I L.. 113 - • 4 ...i«t I MSTTVO NDS GLAS občina krito SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJI ...250 ...228 ..344 !• ¦ • « OW JEYA ...447 ...288J lOAtLAj ... 30j .-283 K*. ...2U -;o«3 R5 Vojko Omerzu predsednik SO, Brane Jane pa mandatar u V četrtek,10. maja,se je prvič sestala nova, pluralno sestavljena občinska skupičina. Udeležba je bila skoraj polnoStevi1 na: od 81 delegatskih atest (v vsakem zboru po 27) je ostalo nezasedeno eno samo Ob tako zagotovljeni sklepčnosti pa gre zasluga za uspeien potek prve seje ie posebej predsedniku delovnega predsedstva Metodu Soncu, ki je učinkovito opravil svojo nalogo. Najpoaenbnejia naloga po slancev so bile na te* prve« sklicu vsekakor volitve. Potea ko so poslušali in teaeljito izprašali kandidate za najpomeabnej-$e funkcije o njihovih pogledih na razmere v občini vin na njen prihodnji .razvoj, so se odločili, komu bodo zaupali vodenje »skupščine in vlade. Novi predsednik SO KrSko ;je s 46 glasovi postal Vojko Oaerzu (1947), dipl. }ini. elektrotehnike. Podpredsednik SO za področje ^gospodarstva bo v tem man-l*tu Miran Resnik, podjet-M»: . (samostojni obrtnik), ti je dobil glasove 50 delegatov. Na izvolitev podpredsednika za področje Kfuibenih dejavnosti pa bo ]reba počakati do naslednjega zasedanja, saj sta »krat oba kandidata (I. ^t in S. Sunčič) dobila lako število glasov. Pooblastilo za sestavo nove občinske vlade je z 42 glasovi dobil Branko Jane (1956), inž.org. dela smer računalništvo). Poglejmo te,kdo bo vod.il skupščinske zbore. V druž-benopolitčnea zboru bosta to predsednica Vida Ban in podpredsednik Andrej Martine; v zboru krajevnih skupnosti Joie žabkar in Franc Bogovičj v zboru združenega dela Ivan Kozo-le in Joie Molan. VCOJJKO ©MERZOJ je v svoje« predvolilnem nagovoru nekako takole po= jasnil svojo odločitev, da kandidira za predsednika krike občinske skupščine: "Skrbno sem proučil vse ob javljene programe. Iz njih izžareva želja po spremem= bi danažnjega in jutri*« njega dne. S sprejemom kan didature sen sprejel misli in pobude, saj se dobro za vedam, da mora predsednik skupščine prisluhniti prav vsakemu mišljenju. Statistika občino Krško uvršča na 4. mesto v Repub liki Sloveniji - po krite= rijih narodnega dohodka. Vemo, da občani krike ob* čine te visoke razvrstitve na rang lestvici Slovens* kih občin ne čutiao. če je že viden razvoj v središču občine, potem temu ni sledil sorazmeren in usklajen razvoj preostalih krajev* nih skupnosti. V parlaaen3 tu želia s svojim delo1 njem prispevati ravno tej smeri. V gospodarstvu delam vrsto let, in mi tudi n neznane njegove težave, to se bom tudi zavzemal to, da formiramo optiaa sredstva, namenjena spo janju podjetništva ter dividualne kmetijske p izvodnje. Le tu namreč din veliko možnosti za piranje novih delov mest. Težave pri zapos vanju bodo naireč z nad njia zaostrovanjea to gospodarjenja saao Se v je. V ta sklop nekako i jea tudi obveznost, na sredstva za kakovosten realen socialni prograa čiaer pa ne trdim, da n ravaa poosebljati lažno 1idarnost..." Vojko Onerzu je v « prograa zapisal Se stal ča do davčne politike, naj spodbuja proizvoc in temelji le na profi Vrsto nalog in stališč navedel v zvezi s posi njem v prostor, zaSi okolja, novo ureditev žavne uprave. "Od sv< delavcev bom zahteval i siaalno strokovnost in gažiranost. Poslovnost kega delavca v tej st. aora biti tolikšna, da bo občan v njej poč kot gost", je pribil. P.s. V naslednji Številki N ga glasa bomo skuiali liko podrobneje predst