendum izvede občinska volilna komisija po načelih, ki veljajo za volitve odbornikov v občinsko skupščino. Po enakem postopku se opravi tudi glasovanje.
Občani glasujejo o postavljenem vprašanju na glasovnicah z »za« ali »proti«.
70.	člen
Referendum je veljaven, če je glasovala večina vseh volivcev. Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če je glasovala zanj večina volivcev, ki so glasovali.
Izid glasovanja na referendumu je za mestno skupščino obvezen.
Eno leto po izvedbi referenduma mestna skupščina ne more sprejeti nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
MESTNA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI
Sestav skupščine in način izvolitve odbornikov
71.	člen
Mestna skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti mesta.
Svoje pravice in dolžnosti mestna skupščina izvršuje na podlagi ustave, zakonov in tega statuta.
72.	člen
Mestno skupščino sestavljata mestni zbor in zbor delovnih skupnosti.
Vsak zbor šteje 50 odbornikov.
73.	člen
Volitve v mestno skupščino se izvedejo na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice občanov in delovnih ljudi.
74.	člen
Odbornike mestne skupščine se voli na način in po postopku, ki je z zakonom določen za volitve odbornikov občinskih skupščin.
Volilne enote za volitve odbornikov mestne skupščine se določijo s posebnim odlokom.
Področje in delo mestne skupščine
75.	člen
Mestna skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, pomembnih za gospodarski in družbeni razvoj mesta, sprejema programe, načrte, predpise in druge splošne akte in opravlja druge zadeve, ki so ji dane v pristojnost z ustavo, zakoni in tem statutom.
Mestna skupščina opravlja zadeve s svojega delovnega področja na .svojih sejah, na sejah zborov, sve-( tov, komisij in v drugih organih.
76.	člen
Zadeve iz pristojnosti mestne skupščine opravljata zbora enakopravno, posamezne zadeve iz njene pristojnosti pa opravljata zbora samostojno. Posamezne zadeve mestna skupščina lahko opravlja tudi kot enoten zbor.
77.	člen
/ 1
Vsak zbor praviloma zaseda in odloča o zadevah iz svojega delovnega področja na ločeni seji.
Kadar razpravljata o vprašanjih, o katerih odločata enakopravno, ali o vprašanjih, ki so skupnega pomena za oba zbora imata zbora lahko skupne seje.
Kadar zbora odločita, da bosta na skupni seji tudi glasovala, glasujejo odborniki vsakega zbora ločeno.
O vprašanjih, ki so skupnega pomena za oba zbora, zbora na skupni seji lahko sprejemata skupne sklepe in priporočila.
78.	člen
Mestni zbor in zbor delovnih skupnosti enakopravno
—	sprejemata in spreminjata mestni statut;
—	sprejemata program gospodarskega in družbenega razvoja mesta;
—	sprejemata proračun in sklepni račun;
—	sprejemata splošne predpise, s katerimi se urejajo praVice in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij;
—	ustanavljata delovne organizacije in sklade ter odločata o njihovih statutarnih vprašanjih;
—	najemata in razpisujeta mestna posojila;
—	sklepata o razpisu mestnega referenduma;
—	sklepata o razpisu samoprispevka;
—	sprejemata poslovnik za delo mestne skupščine;
—	sklepata o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij;
—	volita in razrešita predsednika in podpredsednika mestne skupščine ter imenujeta in razrešita predsednike in člane svetov in komisij, tajnika, pomočnika tajnika in starešine temeljnih upravnih organov;
—	proučujeta poročila, analize in drugo gradivo s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva in sprejemata sklepe in priporočila ter ustrezno ukrepata ;
—	nadzorujeta uporabo družbenih sredstev in delitev dohodka delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti;
—	sprejemata priporočila organom družbenega upravljanja delovnih organizacij, delovnih skupnosti in samoupravnih skupnosti;
—	obravnavata poročila upravnih organov mestne skupščine in občinskih sodišč, javnega tožilstva, javnega pravobranilstva, sodnika za prekrške in drugih organov, katerih delo nadzoruje;
—	odločata o drugih vprašanjih, za katera je z zakonom, tem statutom ali z drugim splošnim predpisom mestne skupščine določeno, da enakopravno odločata mestni zbor in zbor delovnih skupnosti.
79.	člen
Mestni zbor samostojno
—	voli in imenuje organe, ki ne sodijo v samostojno delovno področje zbora delovnih skupnosti ali v pristojnost skupščine kot enotnega zbora;
—	izvršuje pravice skupščine glede odgovornosti organov, ki jih je volil oziroma imenoval;
—	'določi enega ali več odbornikov mestnega zbora, ki sodelujejo pri sklepanju zakonskih zvez na območju matičnega urada Ljubljana;
—	obravnava sklepe zborov volivcev in sprejema odločitve glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov ali v samostojno delovno področje zbora delovnih skupnosti.
80.	člen
. Zbor delovnih skupnosti samostojno
—	voli, imenuje in razrešuje predstavnike v organe upravljanja in skupnosti iz pristojnosti mestne skupščine;
—	obravnava sklepe zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah in skupnostih.
'•m
81.	člen
Vsak zbor samostojno voli predsednika zbora in člane mandatno-imunitetne komisije ter razpisuje nadomestne volitve odbornikov.
82.	člen
Mestna skupščina zaseda kot enoten zbor tudi takrat, kadar se skupno s predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij in društev sestane kot splošni zbor.
83.	člen	'
Seje mestne skupščine in zborov so javne.
Mestna skupščina oziroma njen zbor na svoje seje lahko vabi posamezne občane, predstavnike občinskih skupščin, poslance, voljene na območju Ljubljane, ter zastopnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij.
\
84.	člen
Skupnim sejam obeh zborov mestne skupščine predseduje predsednik mestne; skupščine, če je odsoten, pa podpredsednik Seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, če je odsoten, pa njegov namestnik.
Na skupni seji obeh zborov sklepa mestna skupščina veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora. Vsak zbor mestne skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov.
Kadar mestna skupščina odloča o zadevah, ki sc v enakopravnem delovnem področju obeh zborov, sprejema sklepe z večino glasov navzočih odbornikov vsakega zbora.
Statut mesta, program gospodarskega in družbenega razvoja mesta, urbanistični program, generalni urbanistični načrt mesta in proračun so sprejeti, če zanje glasuje večina vseh odbornikov vsakega zbora.
85.	člen
Natančnejše predpise o delu skupščine, zborov in njihovih organov določa skupščina s svojim poslovnikom.
Predsednik mestne skupščine, predsednika zborov in tajnik skupščine
86.	člen
Predsednika ter enega ali več podpredsednikov mestne skupščine izvoli mestna skupščina izmed svojih odbornikov. Mestni zbor in zbor delovnih skupnosti izvolita izmed svojih odbornikov predsednika zbora. Mandatna doba izvoljenih je štiri leta.
Predlog za izvolitev predsednika in podpredsednika mestne skupščine ter predsednikov zborov mora dati najmanj deset odbornikov mestne skupščine.
Predsednika, podpredsednika in predsednika zborov mestne skupščine volijo odborniki s tajnim glasovanjem.
Za predsednika in podpredsednike mestne skupščine so izvoljeni kandidati, ki dobijo večino glasov odbornikov; za predsednika zborov pa kandidata, ki dobita večino glasov posameznega zbora.
87.	člen
Mestna skupščina ima tajnika, ki ga imenuje za dobo Štirih let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Predsedniku, podpredsedniku in tajniku mestne skupščine pripada za delo stalna mesečna nagrada. S svojim odlokom skupščina lahko predpiše stalne nagrade tudi predsednikoma zborov in drugim funkcionarjem.
88.	člen
Predsednik mestne skupščine predstavlja mesto kot pravno osebo.
V posameznih primerih predsednik lahko pooblasti tudi koga drugega, da zastopa mesto.
89.	člen
Predsednik mestne skupščine organizira delo v skupščini in njenih organih in usmerja ter usklajuje njihovo delo, sklicuje skupne seje obeh zborov, predlaga dnevni red za te seje in jih vodi, podpisuje akte, sprejete na skupnih sejah zborov in opravlja zadeve, za katere je pooblaščen.
.	90. člen
Predsednik mestne skupščine lahko skliče seje njenih posameznih organov, če tega ne storijo njihovi
predsedniki; od posameznih organov predsednik lahko zahteva, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo.
Predsednik je disciplinski starešina tajnika mestne skupščine.
