C. C6rr. con la Pdsta
IZHAJA VSAK ČETRTEK			
Naročnina: ITALIJA	Lir INOZEMSTVO 		* Uredništvo in npravništvo : Tret, Via Maiolica 10-18. Telei stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi : Za vsak t širokoeti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, trgovski, obrtniški oglaBi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Po	Letno	poilelni	četrtletno
	10-40 18-20 on 1590 mm vise poslana, samezni	5-20 9-10 Uradne čine ent vabila izvod 80	2-60 4-60 ure za kolone 80 cent., cent.
Trst, 27. marca I924-. — Leto V. - Štev. 200.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Proletariat si mora vsaditi globoko v dušo prepričanje, da je zmaga odvisna le od boja in da brez bojat brez junaškega boja ni svobode in ni zmage.
Spremlja ga mati, ki se nahaja v sla-
Med borbo
Volilna borba se bliža zaključku. Še teden dni in Rim bo imel svoj parlament, ki bo izraz razmer, ki v njih živimo.
Resultat volitev ima za nas relativno vrednost. Važno pa je delo, ki smo ga v tej dobi izvršili. Komunistična stranka, stranka delavcev in kmetov, stran-] a brezpravnega pioletariata se je udeležila volilnega boja zato, da zdrami proletariat iz spanja in da ga v trdem delu pripravi za nove boje. Karl Marx je učil, da ne sme proletariat dezertirati nobene bitke. Tudi tam kjer ni upanja, da bi dosegli vspeh, tudi tam se. morajo proletarci udeležiti volitev in morajo postaviti svoje razredne kandidate, da branijo svojo neodvisnost, da pregledajo in preštejejo svoje vrste, da javno pojasnijo svoje revolucionarno stališče in stališče svoje stranke. Ne smejo jemati v po tev očitanj demokratičnih in narodnih strank češ, da škodujejo demokraciji in da pomagajo reakciji. Proletarci imajo svoje interese, ki se v nobenem oziru ne vjemajo z interesi demokratične in reakcionarne buržuazije. Te interese in svoje cilje morajo imeti vedno pred očmi, tudi v dobi volitev kakor v vsakem drugem slučaju.
Delo, ki so ga izvršili delavci in kmetje v tej volilni dobi pod vodstvom Komunistične stranke, je veliko. Ko je Komunistična stranka povedala, da se udeleži volitev pod vsakimi pogoji, je nastalo v nekaterih vrstah nejevolja. -Večina je bila proti udeležbi. Socialno-doniokratične in meščanske opozicio-nalne stranke so hotele proglasiti neudeležbo, da bi pokazale pred inozemstvom svoje sovraštvo proti fašizmu. Komunistična stranka je stala in stoji na stališču, da je 'ašizem le izraz kapitalistične reakcije in da se mora proletariat boriti proti fašizmu, kakor pi oti vsem drugim meščanskim strankam. Komunistična stranka ne goji nobenih simpatij do meščanskih demokratičnih opozicionalnih strank. Zmaga pioletariata ni odvisna od zmage demokratičnih strank, marveč od zmage proletariata samega. Zato se bori proti vsem demokratičnim strankam, kakor proti fašizmu. Zato mora proletariat sprejeti boj s fašizmom' tudi na volilnem polju.
Mrtvilo, ki je vladalo spočetka v pro-leiarskih vrstah je kmalu izginilo. Pet-tisoč in petsto delavcev in kmetov je podpisalo komunistične volilne liste. T; so postali agitatorji komunistične ideje. Ti razširjajo liste, brošure in letake, ki jih je izdal volilni odbor Proletarskega udruženja. Ti listi, ti letaki ir. te brošure ne govore samo o volitvah marveč razlagajo proletarcem potrebo in zgodovinske nujnosti razred-rega boja; uče proletariat kako se mora združiti in kako se mora boriti ako hoče zmagati.
Sedanja vlada bi svetu rada pokazala, da je uničila vsako revolucionar-n > gibanje. S svojo udeležbo pri volitvah pa je Komunistična stranka dokazala, da je revolucionarno gibanje še vedno tu. Pokazala je in povedala. Pokazala je in povedala, da je mogoče Komunistično stranko preganjati in teptati, da pa kljub temu drži kvišku prapor proletarskega gibanja in, da nima nobenega namena zatajiti sebe in svoja načela za to, da bi se prikupili mogotcem.
V delu in v propagandi, ki je bila v tej volilni dobi izvršena in V junaštvu, s katerim se stranka bori in jasno po-Vi svoja namene, v tem obstoji važnost in vspeh naše udeležba pri volitvah. Proletariat naj sledi tem naukom in tej brezobzirni bojni metodi. Naj vsrkava vase te nauke, naj se uči junaštva s katerim mora braniti svoja prava in svoje cilje, naj si zapomni, naj si globoko vsadi v dušo prepričanje, da jo zmagal odvisna le od boja in da brez buja, brez junaškega boja ni svobode in ni zmage. Le to si bo znal proletariat trdno obdržati in junaško braniti, kar bo z bojem dosegel.
Boj, tudi volilni boj, mora, seaaj ^o konca. Naši ljudje naj se ne plašijo groženj in naj ne slušajo vabil naše £«uodne gospode. Bodočnost bo n asa, b<» Proletarska ako si jo bomo znali iz-vojevati, ako bomo že v sedanjih bojih dolazali, da smo boljše bodočnosti vredni, da smo je vredni kot proletarci in kot proletarski borefi
6. aprila se zakijujj volilna, borba. Naš boj pa bomo zaključi i0 tedttj) ko bo proletariat vzel politično oblast popolnoma v svoje rrke in potom nje stopnjevaje udejstvoval komunizem.
PROTIFRANCOSKI UPORI V SIRui.
Kakor poročajo iz Angore, je prišlo do spopadov, ob Sirski meji, med prebivalstvom in francoskim vojaštvom. Bilo j° ubitih sto vojakov jn trije častniki. Vzrok uporom je, kor noee prebivalstvo plačevati davkov francoskim , oblastem.
Glad v Nemčiji
in delovanje „Rdeie pomoči"
Vsi tisti ki prejemajo hrano , v kuhinjah Mednarodno delavske pomoči, morajo biti podvrženi zdravniškemu pregledu. Taisti ki imajo priliko prisostvovati temu zdravniškemu pregledu, se lahko prepričajo o procesu razpadanja, kojemu ie obsojeno nemško ljudstvo, ki je že itak mnogo pretrpelo vsled pomanjkanja, v vojnem času.