ti delovni prograa in aisli novega predsed IS, Braneta Janca. (2). IPtLAVAtLINA SEZONA, VKEIDCNA IPOOHVAD-E Plavalna sezona 1989/90 je pri kraju in za Plavalni klub Celulozar so njeni rezultati potrditev, da je bilo trdo delo tudi strokovno dobro načrtovano in izvajano. Pionirsko (11.selektijo) sta najuspešnejše zastopali Anja Repec in Maja Kra-ievec, kadetsko (tako na republiškem kot na državne« prvenstvu) pa AnuSka Ceroviek. Tako po številu kot po rezultatih je v klubu najmočnejša IV., mladinska selekcija. Najvidnejše uvrstitve na prvenstvu Slovenije so naslednje: Sergeja GradiSek - 1.mesto na 100 in 400 m kravi, 2. mesto na 200 in 50 m kravi| Natalija Repec - 1. mesto na 100 ra delfin, 1. mesto na 200 m kravi , 2. mesto na 200 m delfin in 400 m kravi, 3. mesto na 50 m kravi; Irena Resman - 6. mesto na 200 m delfin; štafeta - 2. mesto na 4x100 in 4x200 m kravi. Na prvenstvu SFRJ: Natalija - 3. ,4. in 5. mesto, Sergeja - 4., 5. in 6. Pomerili sta se tudi s članicami. Na republiškem prvenstvu je Natalija v tej konkurenci zasedla 2. in dve 3. mesti in Sergeja dve 5. mesti. Na državnem N#g GLAS NAŠ 6LAS - SKUPNE DELEGATSKE INS0RMACIJE - Izdaja: IND0K center SO KrSko. Naklada: 2000 izvodov. Odgovorni urednik: Ivan Kaste-lic. Uredništvo CKž 12, KrSko; tel.(0608)31-768 prvenstvu: Sergeja - 4. in 6., Natalija - 6. in 7.mesto. Po vseh teh rezultatih sta Natalija in Sergeja tekmovalki, ki predstavljata perspektivo ne samo za klub, ampak tudi za slovenski plavalni šport. BOO-KDRSKO JEZO KO Minula nedelja, sončna in topla, je bila kot nalašč za sprehode v naravo in tisti, ki se je odločil za sprehod na Bohor, je zadel v polno! Saj so tisto nedeljo prizadevni člani PD Bohor Senovo pripravili že 13. tradicionalno JEZIKOVO NEDELJO pri koči na Bohorju. To pomeni, da so pripravili ocenjevanje in tekmovanje v lepoti,teži in dolžini jezikov. Spodobi se, da spoznate zmagovalce v posameznih kategorijah. Med enajstimi jezi ki (zelo malo je to!) je v kategoriji najtežjih prepričljivo zmagal jezik Ivana županca iz domačega PD s težo 1,30 kg. Prepričljivo zato,ker je bil pač edini v tej konkurenci. V kategoriji najdaljših je bil boj bolj izenačen vendar so natančne meritve za to izbrane komisije pokazale, da je jezik najbolj "nategnil" zopet toda tokrat Bojan tesno za njim je Ajster- 64 cm, le meter krajšega pa je imel Franc DrstvenSek, vsi trije iz PD Bohor. Da ne bo pomote: se vedno pišemo o jezikih. Največ občudovanja so seveda poželi jeziki ki so se potegovali v kategoriji za najizvirnejSe-ga, najbolj domiselno de-koriranega. že omenjena komisija, ki je bila ses- županc, - 69 cm, bil Tone centi - tavljena iz treh sosednih društev, nagrado prisodila | ki skupini iz Pl< njihovemu Kramberi klobukom in opici bil celo užiten! N. mesti pa sta osvoj: ze stih (PD Videm Trzin Ljubljana. Organizator opaž. iz leta v leto man. vilo jezikov poti tekmovalnem delu, ; pozivamo, da se ži pričnete pripravi, iščete ideje, kako izvirno pripraviti nategniti "jezičini tPaJ ONtUDOLEARINE EEEtKTJRARtNE KR^KO MAREC 1990 Proizvedena električna energija: 447.940 MWh (neto). Segrevanje Save: - dovoljeni delta T: - maksi malni: 3,58 C - povprečni: 2,59 C 3,5 C Tekočinske emisije: 1. Koncentracija radioaktivnosti v efluentih pred izpustom v Savo ja bila v mejah za pitno vodo (po Ur listu SFRJ, 8/87 za skupine posameznikov iz prebivalstva) . 