Za svoje delo predsednik odgovarja mestni skupščini.
1	91.	člen
V primeru	naravnih ali drugih	hudih	nesreč,	ne-
posredne vojne nevarnosti, v vojnem stanju ali v drugih izrednih okoliščinah, ko se ne more sestati mestna skupščina, predsednik lahko izvršuje pravice iz pristojnosti, mestne skupščine-in njenih organov. Te ukrepe mora predložiti v potrditev mestni skupščini na prvi prihodnji seji.
v	92.	člen	'
Podpredsednik	mestne	skupščine opravlja	tiste	za-
deve iz pristojnosti predsednika, za katere ga ta pooblasti.
Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik, ki ga . on pooblasti.
93.	člen
Predsednik zbora organizira delo zbora in skrbi za izvajanje njegovih sklepov ter drugih aktov, sodeluje s predsednikom mestne skupščine in s predsednikom drugega zbora pri organizaciji in usklajevanju dela skupščine in zborov ter sklicuje seje zbora na podlagi sklepov zbora ali po lastni spodbudi.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo, če to predlaga predsednik mestne skupščine ali najmanj deset odbornikov zbora.
94.	člen
Tajnik mestne skupščine
—	skrbi in je odgovoren za to, da mestna uprava kot celota dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu in tem statutu;
—	skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog;
—	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic mestne skupščine in njenih svetov;
—	nadzoruje in usklajuje delo upravnih organov;
—	pomaga predsedniku mestne skupščine pri pripravljanju sej skupščine in pri usklajevanju dela posameznih svetov ,in skupščinskih komisij;
—	opravlja druge naloge, ki jih ima po zakonu in
po posebnih predpisih ali, ki mu jih naloži mestna skupščina.	/
Tajnik se mora udeleževati sej mestne skupščine in na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina alf njen član s področja dela mestne uprave.
Tajnik je za svoje delo odgovoren mestni skupščini in njenemu predsedniku.
Predsedstvo mestne skupščine
95.	člen
Predsedstvo mestne skupščine sestavljajo predsednik in podpredsedniki mestne skupščine ter predsednika zborov.
Pri delu predsedstva sodeluje tajnik mestne skupščine.
Predsedstvo mestne skupščine ima koordinacijsko sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izraženo vlogo.	v mestni skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolž-Pravice in dolžnosti odbornikov	nosti, se ne sme odborniku mestne skupščine brez primestne skupščine	volitve njegovega zbora vzeti prostost ali zoper njega
96 člen	začeti kazenskega postopka; če zbor ni zbran, da pri-
volitev mandatno-imunitetna komisija zbora; zbor, ki Odbornik pridobi pravice in dolžnosti odbornika	mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi,
mestne skupščine z dnem verifikacije svojega manda-	Privolitev ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za
ta; prenehajo pa mu z dnem verifikacije mandata na , katero je pripor obvezen, ali če je bil odbornik mest-
novo izvoljenega odbornika.
Dolžnost odbornika mestne skupščine je javna družbena funkcija in častna družbena dolžnost.
Odbornik mestne skupščine ima pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti v mestni skupščini in njenih organih.
Natančnejše določbe o povračilu stroškov odbornikom predpiše mestna skupščina s posebnim odlokom.
97.	člen
Odborniki mestne skupščine imajo razen pravic n dolžnosti, ki so določene ^ ustavo in tem statutom, se tele:
—	udeležujejo se sej mestne skupščine in njenih organov in sodelujejo pri njihovem delu;
—	pregledujejo gradivo, ki se pripravlja za seje mestne skupščine ali njenih organov;
—	predlagajo skupščini sprejetje splošnih predpisov, odločb ter sklepov v posameznih zadevah;
—	zahtevajo pojasnila o posameznih zadevah, predlagajo, da se spremenijo in dopolnijo besedila aktov, ali da se zadeva odloži z dnevnega reda ali da
'se obravnavanje preloži;
—	sprožajo razpravljanje in odločanje o kateremkoli vprašanju, ki je splošnega pomena za mesto, za širšo družbeno skupnost ali za območje lastne volilne enote;
—	redno se ucksležujejo zborov volivcev in zborov delovnih ljudi in poročajo o delu mestne skupščine;
—	udeležujejo se sej samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij in skupnosti v svoji volilni enoti; poročajo o delu mestne skupščine glede teh organizacij in skupnosti ter skrbijo, da je meslna skupščina seznanjena ZMnnenji in stališči organov in skupnosti teh organizacij; te organizacije pa morajo seznaniti s sklepi in odločitvami skupščine;
—	zahtevajo strokovno pomoč upravnih organov pri opravljanju svoje dolžnosti v mestni skupščini ter v ta namen uporabljajo publikacije in strokovno knjižnico mesta.
98.	člen
Odborniki «eo za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni volivcem in mestni skupščini.
99 člen
Odbornik, ki svoje odborniške dolžnosti ne opravlja ali je ne opravlja v skladu z določbami tega statuta in ki ne uživa zaupanja volivcev, se odpokliče.
Pristojni organi so dolžni predlagati in uvesti postopek za odpoklic ob pogojih za odpoklic iz prejšnjega odstavka. Postopek za odpoklic odbornika določa zakon.
100.	člen
Odbornik mestne skupščine ne sme biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne
ne skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta, ali hujša kazen. ,	•
Sveti
101.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi in organi družbenega samoupravljanja mestne skupščine na področju, za katero so ustanovljeni. Za svoje delo so odgovorni mestni skupščini.
102.	člen
Svete mestne skupščine sestavljajo člani, ki jih imenuje mestna skupščina izmed svojih odbornikov in drugih občanov.
Svet ima predsednika in praviloma deset do štirinajst članov.
Predsednik sveta je odbornik mestne skupščine. •
Članom sveta traja mandat štiri leta.
103.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega delovnega področja na sejah. Delo na sejah ureja poslovnik sveta.
104.	člen
i
Mestna skupščina ima tele svete:
—	svet za finance;
—	svet za gospodarstvo;
—	svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet;
—	svet za kulturo;
—	svet za narodno obrambo;
—	svet za preprečevanje družbeno negativnih pojavov;
—	svet za splošne in notranje zadeve;
—	svet za stanovanjsko gospodarstvo;
—	svet za telesno in tehnično vzgojo;
—	svet za turizem;
—	svet za urbanizem;
—	svet za vzgojo in izobraževanje;
—	svet za zdravstveno in družbeno varstvo.
Mestna skupščina z odlokom lahko ustanovi še
druge svete. Z odlokom določi tudi področje dela in naloge posameznega sveta.
Za opravljanje svojih nalog svet lahko ustanovi stalne ali občasne komisije.
105.	člen
Sveti so na svojem delovnem področju pristojni zlasti za to,
—	da skupščini in njenim zborom predlagajo politiko za svoje področje ter izdajo odlokov, programov
razvoja in drugih aktov;	,
—	da skrbijo za izvajanje politike in za izvajanje programov, odlokov in drugih aktov skupščine ter za izvrševanje zakonov; pri tem organizirajo in spodbujajo aktivnosti za izvrševanje politike ter pravilnega in zakonitega izvajanja predpisov;
—	da izdajajo odredbe in navodila, kadar so za tc pooblaščeni, in da dajejo priporočila delovnim in drugim organizacijam;
—	da spremljajo izvrševanje predpisov in izvajanje politike pristojnih organov in organizacij;
—	da poročajo skupščini o izvajanju politike in o izvajanju njenih sklepov in drugih ukrepov;
—	cTa nadzorujejo delo mestnih upravnih organov in jim dajejo smernice za njihovo delo.
V upravnih zadevah odločajo sveti samo, če tc predvideva zakon ali odlok mestne skupščine.
Komisije
106.	člen
Za pripravo splošnih aktov, za proučevanje posameznih zadev in za opravljanje drugih nalog ima mestna skupščina stalne in občasne komisije.
107.	člen
Stalne komisije mestne skupščine so;
1.	komisija za volitve, imenovanja in kadrovske
zadeve;	/
2.	komisija1 za vloge in pritožbe;
3.	komisija za družbeno nadzorstvo;
4.	statutarno-pravna komisija;
5.	komisija za samoupravne akte delovnih organizacij;
6.	komisija za imenovanje ulic, cest, trgov in naselij;
7.	komisija za verska vprašanja.