Bil sem za časa zdravniške vizite v kuhinji, nahajajoči se v Stramberg-strasse in sem našel tam doktorico Flake, ki je bila zelo zaposlena Mnogo ii-rned prisotnih nesrečnežev potrebuje nuine pomoči. So celo taki, ki ne morejo stati na nogah in padajo po tleh. «Vendar pa, — nam pojasnjuje doktorica — niso ti najtežji slučaji. Mnogo r;jih nima niti toliko sile, da pridejo semkaj, toliko so oslabeli vsled gladu. V podstrešjih, brez svetlobe, kjer spi po desetine oseb, se nahaja prava revščina ki jo ne morejo zapaziti površni opazovalci«.	»	«
Pričenja zdravniški pregled. Evo ti otroke : ne bi bilo niti potrebe avskul-tu ati (oslušati) njih prsa, da se ugotovi-, na kakšni bolezni bolehajo: nezadostno prehranjevanje in tuberkuloza. Bolezen praznili želodcev in stanovalcev podstrešji. Ti trije otroci so naravnost pravi nestvori: udrte grudi in zabuhel tre-
1. Jugoslavija je poljedelska dežela; % vsega prebivalstva živi od poljedelstva.., Ali razdelitev zemlje je taka, da sei nahaja večinoma v, rokah veleposestnikov, samostanov, katoliške, pravoslavne in muslimanske cerve ter države. Več kot 60% kmetskega prebivalstva, ne poseduje- niti toliko zemljte, da bi zadostovala za lastno potrebo. Ta razdelitev zemlje ima za posledico, da imamo v severovzhodni Štajerski, Prekmurju, Vojvodini, na Hrvat-bkem iti v Slavoniji ogromno število
poljedelskih delavcem, ki nimajo niti koščka zemljei V Bosni, Makedoniji, Metohiji in na Kosovem živi kmet še v tlačanstvu, v Dalmaciji pa v kolo-natu (ima zemljo v najemu).
Niadpolovična večina kmetskega prebivalstva živi v bedi. Poleg tega pa je to kmetsko prebivalstvo izročeno najbirezobziroejšemu izkoriščanju vaških oderuhov, prekupčevalcev, bank in industrijskega kapitala. V industrijskih krajih tira beda kmeta v tovarno, kjer s svojo ceno delovno silo tlači mezda in s svojo nezadovoljnostjo otežkoča boj industrijskega delavca proti izkoriščanju. Nevarnost in nezavednost kmeta ima za posledico, da stoji kljub svoji bedi pod vodstvom gospodarskih strank, ki ga izrabljajo za viečanje svojih profitov in za utrditev svoje politične oblasti.
2. S1 svetovno vojno jq profitaželjraa. kapitalistična gospoda pognala delavca in kmeta na celem svetu v medsebojno klanje. Duhovščina brez razlike ver pa je blagoslavljala morilno orodje. Na račun mrtvih, pohabljenih, vdov in sirot pa so med fceim časom kapitalisti polnili svoje žepe, delavec in kmet pa sta še bolj obubožala.
Po svetovni vojni postaja življenje za delovno ljudstvo mest in vasi pod kapitalističnim jarmom vedno ne-znosnejše. Kapitalistično gospodarstvo stopa v vedno večje nasprotstvo z življenskim obstojiam delavcev in kmetov. Kapitalizem se je izkazal v vseh deželah, da ne more zadržati gospodarskega razpada. Današnja kriza kapitalističnega gospodarstva je trajna in ona še vedno narašča.
3.	Kapitalisti skušajo premagati gospodarsko krizo na ta način, da nalagajo vsa bremena svetovne vojnie nia delavca in kmeita. Delavcu podaljšujejo delovni čas in tako množijo štelvilo brezposelnih in istočasno mu znižujejo mezde. Kmetu pa nalagajo vedno večje davke. Radi oipadanja denarne vrednosti in s tem spojenega naraščanja cen ter ogromnih davkov se mali in srednji kmiet vedno bolj zadolžuje in pada v vedno večjo odvisnost od bank in vaških oderuhov. Miali kmet bredei v vedno večje obu-božanje, dokler končno n© pride na boben in se pridruži milijonski armadi industrijskega in poljedelskega proletariata. Ali kapitalizem tudi že izpodkopava položaj srednejga kmeta, ki ga še nekoliko vzdržuje živinoreja. Kmetje, oddaljeni od tržišč, ne morejo ugodno prodajati niti onih pridelkov, ki bi si jih lahko odtrgali. To jim onemogoča izvozna politika-imperialistične srbske buržemije, ki jeseni ceno n ti kupuje, spomladi pa drago
buli. radi vžitja neprebavljive hrane. Eden izmed otrok pove, da ima trinajst let. Pa kako je to mogoče? Ima tenke reke in zapestja podobne štiriletnemu otroku. Doktorica ga vpraša, ako želi zcravilo. Deček se nasmehne. «Da, dajte mi zdravilo, dajte mi škatljo zgoščenega mleka». Vzame «svoje» zdravilo in steklenico ril jega olja.
Vstopi žena s štirimi otroci. Podobna je pravemu okostnjaku. Njene prsi so popolnoma izsušene, tako da ne more niti dojiti svojega najmlajsega otroka. Kmalu na to izvem nekaj neverjetnega, strašnega : ta odraščena žena tehta komaj 37 kilov !! In doktorica mi pripomni, da vse tiste osebe, ki jih ona preišče, kakor tudi sploh vse tiste ki prejemajo podporo v kuhinjah Delavske pomoči, niso bolne, v pravem pomenu te besede, ampak so osebe ki delajo. Njih edina bolezen je glad !
Vstopi naprej druga žena. Ima špansko mrzlico, ampak ne more opustiti dela. «f!e ne delam, kako, bom plačala hišnega gospodarja?«
Evo dvanajstletnega dečka, šibkega, s'1-hega. Boleha na pljučni in črevesni jetiki. Po noči ne moro spati radi bolečin v trebuhu. In '"oče niti iti v bolnico, «ker —‘pravi — bilo Li zastonj in ker imam opravka :» Sledi mu drugi deček. Na videz je star šest let, v resnici pa jih ima enajst. Visok je 1:09 m. To ni morebit kak pritlikavec, ampak rastlina, ki je zadeia v svojem razvoju.
prodaja, ter železniški tarifi, ki ne dovoljujejo prevoza v majhnih množinah.'
4. V Sloveniji jei 63% celokupnega prebivalstva zaposlenih pri poljedelstvu. Pretežna večina, t. j. 94% poljeL delska zemlje je razdeljena med male in srednje kmete, pri čem en pa daleko prevladujejo oni, ki imiajo kakor 10 ha zemlje. Spričo goste naseljenosti in takte razdelitve zemlje je bil slovenski krnet že pred vojno prisiljen iskati si zaslužka v Ameriki, Nemčiji in v industrijskih krajih Avstrije. Po svetovnivojni je pot v Ameriko zaprta, v industrijski Nemčiji in Avstriji vlada brezposelnost. Trst je nehal biti svetovna luka. Na jugu države ni industrije; vsled tiega je prisiljen slovenski kmet ostati doma. Življenje na vasi postaja tako vedno težje, industrija pa se le počasi razvija. Sloveni ski kmet se vedno bolj proletarizira, išče delo v tovarni in tam izpodriva pravega industrijskega delavca. To povzroča trenja, ki jih izkorišča kapitalist, dia veča svoje profite na račun delavca in kmeta.