2. Delež od največje skupne dopustne letne radioak- POPOLDNE SE BODO TRGOV ZAPIRALE KASNEJE V nekaterih prodajalnat Preskrbe se do (ali p; že je; nekolike sprem« posloval ni čas. Na SENOVEM bo klasična dajalna (posl. 24) odf od 7.30 do 15.3C, cb se tah od 7, do 12. ure ir NEDELJAH od 7. do 11. l V klasični trgovini na D M Li je .tac tednom odf med 8. in it. uro, ob b o t n h ; n nedeljah pa t kot ,- a 3 ¦? n g ve«. V c prodajalkah lahke ob ne I j ah ) D i :: a s v s ž kruh r g o v i n a c:'<;dbeniai ea rialoir, na Vida* n ,i R ?";"''' $ i ' T * ¦ '; • '.6. ¦:>¦¦, do 1? M a k d r, o >, prt 'iri ! i , lelezn Lsieznin "t9 oJ B a 'j o t a h o r bo J' 5 jo > i -3 11 vnos 11 v . »;¦» u c i nskih l u e n v i h (t r i t i j - 20 T ostali dostopni rad i on 1 i d i - 2 O ij G b ., i : - t r i t i j : 7, 4 ti - ostali: 0,12 t Plinske emisije: Koncentracija radioaktivnosti (na razdalji ! m) je bili v mejah za zi (po Ur. listu SFRJ, 8, za skupi n e posameznikov prebi valstva). Radi oakti vni odpadki: število radioaktivnih « dov, uskladiičenih marc« - RAO srednje aktivnost 83 - RAO nizke aktivnosti: Skupno itevilo vseh do s daj uskladiščenih sode 7238. SOVINE Inah M- \ P« se leseni 1 fna pro-odprta b soboti in ob 1. ure. na VI-odprto ob soja tako ; obeh i nede-ah. t mate-l ez ni na tnina v bd 8.do ah od 7. do od" te, ob 13. : SIPak-ji 500| ! a zraki ; 8/871 kov izl i ih so-* ' tarča: I [ lo sej ;odoVJ Arheološke raziskave v Ajdovski (Kartuievi) jami pri Nemški vasi so krški javnosti dokaj dobro znane. Začel jih je leta 1938 Srečko Brodar, nato sta jih 1967. obnovili dr. Pa-ola Korošec in Marjanca Ursič. V letih od 1982 do 1984 so tekle doslej najbolj temeljite in sistematične raziskave, ki so jih poleg dr. KoroSčeve opravljali ie Milena Horvat, Dratko Josipovič, Maja Korošec in drugi raziskovalci Znanstvenega instituta in Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Sinteza raziskav, opravljenih v zadnjem omenjenem obdobju, je knjiga Ajdovska jama, ki jo je izdal Znanstveni institut Filozofske fakultete. Predstavitev tega dela iz zbirke Razprave je bila v krškem kulturnem domu 20. aprila. Pregled doslej opravljenih izkopavanj je predstavil Slavko šribar kot predstavnik odbora za varstvo naravne in kulturne dediščine pri komiteju za družbene dejavnosti SO Krško, nato pa je avtorica knjige Milena Horvat pripovedovala o svojem delu in izsledkih, ki so jih dale analize ie po natisu knjige, ter odgovarjala na vprašanja obiskovalcev. In do kakšnih ugotovitev nas pripeljejo analize najdenin iz Ajdovske jame? Kot pravi avtorica, nam Ajdovska jama z raznovrstnimi ohranjenimi drobci materialne kulture dokazuje, kako bogata je ie bila .ustvarjalnost človeka v ¦Ujsi kameni dobi. Ostanki več vrst žita in doma- čih živali (oboji kuhani) kažejo, da je bil uspešen poljedelec in živinorejec, o njegovi obrtni spretnosti pa pričajo številni in raznovrstni primerki lon-čenine, ki so tako estetsko kot tudi po tehnologiji izdelave izjemne vrednosti. Oboje tudi omogoča domnevo, da je moral biti takratni človek v tem prostoru že stalno naseljen; ostankov naselbine doslej sicer se niso odkrili, nameravajo pa iskati naprej, in to v nižinskem predelu (okoli SenuS in Brezovske gore). Jama je eden redkih, na Slovenskem pa doslej edini kultni prostor,v katerem so odkrili sledove pokopavanja z odlaganjem, in to je raziskovalce privedlo do sklepa, da je takratni človek že imel izo- blikovano določeno pre tavo o zagrobnem sv oziroma onostranstvu. ostanke kuriSč so anal pokazale, da pripadajo zličnim časovnim obdob vse do visokega srednj veka, in domnevati je goče, da je od mlajše