Kofnisija ima praviloma 5 do 15 članov. Predsednika in člane imenuje mestna skupščina izmed odbornikov in drugih občanov.
108.	člen
Delovno področje komisij se določi s poslovnikom.
109.	člen
Vsak zbor mestne skupščine ima mandatno-imuni-tetno komisijo, ki ima pet članov.
Člani mandatno-imunitetne komisije so odborniki ustreznega zbora mestne skupščine.
Klub odbornikov
110.	člen
Odborniki mestne skupščine lahko ustanovijo klub odbornikov zaradi seznanjanja s pomembnejšimi vprašanji, stališči ter predlogi zveznih, republiških in drugih predpisov in smernic; zaradi spoznavanja in proučevanja tekočih gospodarskih in družbeno-političnih problemov mesta ter zaradi skupnega dogovarjanja in sprejemanja stališč o zadevah, ki jih je potrebno obravnavati med volivci, v skupščini in v družbeno-političnih organizacijah.
Koordinacijski odbor I	111. člen
Za sodelovanje s skupščinami ljubljanskih občin ima mestna skupščina koordinacijski odbor kot posve-
tovalni organ. Sestavljajo ga predsednik mestne skupščine in predsedniki skupščin občin Ljubljane.
Predsednik koordinacijskega odbora je predsednik mestne skupščine.
Mestni upravni organi
112.	člen
Upravni organi mesta opravljajo upravne in druge zadeve, ki so z zakonom določene kot pristojnosti občinske skupščine, in sicer tiste,
—	za katere je s statutom določeno, da so skupnega pomena za mesto;
—	ki so bile v pristojnosti mestne uprave na dan uveljavitve statuta;
—	za katere se sporazumejo občine in mesto;
—	in kadar je tako določeno z zakonom.
•Seznam pristojnosti mestne uprave na dan uveljavitve statuta je sestavni del tega statuta.
113.	člen
Organizacijo mestnih/ upravnih organov in drugih organpv ir* organizacij, ki jih ustanovi mestna skupščina, določi ta s svojim odlokom.
114.	člen
Upravni organi, mestne skupščine so lahko: tajništva, uprave, oddelki, uradi, zavodi, komisije in službe.
115.	člen
Upravni organi skupščine opravljajo upravne in druge zadeve s svojega delovnega področja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih daje zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi, ter po smernicah skupščine in njenih svetov.	,
116.	člen	'	"i
Upravni organi skupščino in ustrezne svete redno seznanjajo s problemi svojega področja in jim pomagajo s svojimi spodbudami in predlogi pri uresničeva1-nju njihovih nalog.
117.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom skupščine, izdanim na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objaviti.
118.	člen
Tajnik je predstojnik mestne uprave in disciplinski starešina delovnih ljudi zaposlenih v mestni upravi.
Posamezne disciplinske pravice tajnik lahko prenese na neposrednega starešino.
119.	člen
Predstojniki upravnih organov skrbijo vsak na svojem delovnem področju za izvrševanje zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter predpisov, sklepov in smernic mestne skupščine in njenih svetov; skrbijo, da se izdelajo osnutki predpisov in drugih aktov ter pripravijo analize in drugo gradivo za skupščino in niene svete.
/
Predstojnik upravnega organa skrbi, da delavci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo naloge s svojega področja, organizira in vodi delo v org..nu in je neposredni starešina njegovih delavcev; izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
Predstojnike mestnih upravni organov imenuje mestna skupščina.
120.	člen
Predstojniki upravnih organov so na področjih, ki jih vodijo, osebno odgovorni skupščini in ustreznemu svetu za zakonito in pravočasno delo ter za izvrševanje sklepov in smernic skupščine in njenih svetov.
Predstojniki upravnih organov so odgovorni tudi tajniku skupščine v okviru njegovih pristojnosti.
Tajnik najmanj enkrat letno poroča skupščini c delu upravnih organov.
121.	člen
Delavci, zaposleni v upravi mestne skupščine, sestavljajo delovno skupnost, ki v mejah zakonov in na podlagi drugih predpisov samoupravno urejajo notranja razmerja.
Pravico samoupravljanja uresničujejo delavci neposredno in posredno po svetu delovne skupnosti.
Gasilska brigada
i 122. člen
Za izvajanje ukrepov proti požaru, gašenju požarov in reševanju ljudi in premoženja, ogroženega s požarom in drugimi naravnimi in hudimi nesrečami, ima mesto poklicno gasilsko brigado.
V.	poglavje
RAZMERJA MESTNE SKUPŠČINE
Razmerja med mestno skupščino	(
in krajevnimi skupnostmi
123.	člen
V krajevnih skupnostih občani mesta uresničujejo samoupravljanje na vseh področjih tistih dejavnosti, kt so namenjene neposrednemu zadovoljevanju njihovih potreb in potreb naselij kot celote.
124.	člen
Mestna skupščina in njeni organi sodelujejo s krajevnimi skupnostmi pri razvijanju tistih dejavnosti jz okvira pravic in dolžnosti mesta, ki imajo skupen pomen za občane na območju mesta ali v njegovem
Občani obravnavajo v krajevni skupnosti zadeve, ki so pomembne za mesto, in o teh zadevah lahke sporočajo svoje predloge organom mesta ali občine.
126.	člen
I
Mestna skupščina obvešča krajevne skupnosti o Izdelavi urbanističnih načrtov, programov razvoja sto-
ritvenih in socialno-zdravstvenih dejavnosti, ki so skupnega pomena za mesto.
Mestna skupščina in njeni organi obravnavajo mnenja in predloge krajevnih skupnosti in jih o tem obveščajo.
127.	člen
Krajevne skupnosti lahko neposredno ali prek občinskih skupščin predlagajo, da mestna skupščina obravnava zadeve ali sprejme akt opiroma ukrep iz svoje pristojnosti, ki je neposredno pomemben za občane na območju krajevne skupnosti.
Mestna skupščina in njeni organi so dolžni tak predlog obravnavati in o svoji odločitvi obvestiti krajevno skupnost.
128.	člen
Mestna skupščina lahko prepusti krajevni skupnosti opravljanje posameznih nalog iz okvira pravic in dolžnosti mesta. V tem primeru mora krajevni skupnosti zagotoviti potrebna finančna sredstva.
129.	člen
Mestna skupščina je dolžna skrbeti in zagotavljati vse potrebno za nadaljnji razvoj in utrjevanje krajevnih skupnosti.
Zlasti je dolžna skrbeti, da se v krajevnih skupnostih razvijajo take oblike dela, ki občanom omogočajo neposredno vplivanje in odločanje p zadevah, ki so za njih skupnega pomena.
Razmerja med mestno skupščino in samoupravnimi skupnostmi
130.	člen
Mestna skupščina ustanavlja tiste samoupravne skupnosti, ki jih je po zakonu dolžna ustanoviti, pa tudi druge, če spozna, da je zaradi povečanja neposrednega vpliva uporabnikov in drugih zainteresiranih občanov in organizacij ter zaradi racionalizacije dela na področju posameznih družbenih služb potrebna posebna samoupravna organizacija.
V
131.	člen
Mestna skupščina ustanavlja samoupravne skupnosti, ki delujejo na območju ljubljanskih občin ali za širše regije, če se tako sporazume z drugimi občinami v regiji, in sicer za tiste družbene službe, ki so s statutom mesta določene kot službe skupnega pomena za mesto.
V sporazumu z občinami v mestu mestna skupščina lahko ustanovi samoupravne skupnosti tudi rfa tistih področjih družbenih služb, ki zaradi njihovega posebnega pomena za občine spadajo v okvir njihovih pravic in dolžnosti.
132.	člen
Mestna skupščina zagotavlja samoupravni skupnosti, ki jo je ustanovila, sredstva za realizacijo njenega programa dela.
Mestna skupščina določa sistem financiranja za samoupravne skupnosti za širšo regijo in za tiste, ki so bile ustanovljene po sporazumu med občinami v Ljubljani in sporazumno s prizadetimi občinskimi skupščinami..
133.	člen
Mestna skupščina opravlja vse pravice nasproti samoupravnim skupnostim, ki jih je ustanovila, če so z zakonom ali aktom o ustanovitvi določene kot pristojnosti občine.
134.	člen
Mestna skupščina ima nasproti samoupravnim skupnostim tudi usmerjevalno in nadzorno funkcijo.