5. 'Slovenski kmet stoji že precejšnjo dobo let pod vodstvom: SLS. V Avstriji, je vodila ta stranka veleagrar-no politiko nemških, če,šftih in madžarskih veleposestnikov in ja sokriva svetovne vojne. Ko se je ustanovila jugoslovanska država, je SLS sedela v prvih kontrarevolucionarnih vladah. Ker se je bala volitev, jih je zavlačevala. Skupno z demokrati je vladala v Sloveniji in pomagata srbski buržoaziji ustvarjati centralistični nežLm in spravila slovenskega, delavca in kmeta pod neznosni jarem političnega zatiranja in nacionalnega izpostavljanja. Ko je dobila SLS pri zadnjih volitvah s pomočjo lažnjivih de-magoških gesl ogromno večino glasov, je podpisala s srbskimi radikali kravjo kupčijo v Zagrebu (Markov protokol) in tako omogočila, da so prišla nova bremena: kuluk, taksni zakon, povečanje; direktnih davkov, povečanje vojaških bneimen. Svoje zadruge izpreminja SLS v podružnice kapitalistične Gospodarske banke in Zadružne zveze. V vodstvu politike SLSi odločuje danes peščica kapitalistov, ki .seidi skupaj z demokrati, s samostojnimi kmeti v raznih drugih kapitalističnih podjetjih in si ž njimi deli profite na račun delavca in kmeta. Sedaj pa se SLS pripravlja, da gre v vlado z veleposestniško muslimansko stranko in z demokrati. Samostojna Kmetska Stranka se razlikuje v toliko od SLS, da ona odkrito zastopa koristi veli ki b posestnikov in vaških oderuhov ter da odkrito podpira nadvlado srbske buržoazije.
Avtonomija, id jo oznanja SLS, ne bo zboljšala položaja slovenskega delavca in kmieita, ona bi povzročila siamo še povečano izkoriščanje s strani slovenske in srbske buržoazije.
6. Razvoj ruske revolucije je naj-nazornejši nauk, kako se ima boriti kmet, da se reši kapitalističnega jarma. Ruski delavec in kmet sta toliko časa ječala pod bičem carizma, dokler nista vodila skupnega boja proti skupnemu sovražniku — carizmu, vo-
nju nosečnosti. Tudi ona je tuberkulozna. Ravno takšni so njeni sinovi in tuberkulozno bo tudi dete ki se bo rodilo.
Zdravniški preg’ed nadaljuje. So vedno isti slučaji, isti obrazi, vedno ista revščina. Ni je niti ene same osebe, ki bi bila zdrava. Vedno pa je treba ponavljati, da kuhiire Delavske pomoči niso odprte edinole -a bolne, ampak za vse brez razlike. Tipi, ki se predstavljajo doktorici, so lavno isti ki gredo mimo po cesti, ki delajo v uradih in v tovarnah in ki rahajaio v kuhinjo, katero vzdržuje delavska solidarnost samo zato, da si	utešijo	glad.	Jaz
mislim, da se ravno isti prizor odigrava, ob ravno isti uri, v vseh šestdesetih kuhinjah, ki jih je odbor odprl v Berlinu.
Doktorica razdeljuje tista	zdravila	s
katerimi razpolaga,	skati j 3	sočivja	in
mleka, ampak kako naj to zadostuje?
In koliko jih je, Ki ne prejemajo niti te male podpore? Okrog 250 otrok ja bilo poslanih na Holandsko, ker so jih zahtevale tamognje delavsko organizacije. Kakih tisoč so jih zahtevale organizacije Čehoslovaške. Ne delamo si pa nikakih iluzij, da bi na la način rešili to pereče vprašanje. Mi ne vršimo drugega kot samo našo dolžnost.
Mi hočemo, da gladujoči čutijo ljubezen njihovih bratov	drugih	dežel.
Dr. Fr. Lebnov.
leposestniški gospodi in buržoaziji. Vsa samostojna gibanja kmetov brez sodelovanja delavstva so se končala s porazom, isto tako kot so propadla revolucionarna gibanja delavcev brez podpore kmetov.
Prva ruska revolucija, se je končala s porazom proletariata, tudi radi tega, ker ga ni podpiral kmet in poljedelski proletariat v zadostni meri. Na drugi strani pa je iz istih vzrokov propadla kmetska Bolgarija Stambolijskega, ker se je hotela vzdržati proti delavcem.
Ruska revolucija leta 1917. pa je prinesla osvobojenje delavsvu in kmev tom in vsemi tlačenim narodom, ker sta šla, oba skupno v boj proti skupnemu sovražniku in sta upostavila cle-lavsko-kmatsko državo, ki je dala delavcem! tovarne, kmetom pa zemljo.
Zato se morata boriti tudi slovenski delavec in slovenski kmet skupno z delavci in kmeti v celi Jugoslaviji, da se stvori delavsko-kmetski blok, ki se ima boriti za delavsko-kmetsko republiko Slovenijo v federativni zvezi delavsko-kmetski h republik Podonavja in Balkana. NDSJ se bo borila:
1. Za solidarnost delavca in kmeta v boju proti kapitalističnemu izkoriščanju in za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma;
2. Za stvoritev deliavsko-kmetskev-ga bloka v državi, oblasti, srezu in občini;
3. Za upostavo delavsko-kmetske vlade;
4. Za delavsko-kmetsko republiko Slovenijo v federativni zvezi delav-sko-kmetski h republik Podonavja in Balkana;
5. Za ekspropriacijo (razdelitev) brez vsake odškodnine vseli fevdalcev in izročitev njihovih posestev siromašnim kmetom; eksploatacijo vseh veleposestev iznad 30 ha in izročitev zemlje s celokupnim inventarjem kmetom brez zemlje in z malo zemlje, brez ozira na vero in narodnost; zemljo se ima dati najprej delovnemu prebivalstvu vasi, občimei, oblasti in pokrajine, v kateri se nahaja posestvo; država mora poleg tega nuditi tem kmetom materielno in finančno pomoč zia racionalno obdelovanje zemlje;
6. Popolno odstranjenje vseh 0-stankov fevdalizma, kolonskih razmer, tlake1 in težaštva (v Dalmaciji); odpravo vseh plačil, bremen, zakupnin/obvez i. dr., ki so izšle iz fevdalnih odnošajev;
7. Da se vrnejo vse one1 svote, katere so morali kmetje plačati veleposestnikom kot zakupnino in podobno in da se veleposeistnikom odvzame vse cine svote, katere jim je država izplačala;
8. Da se veleposestniško zemljo, ki se jo je dalo kmetom v zakup za 4 leta, takoj proglasi za liast kmetov.
9. Da sei konfiscira vsa cerkvema, samostanska in vakufska posestva in da se odppavi vse dajatve, katere morajo dajati kmetje duhovnikom (biiria, «luknp» itd.);
10.	Da se ukine vse one zakone in odredbe, ki v nekaterih krajih dajejo predpravioa v izkorižčevanju zemlje,
gozdov in premožnih občin samo starim posestnikom in bogatini kmetom in da se tudi uradniške, uprave teh inštitucij izroči kmetskim odborom;
11. Da se konfiscira vse veleposestniške gozdove in da se imajo v velikih gozdnih kompleksov preskrbovati z drvami ne slamo okoliški kraji, temveč tudi siromašno prebivalstvo najprej cele pokrajine, a potem vse države.
12. Da se zagotovi prebrano pasivnih krajev z neposrednim davkom, na bogataše in meščanstvo ter da vodijo prehrano konsumi in odbori, izvoljeni po siromašnih kmetih;
13. Da država zagotovi kmetom cenene kredite, olajša nabavo poljedelskih strojev in orodij. Da skrbi za potrebne priprave, pomaga pri dobavi umetnih gnojil, semen itd.;
14. Da se z vso strogostjo pobija 0-deruštvo, da se zapleni imetje oderuhov in dta se razveljavi vknjižene vsote na posest malih kmetov, ki imajo manj kot 5 juter zemlje;
15. Da se siromašne kmete oprosti plačevanja davkov in da se ukine kuluk;
16. Da, se pomilosti vse obsojence iz agrarnih nemirov, likvidira vse globe, s katerimi so bili kaznovani kmetje radi prestopka veleposestniškega uprava«, nadi poškodb gozdov itd.; da se likvidirajo vsi agrarni procesi, katere so veleposestniki započeli proti svojim kmetom, čivčijtim itd.;
17. Za ustvaritev enotne strokovne organizacije poljedelskih delavcev v celi drža,vi;
18. Za okrepitev kmetskega zadružništva in proti spravljanju zadrug v odvisnost od bank in kapitalističnih organizacij;
V ostalem se kmetska konferenca e-nodušno pridružuje strankini resoluciji za referendum.