mene dobe naprej ta pr tor služi 1 okoliskim p bivalcem kot zaveti pred različnimi nevarno mi. NajdiSče pri NemSki v sodi med bogatejše in membnejse arheološke s menike tudi v mednarod merilu. Izkopavanja v n ki so jih doslej poleg | savskih in slovenskih ki turnih in znanstvenih ii titucij v znatni meri p< pirale krške delovne ort nizacije, se bodo pole nadaljevala. V tem času jama od 25. junija dal dva tedna odprta tudi javnost. ©BKAZCEV ZA CPOITINE EOSTTE SE WEIDINE ČtRINODH CKDEAGAOŠČ GRE IPO NAČRTTCD Po sklepu občinskega izvr- dke na svoje skladiščno Snega sveta sta Drago Bu- obaočje. Vodstva krajevnih čar (po pooblastilu IS) in skupnosti skrbijo za pove-Franc Junkar (strokovni zavo dela aed Surovino, sodelavec in predstavnik Kostako« in občani. DO Kostak) opravila popis Doslej so bila že očiščena črnih odlagališč odpadkov v naii občini. Tako je nastal seznam 43 lokacij, ki se nahajajo po skoraj vseh krajevnih skupnostih. Seznam seveda ni popoln, saj registrirana odlagališča v krajevnih skupnostih Veliki Trn, Raka, Veliki Podlog, Bora in KrSko polje. Ostale se bodo zvrstile v času od 7. aaja do 10. ju- je aajhnih in bolj skritih nx ja' smetišč na naSem terenu Se tlani delovne skupine brez števila. Popisovalca sta hkrati ocenila tudi količino in vrsto odpada ter aožni način odstranjevanja, če nju ne ugotovitve strnemo, pri demo do takih zaključkov: Sano na omenjenih 43 lokacijah bi se nabralo za najmanj 170 kontejnerskih posod odpadne bele tehnike zarjavele pločevine, komunalnih in gradbenih odpadkov in Se česa drugega (tu in tam tudi mrhovine). Sem pa niso vštete avtomobilske Školjke in drugi odpadki na nekaterih lokacijah ki jih je taka množina in so tako za sanacijo ie posebej opozarjajo krajane na dejstvo, da je na trnih odlagalii-iih veliko nevarnih pred- aetov in snovi, in svetujejo, naj otroci pri neposrednih opravilih v tej akciji NE sodelujejo._______ Obenem Kostak po krajevnih skupnostih postavlja zbi= ralnike, kamor lahko vsak odloži vse kovinske in druge odpadke, ki jih je doslej "hranil" doma. Ko so posode polne, lahko krajani pokličejo DO Kos- Odprto pa ostaja vprašanje vzdrževanja stanja po odstranitvi odlagališč, sa; ni poskrbljeno se za vse ostale pogoje za odvoz kovinskih in komunalnih; odpadkov iz vseh večjih, krajev in vasi. Na to so poleg članov skupine za sanacijo opozorili tudi predstavniki svetov KS -vsaj tisti Štirje (iz Brestanice, Senu$,Podbočja in Senovega), ki so se aprila udeležili dogovora o izvajanju akcije. Na prvo mesto za tem osnovni« pogoje« so postavili zahtevo po uvedbi učinkovitih kazni za onesnaževalce vseh vrst saj je kulturna raven našega odnosa do okolja očitno Se prenizka, da bi se lahko zanesli samo nanjo. taV, kjer delo usmerja Drago Pereč (tel. 31-515). na Široko raztre- Po odvozu vam bodo ponovno seni, da njih količine niti ni bilo moč oceniti. Večje število odlagališč iz seznama je na takih mestih, da se je treba odpadkov najprej lotiti ročno in jih zbrati na takem mestu, da morejo do njih stroji za nakladanje in vozila za odvoz. Izvajalec sanacije, t.j. DO Kostak, bo s svojimi kontejnerskimi posodami in vozili vse komunalne odpadke s črnih odlagališč zvozil na sanitarno deponijo; DO Surovina bo s svojimi prevoznimi sred- SKUPNE DELHCATSKE INFORMACIJE postavili prazno posodo. Za vse občane bo ta odvoz brezplačen. Pri tem pa ne pozabite na časovni termin za vaSo KS, o katerem vas je skupina za sanacijo že obvestila s posebnimi letaki . SIPREIHAJJADLINA REAINDINSKA (P