135.	člen
Mestna skupščina uresničuje nadzorno funkcijo do samoupravnih skupnosti s tem, da potrjuje njihove statute, daje soglasje k njihovim delovnim programom, finančnim načrtom in sklepnim računom ter obravnava njihova poročila, ki so jih dolžne predlagati.
Svojo usmerjevalno funkcijo pa uresničuje s tem, da skrbi za uspešno delovanje samoupravne skupnosti in delovnih organizacij s področja, za katero je samoupravna skupnost ustanovljena, razvija pa tudi oblike, ki neposrednim uporabnikom in drugim zainteresiranim organom in organizacijam zagotavljajo vpliv.
136.	člen
Mestna skupščina mora skrbeti za krepitev samoupravnega položaja samoupravnih skupnosti, ki jih ustanovi in zlasti tudi za to, da bo le-ta v skladu z druibeno-političnim sistemom Jugoslavije ter s temeljnimi pravicami občanov in drugih samoupravnih organizacij.	■"
Razmerja med mestno skupščino In občinskimi skupščinami
137.	člen
Mestna skupščina sodeluje z občinskimi skupščinami in skupaj z njimi skrbi za razvijanje vseh oblik neposrednega samoupravljanja občanov.
138.	člen
Razmerja med občinskimi in mestno skupščine * imajo svoj izvor in temelj v lastnosti mesta in občin kot temeljne družbeno-pplitične skupnosti.
139.	člen
Pri opravljanju svojih pristojnosti mestna skupščina sodeluje s skupščinami občin Ljubljane pri določanju politike gospodarskega in družbenega razvoja mesta, pri sprejemanju predpisov in pri odločanju c ukrepih v zadevah, ki so skupnega pomena za mesto.
140.	člen
Način sodelovanja se določi s tem statutom in s poslovnikom mestne skupščine.
141.	člen
Mestna skupščina mora poslati občinskim skupščinam vse predloge aktov iz občinske pristojnosti, ki imajo pomen tudi za mesto, najkasneje 30 dni pred obravnavo na sejah zborov.
K predlogom aktov občinske skupščine lahko dajo svoja mnenja in predloge in jih sporočijo mestni skup-
ščini pismeno ali ustno po svojem predstavniku na seji njenih zborov.
142.	člen
Za področja, za katera pri mestni skupščini niso ustanovljene upravne službe, izvršujejo odloke in druge akte mestne skupščine občinski upravni organi.
Razmerja med mestno skupščino, družbeno-političnimi in družbenimi organizacijami ter društvi
143.	člen
Mestna skupščina sodeluje pri reševanju zadev iz svojega delovnega področja z družbeno-političnimi in družbenimi organizacijami ter društvi v mestu.
144.	člen
Mestna skupščina lahko skupaj s predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev, ki delujejo na območju Ljubljane kot splošni zbor, obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za mesto.
Spodbudo za sklicanje splošnega zbora da lahke predsednik mestne skupščine, zbora mestne skupščine, mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva ali drug najvišji organ družbeno-politične or-* ganizacije ali društva mesta.
Splošni zbor lahko sprejema smernice in priporočila za delo organov mestne skupščine, delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena za mesto.
145 člen
Organi mestne skupščine lahko vabijo na svoje seje predstavnike družbeno-političnih organizacij in društev, da z njimi obravnavajo tiste zadeve z njihovega delovnega področja, ki so v zvezi s stanjem na posameznih področjih družbenega življenja v mestu.
146.	člen
Mestna skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati mnenja in predloge družbeno-političnih 'organizacij in društev v mestu o predlogih posameznih odlokov ali drugih aktov in mnenja o posameznih zadevah.
Kadar'družbeno-politične organizacije ali društva dajo mnenje mestni skupščini in njenim organom, so tl dolžni vabiti na svoje seje njihove predstavnike.
Mestna skupščina in njeni organi gojijo s temi organizacijami tudi druge oblike sodelovanja ter samoupravnega dogovarjanja.
Razmerja med mestno skupščino In širšimi družbeno-političnimi skupnostmi
147.	člen
Mestna skupščina in njeni organi lahko neposredno sodelujejo s Skupščino SR Slovenije in njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za mesto.
148.	člen
Delegati mesta Ljubljane sodelujejo na zasedanju delegatov občin v Skupščini SR Slovenije pri obravnavanju zadev o temeljnih vprašanjih s področja komunalnega sistema, financiranja družbeno-političnih
skupnosti, družbenega načrtovanja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike: prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva, pa tudi o drugih zadevah, ki so skupnega pomena za občane mesta.
149.	člen
Na zasedanju delegatov občin ima delegat mesta Ljubljane pravico in dolžnost sporočati mnenja, stališča in predloge mesta o zadevah, ki so na dnevnem redu zasedanja.
150.	člen
Stališča in predlogo mesta sprejme skupščina mesta Ljubljane na seji posameznih zborov, na skupni seji zborov ter na seji svetov ali komisij.
Stališča in predloge sprejme lahko tudi organ samoupravne skupnosti z mestnega območja, če je skupščina mesta Ljubljane tako sklenila.
151.	člen
Za svoje delo na zasedanju v Skupščini SR Slovenije je delegat mesta odgovoren skupščini mesta Ljubljane in jo je dolžan obveščati o svojem delu in o delu na zasedanju delegatov občin.
152.	člen	/
Skupščina mesta Ljubljane sme delegata me ta razrešiti pred potekom roka, za katerega ga je izbrala, če na zasedanju delegatov občin v Skupščini SR Slovenije v svoji obravnavi ni povedal mnenja, stališča in predlogov mesta ali pa jih je povedal smiselne drugače ali povsem nasprotno, kot so bila sprejeta v skupščini mesta Ljubljane. ■
153.	člen
Skupščina mesta Ljubljane izvoli izmed svojih odboujikov ter članov svetov in komisij ali organov samoupravnih skupnosti štiri delegate mesta za nasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije.
Delegat mesta se izvoli praviloma za mandatne dobo skupščine, lahko pa tudi samo za eno ali več zasedanj.
Za izvolitev delegata mesta in za njegovo razrešitev veljajo določbe poslovnika ža delo mestne kup-ščine.
154.	člen	'
Predsedstvo mestne skupščine:
—	določi, kateri organ bo obravnaval zadeve, ki so na dnevnem redu zasedanja delegatov občin v Skupščini SR Slovenije, in sprejel o njih mnenja, stališča in predloge mesta;
—	določi, kateri izmed stalnih delegatov mesta se bo udeležil posameznega zasedanja, oziroma
—	ugotovi, kateri delegat mesta je bil izbran za posamezno zasedanje 'delegatov občin.
155.	člen
Pri sodelovanju s Skupščino'SR Slovenije in njenimi organi mestna skupščina in njeni organi izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za repu-'bliko in mesto, predlagajo sprejem zakona ali drugega akta ter dajejo mnenja in stališča k osnutkom in pred-
logom zakonov in drugih aktov republiške skupščine., Mestna skupščina lahko razvija tudi druge oblike sodelovanja.
156.	člen
Način sodelovanja se nadrobno predpiše s poslovnikom mestne skupščine.
157.	člen
S svojim delom mestna skupščina seznanja republiške in zvezne poslance, izvoljene na območju ‘jub-Ijanskih občin. Republiški in zvezni poslanci morajo biti obveščeni o sejah mestne skupščine in njenih organov, na katerih se obravnavajo posamezne zadeve iz pristojnosti republiške oziroma zvezne skupščine ali če imajo take zadeve širši pomen.
Razmerje med mestno skupščino in delovnimi organizacijami
158.	člen
Mesto lahko ustanavlja delovne organizacije. Izključno pravico ustanavljanja ima mesto za tiste delovne organizacije, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za mesio.
Delovne organizacije, ki opravljajo zadeve skupnega p.oinena za mesto, določi mestna skupščina s posebnim odlokom.
Ob ustanovitvi določi dejavnost delovne organizacije oziroma delovno področje in poskrbi za sredstva, ki jih potrebuje za začetek svojega dela.
Razmerja med mestom in delovnimiv organizacijami temeljijo na načelih samostojnosti in medsebojnih obveznosti, ki jih določajo veljavni predpisi za občino in za delovne organizacije.
159.	člen
Mestna skupščina in njeni organi skrbijo, da delovne organizacije, ki jih je ustanovila, z družbenimi sredstvi skrbno in dobro gospodarijo in sicer v korist družbene skupnosti ter v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Mestna skupščina in njeni organi opravljajo nad delom teh organizacij upravno-inšpekcijsko nadzorstvo nad samoupravnimi akti delovnih organizacij, družbeno nadzorstvo in druge pravice, ki jih za posamezne delovne organizacije daje zakon občinski skupščini.