«Parlamentarizem je vladni sistem, ld ustvarja v ljudstvu iluzijo, da samo upravlja zadeve dežele, dočim ho je v resnici vsa oblast koncentrirana v rokah buržoazije in niti vse buržoazije, temveč samo nekaterih socialnih plasti, ki pripadajo buržoaziji«.
*
«Ni dovolj biti samo revolucionarni socialist v splošnem. Treba razumeti, da v vsakem trenotku' najdeš pravi člen verige in zgrabiš ta člen, da obdržiš vso verigo in stalno pripravljaš jrrehod do drugega člena; pri tem je treba pripomniti, da ureditev členov, njihova oblika, njihova zveza, njihova medsebojna razlika v zgodovinski ve-rigi dogodk-ov ni tako enostavna in tako neumna, kot pri navadni verigi, ki jo kovač napravi».	Lenin
m 11 ikU misli
Zanimiva je izjava, katero so podali ruski anarhisti v «Izvjestijah». Oni priznavajo, da je imel Lenin velikanske zasluge zato, da je bila mogoča proletarska revolucija in da se je mogla vzdržati.
Evo kako govori A. Karelin, vodja ruskih anarhistov:
Podpisani anarho-komunisti izražajo, v imenu sodrugov, svojo globoko bol, ki jo čutijo ob smrti velikega revolucionarja, ki je izvršil tako veliko delo, da zagotovi delavcem zemljo, ter da uniči nacionalistično zatiranje.
Vladimir Iljič-Uljanov je resnično hotel blagor delovnega ljudstva. Ruski delavci bodo o njemu hranili blag spomin. ;
Moskovske	anarho-kamun i stične
skupine se spoštljivo klanjajo prejd še odprtim grobom in pošiljajo sodrugu poslednji pozdrav.
Ves iz enega kosa, podobeft jeklenemu blokui, je Vladimir lljič vteleše-val velika stremljenija ruskih revolucionar cev. Organizirujoč ljudske Cementarne sile, je z bistrimi očesom, določal takojšnjo in prihodnjo nalogo ustvarjajočega dela delovnih mas.
On je napravil vse mogoče za to, da pride komunizem ven iz utopije in postane nepobiten fakt svetovne zgodovine.
'Lenin je mrtev. Njegova rakev je, se odprta. Smrt spravlja nasprotnike in vzbuja v spomin živih to; kar je bilo velikega, dobrega v preminulem, to kar označuje njegovo osebnost, kot bojevnika, kot ustvaritelja sreče proletariata.	1
Leniaa ni vec. Ostane pa spomin bojevnika za osvoboditev delavcev. Neutrudljiv je bil, na vlasti ravnotako kakor v pregnanstvu1.
V imenu vlade je pozival delovne mase, da vzamejo zemljo.
Zgodovina bo cenila njegovo delo. Naša dolžnost je, da se ga spominjamo, kot boritelja za srečo ljudstev in cla mu damo, ob odprtem grobu, poslednji pozdrav.
A. Karelin •ti imenu vseh sodrugov.
Aleksiei I. Rikov
Aleksjej 1. Rikov je eden izmed najbolj znamenitih predstavnikov vsega, kar se v Rusiji imenuje «stara boljše-viška straža«.
Njegova dolga karijera revolu«io-narca, ki je bila večinoma tapna, se je dovršila v Rusiji.
Novi predsednik Sveta ljudskih komisarjev je prebil približno osem let v carističnih ječah ter je bil večkrat izgnan v Sibirijo. Njegovi stariši bili kmetje, ter je prebil svoja mlada leta v Sara loviti ob Volgi. Leta 1890. j® vstopil v revolucionarno gibanje Bil je več časa eden izmed intimnih prijateljev junaškega terorista, social-revo-lucionairca Balmaševa, obešenega leta 1902, ker je ubil naučnega ministra Bogdoljepova, zagriženega rteakcionar-ca absovraženega s strani učeče se mla dine. Od tistega časa je Rikov marxist. Malo pred letom 1900 je bil aretiran, ker je organiziral majniško manifestacijo v Saratovu. Radi tega prestopka je bil podvržen telesnemu kaznovanju, do nezavesti. To ga je pobudilo, da je postal ilegalen in je kljub temu nadaljeval s svojimi študijami.
V kratkem orisu ni mogoče našteti vseh dogodljajev njegovega strankarskega življenja, s oelo vrsto aretiranj, begov in izgonov. Vredno pa je omeniti, da je Rikov trikrat ubežal iz kraja izgnanstva ter se je dvakrat odtegnil poojstrenemiui nadzorovanju. Najtežavnejši j<e bil beg iz Pečore.
Moral je tedaj prte,potovati s sanmi 750 kilometrov, skozi steipo.
Rikov se je srečal prvikrat z Leninom v Ženevi, leta 190G., ob priliki bivanja v inozemstvu. Na tretjem bolj-ševiškem kongresu je bit izvoljen v 0-srednji odbor. Za časa prve revolucije, 1. 1905.. se je nahajal v ječi. Bil j» osvobojen in postal član petrograjske-ga sovjeta, kateremu je pripadal do njegovega razpusta in aretacije članov.
V času Stolipinove reakcije je Rikov, vedno ilegalnim potom, razvijal neumorno akcijo in končal s tem, da se je dal poslati v Sibirijo, kjer je ostal do 1. 1917. V drugič ga je osvobodila revolucija in koj na to se je podal v Moskvo, kjer je postal član Sovjetov. Oktoberska revolucija je iz njega napravila ljudskega komisarja za notranje zadeve in pozneje, 1. 1918., predsednika Višjega gospodarskega sveta.
Leta 1921, je bil imenovan, na predlog Lenina, za enega izmed namestnikov predsednika ljudskih komisarjev.
Od leta 1905. je bil Rikov vedno v osrednjem odboru boljšieiviške stranke. Smatrajo ga kot, najboljšega strankinega organizatorja. Znamenit je posebno radi njegovega praktičnega duha in čistega naziranja realnosti razrednega boja. Bil je tudi eden izmed najbolj uvaževanih Leninovih svetovalcev.
Razkol v berlinski socialdemokraciji
Spor v berlinski socialdemokraciji se je poostril. Sekcija socialistične stranke je sklicala, dve nedelji zaporedoma, dva kongresa ki naj se bavijo s sestavo kandidatne liste za prihodnje volitve v Reichstag.