VI.	poglavje
SAMOSTOJNI ORGANI MESTA
Sodnik za prekrške
160.	člen
Mestna skupščina ustanovi sodnika za prekrške kot samostojen organ in ima glede njega vse pristojnosti, ki so s predpisi dane občinski skupščini.
Sodnik za prekrške Ljubljana izvršuje tudi odloke skupščin občin Ljubljane.
Mestno javno pravobranilstvo
161.	člen
Mestna skupščina ustanovi mestno javno pravobranilstvo kot samostojen organ in ima glede njega
vse pristojnosti, ki so po temeljnem zakonu o javnem pravobranilstvu in drugih predpisih dane v pristojnost občinski skupščini.
' V skladu z zakonom in drugimi predpisi mestno javno pravobranilstvo v Ljubljani zastopa mesto Ljubljano in občine v Ljubljani ter druge pravne osebe.
Postaja milice
162.	člen
Zadeve javne varnosti opravlja postaja milice Ljubljana, ki jo v skladu z zakonom ustanovijo skupščina mesta Ljubljane in skupščine ljubljanskih občin.
Pravice in dolžnosti mestne in občinskih skupščin do postaje milice se določijo z ustanovitvenim aktom.
VII.	poglavje
AKTI MESTNE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
163.	člen
Mestna skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge akte jv okviru svojih pravic in dolžnosti.
V mejah svoje pristojnosti za opravljanje svojih nalog:
—	mestna skupščina izdaja odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila;
—	sveti mestne skupščine pa odločbe, sklepe, smernice in priporočila, odredbe in navodila, kolikor so za to pooblaščeni s posebnimi predpisi;
—	svet za narodno obrambo sprejme razvojni in vojni načrt mesta;
—	upravni organi izdajajo odločbe, upravna navodila, odredbe in strokovna navodila, kadar so za tc pooblaščeni s posebnimi predpisi.
164.	člen
Predlog za sprejem akta lahko dajo: odbornik, posamezen zbor, svet, komisija, predstojnik mestnega upravnega organa, delovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti, njihova združenja, družbenopolitične organizacije, društva in občani.
165.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov, ki jih izdajajo mestna skupščina in njeni organi, določa njen poslovnik.
VIII.	poglavje
DRUŽBENO NADZORSTVO
166.	člen
Mestna skupščina izvršuje družbeno nadzorstvo z namenom, da-bi sel zagotovili javnost in družbena odgovornost pri delu njenih organov in organov družbenega samoupravljanja organizacij, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za mesto.
Pri izvrševanju družbenega nadzorstva skupščina obravnava splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaga-' nja z 'družbenimi sredstvi, delitve dohodka in načina
izvrševanja pravic in dolžnosti omenjenih organov in organizacij.
167.	člen
Z izvrševanjem družbenega nadzorstva mestna skupščina vpliva na razvijanje odgovornosti in spoštovanja socialističnih norm pri samoupravljanju, pri poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
Pri izvrševanju družbenega nadzorstva mestna skupščina sodeluje z organi samoupravljanja.
i
168.	člen
Z družbenim nadzorstvom mestna skupščina ne sme omejevati z ustavo in z zakonom določenih pravic organov, organizacij in občanov in tudi ne kršiti njihovih pravic in na zakonu temelječih koristi.
169.	člen
Družbeno nadzorstvo mestna skupščina izvršuje na skupnih in na ločenih sejah svojih zborov.
Za opravljanje določenih zadev s tega področja mestna skupščina ustanovi komisijo za družbeno nadzorstvo.
170.	člen
Zbora in sveti mestne skupščine, ki v mejah svojega delovnega področja spremljajo tista gibanja in pojave na posameznem področju družbenega življenja, ki imajo skupen pomen za mesto, opozarjajo komisijo za družbeno nadzorstvo na pojave, ki bi jih bilo treba obravnavati.
171.	člen
Kadar mestna skupščina in njeni organi obravnavajo posamezna vprašanja, ki se nanašajo na stanje ali na ugotovljene nepravilnosti v kaki delovni organizaciji, vabijo na seje predstavnike organov in organizacije.
Varstvo zakonitosti
172.	člen
V okviru svojih pravic in dolžnosti mestna skupščina zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti zaradi varovanja svoboščin in pravic občanov, pravic samoupravljanja in drugih pravic organižacij.
173.	člen
Statut mesta Ljubljane mora biti v skladu z ustavo in zakonom Splošni akti, ki jih. sprejmejo mestna skupščina in njeni organi v mejah svoje pristojnosti, morajo biti v skladu z ustavo, zakonom ter statutom in drugimi predpisi.
174.	člen
Mestna skupščina lahko odpravi ali razveljavi vsak predpis ali drug splošen akt svojega sveta, ki je v nasprotju z ustavo, zakonom, drugim predpisom in tem statutom.
Svet mestne skupščine lahko odpravi ali razveljavi vsak predpis ali drug splošen akt mestnega upravnega organa, ki je, v nasprotju z ustavo, zakonom, drugim predpisom in tem statutom.
175.	člen
Predsednik mestne skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ mesta izven upravnega postopka, in ga predloži skupščini na prvi prihodnji seji, da o njem dokončno odloči. Ce tega ne stori, se smatra, da akta ni zadržal.
Tajnik mestne skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal izven upravnega postopka upravni organ, če ugotovi, da akt ni v skladu z zakonom. O tem je tajnik dolžan takoj obvestiti predsednika mestne skupščine.
Predsednika mestne skupščine obvesti tajnik tudi v primeru, če meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nesmotrn ali če sodi, da bi z izvršitvijo akta lahko nastala škoda.
176.	člen
Predsednik mestne skupščine lahko zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa mestne skupščine ali njenih organov, izdanega izven upravnega postopka, če meni, da ni v skladu z zakonom.
Tako zadržani akt ali sklep predloži v odločitev mestni skupščini na prvi prihodnji seji. Ce tega ne stori, se smatra, da akta ni zadržal.
177.	člen
Ce delovna ali druga samoupravna organizacija, ki opravlja dejavnost skupnega pomena za mesto, izda protiustaven ali nezakonit splošni akt, mestna skupščina lahko zadrži njegovo izvršitev do odločitve ustavnega sodišča.
178.	člen
Predpisi in drugi splošni akti, ki jih sprejme mestna skupščina in njeni organi, morajo biti objavljeni, preden začno veljati.
Mestni predpisi in splošni akti se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije.
179.	člen
Predpis in splošni akt mestne skupščine in njenih organov začne veljati osmi dan po objavi, če v samem predpisu ni drugače določeno.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahke določi, da predpis ali splošni akt mestne skupščine in njenih organov začne veljati v roku, krajšem kot osem dni po objavi.
IX.	poglavje
MEDMESTNO SODELOVANJE
180.	člen
Mesto Ljubljana sodeluje z drugimi mesti doma in v tujini, da izmenjuje izkušnje pri spoznavanju gospodarske, stanovanjske, komunalne in kulturne problematike v razvoju modernega mesta in da razvija prijateljske stike.
181.	člen
Mesto Ljubljana sodeluje in navezuje prijateljske stike z drugimi mesti na lastno spodbudo ali na spodbudo mesta, s katerim naj bi sodelovalo.
O sodelovanju odloča mestna skupščina.
182.	člen
Kadar je spodbudnik za trajno sodelovanje in vzpostavitev prijateljskih stikov drugo mesto, sklepa o tem mestna skupščina na svoji seji.
183.	člen
Na seji, na kateri se sklepa o sodelovanju-z drugim mestom, je lahko navzoča tudi delegacija tega mesta.
184.	člen
Mesto Ljubljana sodeluje tudi v medmestnih organizacijah doma in v tujini. O članstvu in izstopu odloča mestna skupščina.
185.	člen
Predstavnike mesta v medmestno organizacijo imenuje mestna skupščina Predstavniki so o svojem delu v organizaciji dolžni najmanj enkrat letno poročati mestni skupščini.
PRIZNANJA MESTA
186.	člen
Mesto Ljubljana podeljuje naslov častnega občana, domicil, zlato plaketo ilegalca, nagrado mesta Ljubljane ter druga priznanj^ in nagrade posameznikom in organizacijam.
Častni občani
187.	člen
Naslov častnega občana mesta Ljubljane se podeli osebam, ki imajo posebne zasluge za .razvoj in napredek mesta Ljubljane in za njegovo povezavo z drugimi mesti doma in v tujini; bivšim in sedanjim prebivalcem mesta Ljubljane za izredne dosežke na področju znanost’ kulture in na drugih področjih; državnim poglavarjem in najvišjim funkcionarjem mednarodnih < ga-nizacij, ki imajo zasluge za mir in za razvijanje dobrih mednarodnih oziroma meddržavnih odnosov Socialistične federativne republike Jugoslavije z drugimi državami.
*
O podelitvi naslova častnega občana odloča mestna skupščina ha slavnostni seji obeh zborov.
Naslov častnega občana se podeli s posebno listino.
Domicil
188.	člen
Ljubljana je kot žarišče narodndosvobodilnega boja slovenskega naroda veliko prispevala k naporom za njegovo zmago v narodnoosvobodilni vojni. V spomin na to in da bi se ohranile njene junaške • tradicije, podeljuje domicil mesta Ljubljane posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, ki so izšle iz Ljubljane ali pa so imele poseben pomen za Ljubljano in njeno osvoboditev.
O podelitvi domicila sklepa mestna skupščina, ustrezni enoti pa se izroči spominska listina.
Za jubilejna in druga praznovanja enot narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije,
ki imajo domicil mesta Ljubljane, prispeva mesto tudi finančna sredstva.
Zlata plaketa ilegalca
189.	člen
Zlata plaketa ilegalca se podeljuje, organizacijam in posameznikom za posebne zasluge pri revolucionarni preobrazbi mesta in življenja v njem.
O podelitvi zlate plakete ilegalca mestna skupščina odloča na slavnostni seji obeh zborov.
Zlata plaketa ilegalca se podeli s posebno listino.
Nagrada mesta I.iuMjme
190.	člen
Za posebne uspehe na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembneje prispevajo k razvoju nesta, življenja v njem, njegovi podob" in ugledu Ljubljane v domovini in svetu mestna skupščina podeljuje Nagrado mesta Ljubljane.
Nagrada se podeljuje vsako leto ob dnevu osvoboditve Ljubljane,
Nagrada se lahko podeli posameznikom, delovnim skupinam ter delovnim in družbenim organizacijam
Nagrada mesta Ljubljane se podeli s posebno listino.
Druga priznanja in nagrade
191.	člen
Za posebne dosežke na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembnejše prispevajo k njegovemu nadaljnjemu razvoju daje mesto druga priznanja in nagrade.
Ta priznanja in nagrade ustanovi mestna skupščina s posebnim odlokom.
XI. poglavje
SPREMEMBA STATUTA
192.	člen
Spodbudo za spremembo mestnega statuta dajo občani in njihova Združenja, družbeno-politične organizacije, krajevne skupnosti, delovne in druge samoupravne organizacije ter njihova združenja,
O spodbudi iz prvega odstavka tega člena razpravlja pristojno skupščinsko telo ter jo sprejme in izdela predlog za r*.estno skupščino ali pa ugotovi, da razlogov za spremembo statuta ni, in o tem obvesti spodbudnika. Če tisti, ki je dal spodbudo za spremembo statuta, pri svojih stališčih vztraja, mora pristojno skupščinsko telo skupščino obvestiti o obeh stališčih. Stališče mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva pa mora pristojno skupščinsko tele dati v obravnavo skupščini.
Će mestna skupščina spodbude ne sprejme, o tem vprašanju nova spodbuda ni mogoča pred potekom 6 mesecev od dneva, ko skupščina stare ni sprejela
193.	člen
nikov mestne skupščine ali pa občinska skupščina. Predlog mora biti obrazložen.	„
O predlogu za spremembo statuta odloča mestna skupščina.
194.	člen
Če skupščina predloga za spremembo statuta ne sprejme, se .tak predlog o istem vprašanju mestni skupščini ne more dati pred potekom 6 mesecev od dneva, ko je bil prejšnji predlog zavrnjen.
^	195. člen
Mestna skupščina potem, ko je uveden postopek za spremembo statuta določi način, postopek in tistega, ki naj izdela besedilo spremembe.
O spremembi statuta odloča mestna skupščina s statutarnim odlokom.
XII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
196.	člen
Pristojnosti, ki jih določijo novi predpisi zvezne ali republiške skupščine za občinsko skupščino opravlja mestna skupščina, če le-te sodijo med zadeve, ki so s tem statutom določene kot zadeve skupnega pomena za mesto. Če tega ni mogoče ugotoviti, o teh pristojnostih odloča mestna skupščina v soglasju z občinskimi skupščinami.
197.	člen
Do ustanovitve upravnega organa za vodenje lokacijskega in gradbenega upravnega postopka pri mestni skupščini, vodijo ta postopek občinski upravni
organi.	,
198.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta' preneha veljati statut mestnega sveta, sprejet na seji dne 3. junija 1964.	/
199.	člen
Predpisi in drugi splošni akti mesta morajo biti usklajeni s tem statutom najpozneje do 31. decembra 1970.
200.	člen
Ta statut začne veljati trideseti dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št 011-01/70
Ljubljana, dne 13 aprila 1970:
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega zbora	zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta poda lahko vsak zbor, skupina najmanj desetih odbor-
154.
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Uradni list SRS, št. 11/64 in št. 36/65), prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 1, in 6. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljane (Glasnik, št. 13/69) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 7. seji dne 25. marca 1970 sprejel
SKLEP
o potrditvi urbanistične dokumentacije, ki v detajlu ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za del območja zazidalnega otoka MSI — Moste (Center)
1
Potrjuje se urbanistična dokumentacija za del ob-’ močja zazidalnega otoka MSI — Moste (Center), ki jo je pod št. projekta Ul — 203/1969 v aprilu 1969 izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije — Ljubljana in katera v detajlu grafično in tehnično ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za to območje.
2
Urbanistična dokumentacija iz 1. točke tega sklepa obsega območje med Zaloško cesto, Proletarsko, Roj-čevo in Pokopališko ulico ter podaja detajlno urbanistično in arhitektonsko rešitev dela poslovno trgovskega in družbenega centra v Mostah.
3
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor za posamezne objekte pridobiti potrdilo o tem, da je investicijsko tehnična dokumentacija v skladu s prostorskim načrtom in njegovimi elementi.
Potrdilo izda za urbanizem pristojen organ skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predlog posebne strokovne komisije, ki jo imenuje svet za urbanizem skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Ljubljana.
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.	,
St. 010-043/70
Ljubljana, dne 25. marca 1970.
155.
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Uradni list SRS, št. 11/64 in št. 36/ 65), prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 4. člena odloka o spremembi odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti za območje zazidalnega otoka SP2 — Industrijska cona Litostroj (Uradni list SRS, št. 6/70) ter 1. in 6. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljane (Glasnik, št. 13/69) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 7. seji dne 1. aprila 1970 sprejel
SKLEP
o skladnosti lokacijsko tehnične dokumentacije za »bmočje zazidalnega kareja št. 3 — tovarna LEK v zazidalnem otoku ŠP2 — Industrijska cona Litostroj, z urbanističnim načrtom mesta Ljubljane
1
Ugotavlja se skladnost lokacijsko tehnične doku-kumentacije za območje zazidalnega kareja št. 3 — tovarna LEK v zazidalnem otoku ŠP2 — Industrijska cona Litostroj, ki jo je pod št. projekta 1253/70 v februarju 1970 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, z urbanistično dokumentacijo, ki jo je pod št. projekta 1042/68 v oktobru 1958 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in katera v detajlu grafično in tehnično ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za to območje
2
Omejitve zazidalnega kareja št. 3 — tovarne LEK — v zazidalnem otoku SP2 — Industrijska cona Litostroj, so razvidne iz urbanistične dokumentacije, ki jo je pod št. projekta 1253/70 v februarju 1970 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in katera je sestavni del tega sklepa.
3
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa vrši urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Ljubljana.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-041/70
Ljubljana, dne 1. aprila 1970.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Marijan Kolarič, dipl. ing. L r.
Marijan Kolarič, dipl. ing. 1. r.
156.