Prisotni na obeh kongresih so se izjavili, z ogromno večino, za eno listo levičarskih kandidatov. Desničarji pa niso nikakor hoteli to upoštevati, temveč so se apelirali na strankino vodstvo, ki ja vsililo svojo listo, na kateri so desničarski kandidatje na prvem mestu, tako da ne bi imeli levičarski nikake možnosti biti izvoljeni, ker so postavljeni na zadnja mesto,
Vsled te samovoljnosti strankinega vodstva, je veliko število elanov berlinske sekcije zapustilo stranko. Pod vodstvom Ledeburja je bila ustanovljena neva stranka, ki se imenuje »Socialistična zveza».
 o--------
SKRB ZA LJUDSTVO. Sedanja vlada mora vedno pokazati, da nežno ljubi ljudstvo. Dokazov za to jih jo dala ž« mnogo. Kadar pa meščanske valde, in pa £6 posebno fašistovske, ljubijo narod, tedaj pomeni, da mu kaj odvzamejo ali mu hočejo odvzeti. Delavcem m. pr. so se znižale mezde, naložilo se j# narodu davke i. t d. To je en primer.
Ljubi pa se narod tudi na drugi način. Namreč tako, da se komu kaj da. Tak slučaj narodne ljubezni oznanjuj« uradni list «Gazzetta Uffleialc», ki poroča, da se bo duhovščini pustilo nedotaknjene plače in celil, da jim se bodo dale se druge ugodnosti.
Ljudstvo potrebuje dustie hrane, pa nič zato če mora stradati. Zadovoljni pa morajo biti na vsak »ačin dušni pastirji.	i
$
Tiskovni sklad
Radi pomanjkanja prostora, priobčimo doile nam prispevek« prihodnjič.	.
Resolucija o položaju kmeta In njegovih nalogah
sprejeta na prvi kmečki konferenci N. D. S. J.
IBERTA!
VOTI Pl PRCrCRCNZA
tztaoo
«DELO»
Državnozborske volitve 1924
Navodila za volilce
Volivci so vsi italijanski državljani, ki so do 1. maja 1923. dovršili 21. leto.
Vsak volile© mora dobiti na dom dostaivlje.no izkaznico. Kdor je nebi dobil naj jo osebno dvigne, do dneva volitev, pri občinskem uradu, ki je v to svrho odprt, vsak dan od 9. zjutraj do 7. zvečer. Če bi se volilna izkaznica izgubila ali pokvarila, ima volilec pravico dobiti drugo izkaznico (duplikat). Ako tudi duplikat izgubi ali pokvari, niinrn volilec v:eč pravice zahtevati novo izkaznico ali triplikat.
Kako se volilec izkaže:
Kdor hoče voliti, anora imeti sledeče listine:
Volilno izkaznico in kak drug dokument, da se z njimi izkaže, n. pr. potni list, orožni list itd. Kdor nima tega dokumenta naj si poskrbi pri okrajnem sodniku osebno izkaznico (tesse-ra di rioonoscimiento) za katero mora prinesti fotografijo. To izkaznico je mogoče dobiti le do 3. aprila. Sicer je pa dober V9ak kake javne uprave izdan dokument na katarem se nahaja slika volilca. V vsaikem nasprotnem slučaju in v slučaju, da bi ga pri volilni komisiji nihče ne poznal, se da volilec lahko spoznati potom' kakega sodruga-volilca, ki je že prej volil pri eni in isti volilni komisiji.
Na volišču
Ko je volilec pri volilni komisiji se izkazal dobi od predsednika komisije glasovnico in vsa druga pojasnila ti-čoča se glasovanja. Samo tista glasovnica je veljavna, ki po dobi volilec od predsednika volilne komisije.
Glasovnica
Na volišču! ni več strankinih zaupnikov, ki bi delili glasovnice. Predsednik volilne komisijie deli za vse stranke za vse enake glasovnice.
Glasovnica bo iz trpežnega belega papirja. V Julijski Krajini bo izgleda-la glasovnica tako kakor jo kaže naša slika. Le da bo nekoliko večja. Na glasovnici bodo natisnjeni znaki tistih strank, ki se v Julijski Krajini udeleže volitev. Osem strank, osem znakov. Poleg vsakega znaka bo številka. Poleg znaka Proletarskega udruženja bo številka 19.
Volilec mora paziti, da glasovnica, ni pokvarjena ali zamazana in da je sam ne pokvari ali zamaže. Zlasti mora paziti, da je čista v notranjem! dedu in da niso znaki pokvarjeni, zamiaaani ali zaznamovani. Vsaka glasovnica mora. imeti pečat, volilne sekcije, število in mora biti podpisana od enega člana volilne komisije. Ako ni glasovnica v redu, ako je pokvarjena ali zamazana, naj volilec zahteva drugo pa mora izročiti pivo predsedniku volilne komisije.
Volilna tajnost
Z glasovnico stopi volilec v volilno kabino, ki mora biti bolj oddaljena od mize kjer je volilna komisija. Vohlna kabina mora biti docela izolirana. V njej se mora nahajati miza in na veri žici privezan svinčnik.
Volilec mora iti v volilno kabino. Glas volilca, ki ni šel v kabino, je neveljaven. Predsednik vzame takemu volilcu glasovnico in jo uniči. Tak volilec ne more več glasovati.
Predsednika volilne komisije, ki !Z katerih si bodi razlogov nebi poklal volilca v kabino, se kaznuje 7 globo
od 5 do 1000 lir in, ako b: lo oonovd, s zaporom do 3. mesecev
Kako se glasuje
Za kandidate, ki jih predlaga «Pro-letarsko udruženje», se gla;U/3 s tem, da se v kabini prečrta enkrat ali tudi dvakrat znak Proletarskega udruženja, ki je «Srp in kladvo v žarečem solncu in v vencu žitnega klasja«. Ta na>š znak ima številko 19. čl U naj bo le močna (glej sliko) vendar ne sme s črto pokvariti papirja.
Kdor je to storil in nima namena dati nobenega preferenčnega glasu, zapre glasovnico kakor tjL^rurn. Na,-prvo se upogne spodnji J '-1, nato obstranska in končno gorenji del. Gorenji del imiat gumiran rob, ki volilec osline in tako zalepi glasovnico, da se na noben način ne more poznati za koga je volilec glasoval.
Preferenčni glasovi V Julijski Krajini imamo tri preferenčne glasove. Vsak volilec smie napisati le tri imena najljubših mui kandidatov iz liste za katero je glasoval. Ako kdo prečrta recimo naš znak pa bi v glasovnico kj<er je prostor za preferenčne glasove napisal imena, ko-jih ni med kandidati Proletarskega u-druženja, bi bil tak glas neveljaven.
Naši volilci bodo napisali v prostor ki je za preferenčne glasove sledeče priimke:
Gennari	i
Srebrnič
Tonetti ali pa sledeče številke:
2
6	;
7	.
Morajo pa biti zapisani ali sami priimki ali same številke. Tudi ne sme volilec zapisati v vsako črto po več ko en priimek ali po več ko eno številko. Najbolje bo ako se bodo ravnali volilci po naših navodilih.
Vsi naši sodrugi, naši simpatizantje in naši volilci sploh naj se glede preferenc ravnajo strogo po navodilih stranka Zvestoba in disciplina ste zastavi volilcev Proletarskega udruženja.
Po glasovanju
Ko je volilec zalepil glasovnico sto«pi iz kabine in odda glasovnico predsedniku volilne komisije. Predsednik od-trže mali repek (štirioglat) ki je. ostal na glasovnici in spusti glasovnico v za to določeno žaro. Volilec naj se ne odstrani dokler ni predsednik tega izvršil.