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Uradni list SRS, št. 11/64 in št. 36/65), prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 4. člena odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS9 — Koseze (Glasnik, št. 2/69) ter 1. in 6. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljane (Glasnik, št. 13/69) je svet za urbani-zeni pri skupščini mesta Ljubljane na 7. seji dne 1. aprila 1970 sprejel
SKLEP
o skladnosti izvedbene dokumentacije za drugo zazidalno etapo z zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka SS9 — Koseze
1
Ugotavlja se skladnost izvedbene dokumentacije za drugo zazidalno etapo, ki jo je pod št. naloge 182/1 v juliju 1969 izdelal Urbanistični inštitut SRS s sprejeto za zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka ŠS9 — Koseze.
2
Druga zazidalna etapa obsega območje med jugozahodno mejo zazidljivega območja, reguliranim poto-kojn Dravlje II. na severozahodu, projektirano cesto iti« na severovzhodu in med obstoječim ribnikom na jugovzhodu.
3
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Ljubljana.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS*.
St. 010-042/70
Ljubljana, dne 1. aprila 1970.
.. v :	Predsednik
sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Marijan Kolarič, dipl. ing. 1. r
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 157.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, št. 43/67 in št. 40/68) ter »0. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1970 sprejela
1.	člen
Proračun občine Cerknica ze leto 1970 obsega:
din
—	dohodke v znesku	5.977.758
—	razporejene dohodke v znesku	5.860.151
—	nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) v znesku	117.607
2.	člen
Rezervnemu skladu pripada 1 °/o od vseh dohodkov proračuna za leto 1970 po odbitku prenesenih dohodkov iz leta 1969 in dotacije TIS Cerknica.
3.	člen
Sredstva, ki so predvidena v proračunu za skujmo financiranje organov in zavodov, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodi.
4.	člen
Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za redno dejavnost državnega organa, se odvajajo na njegov račun, koristijo pa se po finančnem načrtu upravnega organa.
Sredstva, ki jih državni organ ustvari s svojo dejavnostjo, se stekajo na njegov račun in koristijo kot ie to določeno v prvem odstavku tega člena.
5.	člen
O izplačilih iz sredstev proračunske rezerve odloča svet za družbeni plan in finance proti naknadnemu poročanju skupščini občine Cerknica.
6.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 2. točke 96. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64).
7.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1970 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1970, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 400-5/70-1
Cerknica, dne 19. marca 1970.
Predsednik
skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
ODLOK
o preračuna občine Cerknica za leto 1970
St. 14 —	22. IV. 1970	URADNI	LIST	SRS	Stran 217
	Pregled dohodkov in razporeda dohodkov		proračuna občine Cerknica za leto 1970		
' Vrsta dohodkov	Dohodki	Skupaj	Stey. glav.	Razpored dohodkov	Skupaj
			namena		
i	Prispevki	1.918.400	01	Izobraževanje in vzgoja	982.400
2	Davki	2.985.000	03	Kulturno-prosvetna dejavnost	80.000
3	Takse	345.000	04	Socialno skrbstvo	748.600
6	Dohodki organov in		05	Zdravstveno varstvo	243.740
	razni drugi dohodki	10.000	06	Komunalna dejavnost	560.070
8	Prenesena- sredstva	719.358	07	Delo državnih organov	2.412.786
			12x	Dejavnost krajevnih skupnosti	100.000 ' ’
			13i	Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev	265.000
			14	Negospodarske investicije	319.100
			15	Gospodarske investicije	1.600
			16	Gospodarski posegi	81.855
			17	Proračunske obveznosti	
				iz prejšnjih let	15.000
			18	Vlaganje v rezervni sklad	50.000
			19	Nerazporejeni dohodki	117.607
<•'. K.<".	•	Skupaj	5.977.758		Skupaj	5.977.758
158.
Na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 41/69, je skupščina občine Cerknica na svoji 8. redni seji obeh zborov dne 19. marca 1970 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnice občinskega sodišča na Rakeku
Za sodnico občinskega sodišča na Rakeku se izvoli Bačič Bosiljka, dipl. pravnica iz Ljubljane, Streliška ulica 3.
St. 111-1/70-1
Cerknica, dne 19. marca 1970.
.v • •
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
- SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD
Na podlagi 114. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Glasnik, št. 20/65) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o osebnem dohodku in povračilu osebnega dohodka ter outerialnih in potnih stroškov odbornikom, funkcionarjem in članom skupščinskih organov
1.	člen
Odbornik skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnem besedilu: odbornik) in funkcionar, ki ga voli ali imenuje skupščina občine Ljubljana Bežigrad in ki opravlja določeno funkcijo v skupščini ali njenih
organih (v nadaljnjem besedilu: funkcionar), ter član sveta in komisije skupščine občine ima pravico do povračila osebnega dohodka oziroma osebnega dohodka, povračila za kritje materialnih stroškov pri opravljanju funkcije, povračila stroškov za službena potovanja in povračila potnih stroškov za udeležbo na sejah skupščine in njenih organov po določbah tega odloka.
I.	POVRAČILA OSEBNIH DOHODKOV IN POVRAČILA MATERIALNIH STROŠKOV
2.	člen
Odbornik, ki zaradi dela v občinski skupščini izgubi del osebnega dohodka na svojem delovnem mestu, v delovni ali drugi organizaciji, državnemu organu ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ima pravico do povračila izgubljenega dela osebnega dohodka.
Povračilo izgubljenega dela osebnega dohodka se izvrši na zahtevo in na podlagi ustreznih potrdil delovne ali druge organizacije oz. državnega organa, kjer je odbornik zaposlen.
Povračilo izgubljenega dela osebnega dohodka odborniku, ki opravlja samostojno dejavnost se izvrši na njegovo zahtevo, osnova za obračun povračila pa je povprečni mesečni osebni dohodek za preteklo leto v občini Ljubljana Bežigrad.	/
3.	člen
Predsedniku in podpredsedniku občinske skupščine pripada stalno mesečno povračilo osebnega dohodka oziroma osebni dohodek, ki se določi tako, da se povprečni mesečni osebni dohodek v gospodarstvu v občini Ljubljana Bežigrad pomnoži z ustreznim količnikom.
Količnik znaša:
—	za predsednika skupščine od 2,6 do 3,2;
—	za podpredsednika skupščine od 2,2 do 2,8.
4.	člen
Če predsednik ali podpredsednik skupščine opravlja to .funkcijo poleg dolžnosti ali rednega delovnega razmerja mu pripada največ 40 °/o osebnega dohodka določenega v 3. členu.
5.	člen ■
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja določi funkcionarjem iz 3. člena tega odloka količnik v okviru navedenega razpona in pri tem upošteva značaj in obseg nalog, strokovnost in delovne izkušnje ter rezultate dela tega funkcionarja.
Enaka merila upošteva tudi pri določanju povračila iz 4. člena tega odloka.
6.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja enkrat letno z individualno odločbo ugotovi znesek mesečnega povračila osebnega dohodka oziroma osebnega dohodka funkcionarjem iz 3. člena, na podlagi uradnega akta odseka za gospodarstvo o povprečnem osebnem dohodku v gospodarstvu v občini Ljubljana Bežigrad.
7.	člen
Za posebno prizadevanje, uspehe in dosežene delovne rezultate lahko komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja prizna predsedniku in podpredsedniku občasno nagrado, ki pa letno ne sme presegati višino enomesečnega nadomestila osebnega dohodka.
8.	člen
Pravica do povračila za kritje materialnih stroškov pri opravljanju funkcije pripada funkcionarju, ki opravlja določeno funkcijo v skupščini in njenih organih in sicer:
—	predsedniku skupščine do 900 din mesečno
—	podpredsedniku skupščine do 700 din mesečno
—	predsedniku zbora, sveta in komisije do 300 din mesečno.
Ce predsednika zbora, sveta in komisije dalj kot en mesec nadomešča odbornik zbora oziroma član sveta in komisije mu pripada ustrezno povračilo iz 3. alinee prejšnjega odstavka.
Poleg funkcionarjev iz prvega odstavka pripada , povračilo materialnih stroškov tudi tajniku ter predstojnikom temeljnih upravnih organov in sicer mesečno do 300 din.
Pravico do povračila materialnih stroškov pripada tudi odbornikom ter članom sveta in komisij za udeležbo na sejah, vendar največ do višine 30 din za posamezno sejo.
9.	člen
Višino povračila funkcionarjem za kritje materialnih stroškov pri opravljanju funkcije določi komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja s posebnim sklepom in sicer enkrat letno za predsednika in podpredsednika skupščine, za druge funkcionarje iz prvega in tretjega odstavka 8. člena pa na vsake 3 mesece. Pri določitvi povračila upošteva značaj in obseg nalog posamezne funkcije.
Povračila materialnih stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij, razen funkcionarjev iz prvega
in tretjega odstavka 8. člena, določi komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja enkrat letno.
10.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine se povračilo osebnega dohodka po določbah 3. člena izplačuje tudi potem, ko mu je prenehala funkcija v skupščini in še ni stopil na delo ali bil izvoljen na drugo dolžnost, ki mu zagotavlja redne mesečne osebne prejemke. Povračilo osebnega dohodka se izplačuje najdalj 6 mesecev od dneva, ko mu je prenehala funkcija v skupščini.
H. POVRAČILA STROŠKOV ZA SLUŽBENA POTOVANJA IN POVRAČILO POTNIH STROŠKOV ZA UDELEŽBO NA SEJAH
11.	člen
Odbornik, funkcionar in član sveta in komisije ima pravico do povračila stroškov za službena potovanja, kadar izven Ljubljane sodeluje v delu skupščine, njenih zborov, svetov in komisij ali kadar opravlja druge službene posle po njihovem nalogu.
Stroški službenega potovanja zajemajo dnevnico in stroške prevoza' z javnim prometnim sredstvom oziroma z lastnim avtomobilom, kadar zaradi nujnosti izvršitve službene naloge ne pride v poštev javno prevozno sredstvo.
Višina dnevnice znaša 80 din, za uporabo lastnega avtomobila pa se prizna za vsak prevoženi km povračilo stroškov v višini 0,70 din.
12.	člen
Odbornikom ter članom svetov in komisij pripada za udeležbo na sejah skupščine in njenih organov povračilo potnih stroškov ob naslednjih pogojih:
—	če so se udeležili seje, sestanka oz. razgovora, na katerega so bili vabljeni,
—	če se morajo za prihod na sejo, sestanelt oziroma razgovor poslužiti javnega prometnega sredstva.
13.	člen
Nalog za službeno potovanje izda tajnik občinske skupščine na podlagi sklepa sveta in komisije, za opravljanje poslov izven Ljubljane.
Nalog za izplačilo povračila stroškov za službena potovanja in potne stroške izdaja odredbodajalec pro-1 računa občine na podlagi evidence, ki jo vodi referent za skupščinske zadeve.
Za obračun povračila stroškov za službena potovanja se smiselno uporabljajo določila odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznajo občinskemu organu med materialne stroške.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	člen
•
Sredstva za povračilo osebnega dohodka oziroma osebni dohodek, za kritje materialnih stroškov pri opravljanju funkcije in zagotovitev drugih pravic odbornikov in funkcionarjev skupščine občine in članov
svetov in komisij po določbah tega odloka se zagotavljajo v občinskem proračunu.
15.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja mora izdati individualne odločbe posameznim funkcionarjem na podlagi določb tega odloka.
16.	člen
\
Ta odlok' začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 113-2/70-1
Ljubljana, dne 9. aprila 1970.
1	Predsednik
skupščine občine Ljubljana Bežigrad
«
Karel Kušar 1. r.
\ 160,
Na podlagi 114. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Glasnik, št. 20/65) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. aprila 1970 sprejela
'	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o izdatkih za pot-in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške
1.	člen
Prvi odstavek 3. člena odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom ( med materialne stroške (Glasnik, št. 21/66 in št 27/68) se spremeni tako, da sc glasi:
»Za dnevnice delavca se priznava organu med materialne stroške znesek največ 80 dinarjev.«
2.	člen
Drugi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ce je delavcu za prenočišče in hrano določeno pavšalno povračilo, se tudi v tem primeru prizna med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot je določeno v pravilniku organa, vendar na dan največ do zneska iz 3. člena tega odloka.«
Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Če delavec na službenem potovanju prenoči, lahko zahteva povrnitev dejanskih stroškov za prenočišče, kar izkaže z računom, vendar pa se mu v tem prinferu dnevnica zmanjša za 25°/o.«
3.	člen
Tretji odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če se delavec napota na službeno potovanje v kraj, kamor ne vozijo javna prometna sredstva ali z njimi zaradi nujnosti opravka ne more potovati, se prizna organu med materialne stroške povračilo stroškov za osebni prevoz največ do 0,70 din za vsak prevoženi kilometer z lastnim motornim vozilom.«
4.	člen
13. člen se črta.	,
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 114-1/70-1
Ljubljana, dne 9. aprila 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Karel Kušar 1. r.
161.
Na podlagi 28. člena temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46/64, št. 57'6o, št. 1/67) in 114. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Glasnik, št. 20 65) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o amortizaciji opreme upravnega organa skupščine občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Vpelje se .amortizacija stvari iz opreme, ki jo za svojo dejavnost uporablja upravni organ skupščine občine Ljubljani^ Bežigrad.
2.	člen
Sredstva za amortizacijo se zagotavljajo vsako leto s proračunom občine Ljubljana Bežigrad.
3.	člen
Amortizacija se obračunava po amortizacijskih stopnjah, ki veljajo za amortizacijo osnovnih sredstev delovnih organizacij.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1971.	'■»
\ St. 41-2/70-1
Ljubljana, dne 9. aprila 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Karel Kušar 1. r.
162.
Na podlagi 36. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 11/66) ter 114. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora 'in zbora delovnih skupnosti dne 9. aprila 1970 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju stanovanj, s katerimi razpolaga skupščina občine Ljubljana Bežigrad za potrebe občanov
1. člen
V 12. členu pravilnika o oddajanju stanovanj, s katerimi razpolaga skupščina občine Ljubljana Bežigrad za potrebe občanov (Glasnik, št. 30/66) se tretji odstavek spremeni in se glasi:
»Za izredno nujen primer se šteje tudi občan, za katerega se ugotovi, da gre za pereč socialni in stanovanjski problem in da posredovanje pristojnih organov v delovni organizaciji niso uspešna.«
Za tretjim odstavkom se dodasta nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Občanom iz prejšnjega odstavka se zagotove stanovanja tako, da se za ta namen dajo na razpolago vsa stanovanja tistih, ki se kot nosilci stanovanjske pravice izselijo in gredo v Dom počitka s posredovanjem Zavoda za socialno delo občine Ljubljana Bežigrad in do 20°/o predvidoma razpoložljivih stanovanj v koledarskem letu, s katerimi razpolaga občina.
Primeri iz tretjega odstavka se predložijo komisiji za sestavo prednostnega reda pričakovalcev stanovanj skupno z mnenjem Zavoda za socialno delo občine Ljubljana Bežigrad.«
'	2. člen ,
i Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 36-56/70-1
Ljubljana, dne 9. aprila 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
-	Karel Kušar 1. r. i
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK
163.
Občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinske skupščine v občini Ljubljana Vič-Rudnik podaja na podlagi 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin
POROČILO
o Izidu nadomestnih volitev odbornikov zbora delovnih skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki so bile dne
8.	aprila 1970
I
Občinska volilna komisija ni ugotovila nobenih nepravilnosti, ki bi vplivale na izid volitev v smislu določb 98. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
II
Za odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine so kandidirali in bili izvoljeni naslednji kandidati:
—	v 6. volilni enoti — Savske elektrarne, v kateri se voli en odbornik, So bili trije kandidati, in sicer:
Živko Aleksander, ki je dobil 112 glasov,
Vivod ing. Justin, ki je dobil 99 glasov, in
Koritnik Ambrož, ki je dobil 99 glasov.
V	volilni enoti je vpisanih 369 delovnih ljudi.
Neveljavnih glasovnic je bilo 7.
Za odbornika je bil izvoljen Živko Aleksander.
—	v 34. volilni enoti — Nuklearni inštitut Jožef Stefan, v kateri se voli en odbornik, je bil en kandidat in sicer:
Klofutar dr. Cveto, ki je dobil 294 glasov.
V	volilni enoti je vpisanih 306 delovnih ljudi.
Neveljavnih glasovnic je bilo 12.
Za odbornika je bil izvoljen Klofutar dr. Cveto.
Ljubljapa, dne 8. aprila 1970.
Tajnik	Namestnik predsednika
Janez Vrhovec 1. r.	Milan Štrukelj 1. r.
Član
Zvonko Draksler 1. r.
\
Izdaja časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Joie Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-, vsi v Ljubljani — Naročnina: akontacija za leto 1970 — 46 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379/VI1 — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60