Volilne sekcije morajo ostati odprte do 9 ure zvečer.
Svinčnik
Zakon določa, da Se imora prečrtati volilni znak s Črnim, svinčnikom. Tak svinčnik se mora nahajati v volilni kabini. Volilce opozarjamo naj ne rabijo v kabini svojih svinčnikov marveč naj uporabijo izključno le v kabini se nahajajoči svinčnik. Ako ga ne bi bilo v kabini, naj ga volilec zahteva pri volilni komisiji. Vsak drug svinčnik je neveljaven in volilec pride lahko ob glas.
Težke kazni radi volilnih nasllstev
Zakon nalašč in jasno določa težke kazni za vse, ki bi vršili kako volilno nasilstvo, ako kdo n. pr. preti volil-cem, ako razgraja pred volilnim lokalom ali pa ako udere v prostore, ki so namenjeni za volitve. Prepovedano je
Tako bo izsledala volilna glasovnica
Lerabo daingonmiare
Priroo lembo da ptegare
zbirati se v velikih gručah pned volišči in v ulicah tik pred volišči. Sploh se vsako dejanje, ki je namenjeno da za-brani volilno svobodo ali da prepreči vspeh volilne volje, težko kaznuje z globo od 500 do 1000 lir in s zaporom od 6 mesecev do 3 leta.
Težko so kaznovan© tudi vse volilne sleparije.
Tako bo moral volilec prečrtati nai znak. Paziti pa mora pri tem, da črta ne gre iei. Ker ako bi zajela tudi kak drugi znak, bi bil do-tičniglaa neveljaven.
Zastopniki liste
Na vsakem! volišču sme imeti vsaka stranka svoje zastopnike in sicer dva: efektivnega in namestnika. Ta poslednji nadomešča prvega, ako se prvi oddalji ali je drugače zadržan.
V času ko vrši sluižbo je zastopnik liste javni funkcijonar, ki ga morajo vsi kot takega spoštovati.
Zastopnik liste prisostvuje vsem volilnim operacijam. Glasuje v volišču kjer je določen za zastopnika tudi v slučaju, da ni vpisan v imenik do-tičnega volišča.
Ob 16 uri v soboto pred volitvami, zastopniki liste se morajo predstaviti s potrdilom, da so bili kot taki imenovani, v volilni urad ali volišče kamor so določeni.
V nedeljo, na dan volitev, ob 7 zjutraj, morajo biti zastopniki list že na volišču za koje so določeni, da prisostvujejo volilnim operacijam. Imajo pravico zahtevati, da se zabeleži na zapisnik njihove slučajne opazke.
Zastopniki liste smejo, na svojo odgovornost, spoznavati volilce, koje seveda poznajo. Kot potrdilo se morajo podpisati v posebno kolono v volilni i-mienik poleg imena volilca, ki so ga poznali.
Ne smejo v nobenem] slučaju 'se dotakniti glasovnic. Le v soboto na predvečer volitev morajo se podpisati pri pripravljanju glasovnic.
Morajo se podpisati na zunanji strani zapečatenega svežnja v kojem se nahajajo imena volilcev, ki so glasovali; na svežnju, ki vsebuje volilni zapisnik; na svežnju, v kojem se nahajajo neporabljene glaosvnice, na onem v kojem se nahajajo veljavno glaso-vane glasovnice, na svežnju v kojem se nahajajo neveljavne, sporne in pokvarjene glasovnice, pritožbe in reklami.
Predsednik volilne komisije jim na olišču določi prostor, ki mora biti tak da iz njega lilnemu aktu.
Delavcu in kmetu
List je vama namenjen. • Obžalovanja pa je vredno, da se premalo zanimala za sodelovanje pri listu. Na poziv, da kaj pošljeta v v Delo» se vedno izgovarjata, da vama je roka preokorna, da nimata dovolj kulturne izobrazbe. Res je, da vam. današnja družabna uredba ne dopušča preveč Trostih uric in tudi je res, da vama ne dovoljuje dovolj kulturne izobrazbe, ker se kapitalizem boji vašega kulturnega napredka, ker dobro ve, da. bi bil ta: njemu v pogubo. Neopravičen pa je izgovor, da ni roka, ki suče kla divo ali motiko, pripravljena za drobno pero.
Ruski delavec, in mužik sta se mučila kot vi d v at, od zore do mraka, pa sta vseeno pridno pisala v svoje razredno glasilo.
V nedeljo in v dnevih, ko ti vreme ne dopušča na polje, žrtvujta, nekaj časa razrednemu glasilu. Zberita svoje misli in jih uvrstita na papir. Pišita o vsem kar zanima vajin stan. Če površno opazujeta potek vajinega življenja in, ker sta jarmu privajena, vama se bo ta zdel običajen, vsakdanji. Vzravnajta pa vajino sključeno telo,
vstanita in ozrita se naokrog in videla bodete, in pekle vaju bodo krivice, ki jih kapitalizem brezbrižno seje.
Spregledala bodeta tudi, da se hoče prikriti pod imenom «narod» in pod imenom «Krist», čigar nauk so izdali, krvavo izkoriščanje. Videla bodeta, na eni strani neomejeno uživanje, na drugi nebroj gladnih sirot. Poročajta o vtisu, ki vama ga dela razredna neenakost, seznanita vaše sotrpine v drugih krajih o razmerah in težko-čah, v katerih živita.
Ne izgovarjajta se torej, da vama ne gre izpod rok. Uredništvo že popravi in opili, jedro in misel pa ostaneta.
S pomočjo vajinega pridnega sodelovanja bode list bolj ugajal vama in vajinim sotrpinom.
Prebirajta pa tudi pridno dobre po-dučne knjige, da si pomalem nasrka-ta prepotrebne kulture.
Na delo tedaj! Poleg gmotnega, nabirajta tudi duševnega gradiva ta vaše razredno glasilo, v katerem mora odmevati vajino jadno stanje in trdna volja, da se bodeta borila do zadnjega, da vama izide zlato solnce svobode.
List je vajin. Vzljubita ga in podpirajta ga.
Bodi vama. lahka vsaka žrtev, ki jo doprinesete za komunizem,.
Glasovi z dežele
lahko imirno slede vo-
laodidaiie za Jolijski krajine is sledeli
1. Bresaz Vito,
2. Gennari Egidio,
3. Juraga Antonio,
4. Lonzar Antonio,
5. Scoccimarro Mauro,
6. Srebrnic Giuseppe,
7. Tonetti Giovanni.
MLADINSKI VESTNIK
OBVESTILO.
Oozlikl okrožni odbor daje na znanje vtem «Mladinskim sekcijam«*, kakor tndl posameznikom kateri imajo dopisovanje z njim, da to prekinejo, in sicer tako dolgo dokler ne vdobijo zato od istega posebnega obvestila.
Ooriiki okr. odb.
Zaupnikom, prijateljem in naročnikom „Dela“
Dogaja se testo, kar Je pri danainjih razmerah čisto umevno, da nam poita vrača bodisi posamične izvode, bodisi zavoje lista z opazko «odklanja», «se ne sprejme* in sličnimi. Istočasno pa pov-prainjejo naročniki in razprodajald kaj, da je z listom. List se vsakemu točno polije, če ga kdo ne dobi, Je to znak, da Je «Delo» preveč na poti marljivemu «stralmo]stru», ali pa or-Jun-skemu poštarju.
Kdor ne dobi Usta naj to Javi upravi, ki bo ukrenila, po svojih močeh, da se tem »marljivostim* najde opomoči.
Ce bi pa kdo lista res ne maral več uaj vsaj to Javi upravi potom dopisnice. V nasprotnem slučaju se bo vračanje Usta smatralo kot sabotaio.
Sodrugi, pazite, da Ust ni zadržan kje na poiti, ako bi se to kje dogajalo, zahtevajte naj se ga dostavi naslovljencem.
Marljivim saboterjem naj s« energično pove, da Ust ni tajen, da se poit-nlna plača in da nimajo nlkake pravice ga zadriavfctL Sploh pa na) se obnašajo tako da dajo razumeti, da se nič
e bojijo iikan raznih podeielskih ti-lančkov in da bodo le v naprej čital^ «Delo».
V slučaju sabotaie proti listu javite . im takoj kjo in kdo jo izvriuj«.
UPRAVA.
«Vojna je samo nadaljevanje kapitalistične politike v drugi obliki»,
Lenin
Iz Bistriškega
Ouhovnik-iandar
Pred nekaj dnevi se je vršila svadba v TVbčanah pri II. Bistrici. Ženil se je Pero iz Vrbovega, ki pravijo, da je zelo bogat, z Miciko iz Trbčan.
Ker je ženin kršil stare fantovske pravice, ki pravijo, da mora ženin odkupiti nevesto, so se fantje, kakor je navada, zbrali in dogovorili, da mu odigrajo odhoden marš z mačjo godbo. Tako se je tudi zgodilo.
Drugi dan, ko so se peljali svatji proti Podgrajam, kjer se je imela vršiti poroka, jih je že čakala na vasi — domača godba z inštrumenti iz vseh kotov vasi, kakor so: ponve, kose, kotli, pokrivače in tako dalje.
Ker je bilo ženina sram vozi h za tako originalno godbo, je obrnil vj?. ter poslal tasta po orožnike.. Prispeli orožniki niso imeli seveda kaj posredovati, ker so se vedli fantje mirno, temveč so se vsemu temu smejali.
Deset minut n,a to smo imeii pril.ko videti čuden sprevod: spredaj je igrala domača godba nekak mrtvaški marš, za godbo so se peljali orožniki, za orožniki se je počasi pomikal svatovski voz.
Ljudje so se v gručah zbirali ob cesti; vsak je hotel videti ta čuden sprevod, spremljan od orožnikov.
V Podgradu so šli fantje v gostilno, ter si poklicali vina. Todaj se je pridružil orožnikom naš precasl,;i g. vi-karij Janko Dolenc. Ta dušni pastir je nahujskal orožnike naj pokličejo na pomoč finančne stražnike in naj povežejo fante.
Nahujskani od tega gospoda so o-rožniki fante zvezali. Prečastiti, ki, kako se vidi opravlja tudi službo žan-darja v tem kraju, ker so orožniki predaleč, je stal — ko so orožniki opravljali svoje rabeljsko delo — zraven, ter jih bodril p besedami:	«Le fejst ga
stisnite!«
Fantje so,morali radi tega gospoda, ki živi od krvavih žuljev ljudstva odsedeti štirinajst dni v zapora.
Fantje bi bili takoj izpuščeni na svobodo, ker so bili nedolžni, t^da gospod, ki opravlja službo žaifaarja je hodil vsaki dan na sodišče, ter je hujskal proti fantom in zahteval, da se jih kaznuje.
Pripomniti je treba, da se je ta g. pritepel k nam v raztrgani suknji, in bi Tekel lačen, a siedaj, ko si je nabil žepe na račun ubogega in izmozganega ljudstva, hodi okoli elegantno oblečen in s Široko razpasenimi trebuhom.
. Delavci in kmetje občine Jablanica! Ta gospod sedaj agitira za lipovo vejico. Odprite oči in poglejte kdo je z vami in kdo proti vam. Iz lipove vejice, katero ste volili pred tremi leti, je zraslo bodeče trnje. Strnite se za naprej v naše vrste, v vrste vaših bratov delavcev in kmetov, tam je vaše mesto in vaše odrešenje!
Naj pridejo k vam: agitatorji lipove vejice, pokažite jim vrata.
Živelo proletarsko udmženje!
Živela sovjetska Rusijas
Boljše vik.
Grgar
Drago mi «Delo»l
Prosim te, dovoli mi malo prostora, da napišem par vrstic o našem položaju. Tukaj v naši gorski vasi imamo zelo postrežljive ljudi, namreč pri raznašanju pošle, namreč kar se tiče časopisov in še posebno 6e so komunistični. Pri tem so zelo marljivi. Zato se jim prav lepo zahvalimo, ker so tako požrtvovalni in postrežljivi pri pobiranju komunističnih časopisov iz poštnega urada v Grgarju.
Opozarjajmo torej kr. stražnike, da ne potrebujemo njih postrežljivosti, ker gremo lahko sami na poštni urad po časopise.
Več »avednih delavcev
Iz BovSkega
Preteklo je že, precej časa, kar se od nas nič nei čuje. Naši nasprotniki že upajo, da smo zaspali ali da se sploh ne bomo gibali v sedanji volilni periodi. Naši gospodje so že pričeli delati za «blagor naroda in ljudstva«, prav nič ne gledajo več na, svoj žep in svojo korist... Škoda, da ne traja volilna borba vsaj eno leto, mogoče bi se le kaj napravilo za naše ubogo ljudstvo v okviru meščanske pravičnosti ... Vsi so postali nekam gibčni in ustrežljivi. Samo mi komunisti molčimo. Kaj bi tudi ne molčali, naša stranka je vnioeina, mi smo poteptani, brez upa zmage. Nikdo se za na9 ne briga! In vendarn se še nekdo za nas briga in to so obeaspoštova-ni karabinerji, ki kot na Tolminskem in na Žagi se natančno informirajo kdo čita «Delo» in miu napravijo po-set. V Bovcu so nami obljubili da nam razbijejo glave, če se bomo potegovali za komunistično stvar. Majhni smo, malo mag je in vendar se nas boje.
Sodrugi i Vi vsi veste, da za nas ne pomeni parlament drugega kot eno veliko ničlo, ter da mi z volitvami me bomo nikdar dosegli našega) cilja in n« smotra! Pa disciplina stranke nas veže, da se podamo v volilni boj! Ce 'mi vzlic volilni svobodi se ne moremo podati v takšen boj, kot naši nasprotniki, italijanski in slovenski narodnjaki, kateri zadnji ,so sei šli poklonit Mussoliniju v Rim ter od tam dosegli, da se prosteje gibljejo. Vsak zaveden proletarec ve kaj je njegova dolžnost, brez shodov in agitacija Kdor jig prepričan proletarec, ta bo ostal letos naš kot je ostal prej, kljub vsem nevihtam in grožnjam. Prosimo so-druge, da se ne izpostavljajo nevarnosti, da jih zaprejo po nepotrebnem!, v vinskem razpoloženju, kot tisti, ki je bil za besede «Evviva bandiera rossa# zaprt,. Le s tneznim in pozitivnim delovanjem borno dosegli naš vzvišeni cilj, osvoboditev vsega pro ieitariata. Torej vsak proletarec ima dolžnost, da v svojem krogu pojasni še omahljivcem in nezavednežjean de janski položaj proletarskih teženj. Le če bomo vsi delali za našo stvar, brez čakanja agitatorjev, potem, dosežemo svoj cilj. Proletarci! Mi vemo za našo dolžnost, brez iniciativa od zgoraj! Torej boj nasprotnim narodnjakom, neizprosen boj kapitalu vseh narodnosti] Vsak naj stori svojo proletarsko dolžnosti Podpirajte s svojo največjo imočjo naš« proletarsko glasilo «I>elo», katero se nahaja v večni finančni krizi.
Vidi se vpliv volitev ne Vseh poljih. Tako je vojna odškodnina zopet eden izmed glavnih argumentov volilne agitacije. In v prvi vrsti je sedaj, na vrsti, prisilno falirana zadruga «Carg» kateri je napovedal boj znani dr. Bobič, ki označa da je\ krivo, da je šla «Cerg» v likvidacijo dejstvo, da je ista izdala ogromne svotei za podporo komunističnih organizacij, kar sloni na goli laži, ker naša organizacija ni prejela ficka od «Cenga», katerega vodstvo se je držalo komunistično le zato, kjer mu je nesla dohodke brezplačna propaganda, od naše strani. Isto omenjeni gosp. napada Bodruga Kosiča, da je ušel v Ameriko zaradi tega, ker je propadla «Cerg”, za katero je on tudi agitiral, kar je tudi go-rostiagna laž, ker je 8*1 iz političnih ozirov. Tako se spravljajo vsi na nekdanjo delavsko uiBtanovo in naše odsotne sodiruge. Trpi vojni oškodovanec, ker je vojna škoda še. vedno vaba za njih limanice. Za vojme oškodovance drugih kapitalističnih podjetij se pa popolnoma nič niet brigajo in tudi za tiste od konzorcija ne!
Kot so vsa taka podjetja šla v likvidacijo, tako se bojimo, da pojde tudi odbor «CergoVcev» ipo volitvah. In Vojni oškodovanec ostani zopet trpin, kot je bil«
Tudi vladni agitatorji rabijo vojno odškodnino in obljubujejo, da kdor boda ž njimi volil jo dobi koj izplačano. Naši gospodje so narodnjaki, vneti Slovenci, a v žepih, v kakšnem skritimi kotičku pa nosijo legitimacijo fašistovske stranke. Kaj ne gospodje? Drugače se zgubi «licenza». In vendar je dobro za vas, ker vlada je uničila vse delovne pogodbe, vam je pomagala, da se delavstvo n<ei more u-preti ter vam gara za vsako ceno.
Kmetje, delavfli! Koliko danarja ste zmetali za »carto bolato», ker so vam bili davki, prvi družinski nepravilno odmerjeni. Vi torej vesta, koliko ste na boljštim od zadnjih' volitev, ko vas so zastopali vaši poslanci, kateri so si bili v laseh do pred pan dnevi. Sedaj seveda je naš narod zopet v nevarnosti za par tednov. Izvolite poslane^ kateri bodo poteimi dremali par let v parlamentu... Našo svobodo, naše, pravice dosežemo le z našo pestjo in močjo in to ne bode odločal me Bovec in ne Julijska Benečija. Sodrugii Vi vidite kaj morajo doseči, vaši sodrugi pod vlado labourističmei stranke v Angliji, kjer so stavke na dnevnem redu. Zia,torej vami kličemo: Vsi proletarci, združita se, v boj za našo odrešitev.
Živel proletarski znak, srp in kladivo s solncem!
Komunist
(Nadaljevanje).
Proti koncu srednjega veka vidimo, da sei posebno zanimajo za šolo učeni in ugledni Frančiškani in Dominikanci.
Ne smemo mimo viteškega razreda, tei desne roke mogočne grajska gospode in dvorov, ki se je v slad' svojega družabnega položaja in da se izogne nevednosti, kakoršno nam predstavlja Hartmann von der Aue s svojim «Ein Ritter so gelehret war...» povspeia do nekih viteških šol 3 skromno duševno vsebino.
Po križanskih vojnah, ko so mesta postala mogočna in bolj obljudena z obrtniškim in trgovskim stanom — evo zopet mestnih šol in vsled naraščajočega ugleda in moči večjih mast srečamo v 15. stol. univerze (vseučilišča).
Po križarskih vojnah, ko so mesta postala mogočna in bolj obljudena z obrtniškim in trgovskim stanom — &-vo zopet mestnih šol in vsled narašča^ jočega ugleda in moči večjih mest srečamo v 15. stol. univerze (vseučilišča) z bogoslovnim, pravnim in zdravniškim oddelkom. Za padovansko in bolonjsko, ki sta bili že prej ustanovljeni, (12. stol.) zrastejo v 15. stol. pod varstvom papežev literarne' in filozofske akad. v Firencah, Rimu, Neapolju itd. Kot grška na Rimljane, tako je imela rimska kultura odločilen vpliv na srednjeveški gospodujoči razred: bogati sloji, plemstva, veliki trgovci in tudi cerkev se niso sramovali starodavne knjižeivnosti in znanosti, ker so vsi našli v njih samega sebe: naprej stremečega, vodilnega, samozavestnega človeka. Posnemali so pogansko rimsko pravo, ki je varovala njih lastnino in premoženje. Stara rimska literatura brez vsakih sledov odrekanja in samozatajevanja, polna naslade in brezobzirnega uživanja je bila kot nalašč za njih življenje.
Ta «starodavnost» prepreaa tudi današnji gospodujoči kapitalistični razred, ki ga bomo srečali kot pastirja današnje šole in s katerim se cerkev, pajdaši kot v tedanjih časih.
Proti koncu 1§- stol. pa je poskusna doba s prirodoslovno vedo terjala popolni preokret; pojavila se je, duševna in s to tudi gospodarska revolucija £ značilno potezo.
Evropi se je pridružil nov svet — A-merika. Z bogastvom tega sveta, kamor se je z vso strastjo zarila evropska gospoda z raznimi iznajdbami, »mo zapluli v nasprotno smer.
Francoska revolucija pa je do tal porušila prejšnji gospodarski red, katerem« je sledila liberalna doba z neomejeno osebno svobodo miselnem in gospodarskem oziru. Racijonalizem (umstvenost) je zajel človeške iznajdbe, in vse, zlasti pa prirodoslovne) vede, 9 katerimi ja začel črpati naravna bogastva svojim namenom prikladno in se, umevno, polastil tudi šole.
Na ruševinah prejšnjega gospodarskega reda, v katerem je že prej izginilo malo plemstvo, ki se ni moglo kosati z velikimi baroni je vznikla velika obrt (fabrike) in veletrgovina z absolutnimi gospodjarjeon kapitalomi jki je ubil preteklost in porušil vsako duševnost oddaljenih plasti. Človek je postal stroj in šola tudi. Poleg preostale zemljiške veleposesti sta veleindu-strijalec in trgovec vedno bolj prevladala in zajela vedno šfri® kroge, vedno večje plasti. Tako sta tudi potrebovala več proizvajalnih sredstev posebno v obliki modernih strojev in tem primerno izobraženega industrijskega
delavstva.	(Konec, prihodnjič),
Izdajatelj s j. o. Komunistične stranke Italije-Odgovorni urednik! Posl. Gius. Bellone, gub. tip, #. JpuMi • »fleite, Via
8 oi93«n IZ ^ somi	'*Q
•VSOtf -3