LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
_ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILLINOIS, UNDER THE ACT, OF MARCH 3rd 1879.______
yig 7ŠTEV.) 47	CHICAGO, ILL., ČETRTEK 30. OKTOBRA, 1919.__VOLUME V. LETO.
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O . — By the Order 01 the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
Predsednik Wilson "veliko
boljši."
~ ^ t!
Baltimore. — Dr.
Hugh Hampton Young znani zdravnik iz tukajšne John Hop- c kins bolnišnice, kateri, je bil po- q klican v Belo hišo, da preišče ^ stanje predsednika Wilsona, se z je vrnil nocoj, ter je podal nas- j. ljedno izjavo:	t(
"Našel sem predsednika Wil- y sona v veliko boljšem položaju, ^ kot sem si domišljal. Da je ve- q liko boljši sem spoznal tudi iz ^ tega, ker mu je Dr. Grayson o-!t; pomnil, da potrebuje brivca. t Nakar sem jaz opomnil, zakaj g ga doktor ne obrije. Wilson pa v je odgovoril, da so doktorji še ^ vedno prebarbarski."	-
__:_ 1:
., * c
X Združene države pride fran- £ coska delavska delegacija. .
--- T	T	1
Pariz. — Leon Jou- g "haux, predsednik francoske ge-neralne delavske federacije, in ( drugi zastopniki delegacije, . kateri bodo zastopali to orga-nizacijo, na mednarodni delav- { ski konferenci katera se bo vr- ^ šila v Washingtonu dne 29. oktobra so zapustili Francijo v soboto, ter so na potu v Združene 1
države.
Delegatje so: M. Jouhaux; M. Bidegarry, tajnik narodne -unije, M. Lenoir, M. Dumoulin .
' ^Mw^HjjbUviPxJ^fe J
Štrajk končan v pondeljek, j
Velikanski narodni jeklarski ' štrajk bode skoro gotovo kon- ; čan v pondeljek.
Poročilo se glasi, da se bodo delavci vrnili na delo po pogodbi katera bode podpisana med E^ H. Gary in delavskimi voditelji, kakor hitro se bode delavsko kolo zopet začelo vrteti.
Danes ali jutri bode industri-jalna konferenca v narodnem kapitolu, na kateri bode delavskim voditeljem predložena pogodba kateri bodo o pogodbi sklepali v unijskem glavnem
stanu, 180 W. Washington Str. \__1
D'Annunzio hotel zasesti celo dalmatinsko obalo.
v .
Bern. -1— Listi poročajo, da je nameraval d'Annunzio zasesti vso dalmatinsko obalo, kar izhaja iz oklica, ki ga je izdal dalmatinskim bratom in v ka-tei-em obljublja Zadru, Splitu, Šibeniku in drugim bratskim mestom svojo pomoč.
D'Annunzijev apetit.
Lugano. — D'Annunzio je ' izjavil zastopniku "Seccola", da zahteva ne samo mesto Reka, temveč tudi pristanišče in ozemlje, ki veže Reko z italijanskim ozemljem., Dalje je izjavil, da bo brezpogojno zahteval, da Nitti odstopi.
Lugario. — D'Annunzio je izjavil uredniku "Piccola", da Reke nikdar ne bo zapustil, niti dovolil, da se pristanišče in-ternacionalizira in izroči zvezi narodov, ki je samo grd inpo-tenten mitus. Njegov reški prevrat se je izvršil v prav zadnjem momentu. Dve uri pozneje bi se bila izkrcala angleška policija, šest ur pozneje pa bi bili vkorakali Jugoslovani. D'Annunzio izjavlja, da ima za te svoje trditve dokaze. K D'Annunziu prihajajo neprestano nove čete in prostovoljci.
Laška blamaža v Dalmaciji.
Split. — Tukajšnji mestni i- ^ talijanaši so se predvčerajnim ob italijanskem izpadu v Tro- ^ gir zatekli na italijansko šta- f cijsko ladjo "Puglia", kjer so ostali vso noč. Dozhavamo, da n je italijanski poveljnik javil v . Zader in Rim, da so se bile italijanske čete okupirale Trogir, ^ toda da so se na poziv svojih q višjih častnikov v imenu disci- ^ pline in reda popolonma mirno ^ odstranile brez kake izgube na t ljudeh in vojnem gradivu. Med- j tem dokazujejo zaplenjeni av- / tomobil, kolesa, strojnice, pu- ^ ške, granate, čelade in drugo ^ vojno orodje ter živež istinitost naših vesti. V Šibeniku in Za- z dru so pripravljali Italijani ve- v like manifestacije v proslavo z osvobojen je Trogira, toda vest o prisilnem sramotnem umiku in divjem begu jim je prekinila kratkotrajno veselje. Italijanska okupacijska oblast v Zadru je izdala strogo naredbo za vse . okupirano ozemlje, da/ vojaki j italijanske vojske ne smejo ob- ; čevati s civilnim prebivalstvom, bodisi italijanske ali jugoslo- ; vanske narodnosti.	(
Vojaški zdravniki pravijo, da i
se letos ni bati epidemije. 1
—~r—1 •
St. Lous, okt. — Na konven- i n.i-fi ^oiMkih zdravnikov, katera se je vrllawy^ij je tudi Gol, • Victor C. Vaughn podal svoje]« mnenje, rekel je,.da najhitrejše razširjanje influence se vr- < ši pri stiskanju rok (prijatelj- 1 skem podajanju rok). Ako se ' to omeji pa se ni treba bati e- ' ( pidemije "Flu" letošnjo zimo.
i Italijanski poslanik v Washingtonu umrl.
Washington, 20. okt. — ■ Knez V. Macchi, di Cellere, ita-1 janski poslanik v Združenih - Državah je-danes umrl v E-i mergency bolnišnici. Bolan je i il od sobote večer, ter so zdrav-1 niki izjavili, da se mora podvreči operaciji. Umrl je pred operacijo. Star je bil 53 let. Tu zapušča vdovo z dvema o-
>	trokoma. Njegovo truplo bode prepeljano v Italijo z ameriško bojno ladjo.
] Kaj se sliši v zrakoplovu?
\ Posamezni glasovi, šum in ropot se slišijo v zrakoplovu razmeroma zelo visoko. Strokov-^ njaki so s poskusi dognali, da sliši zrakoplovec žvižg železniškega stroja do 3000 metrov višine, ropot'vlaka do 2500 metrov. Lajež psovjn strel puške f do 1800 metrov. Vpitje množi-
>	ce se sliši 1600 metrov visoko, ravno tako petje petelinov in
n zvonenje. V višavi od 1400 me-~ trov se dobro razloči bobnanje in igranje orkestra. Ropotanje voza po tlaku §e sliši 1200 metrov vjsoko. V višini 100 metrov e se še razloči človeški klic, reft gljanje žab in čvrčanje murnov i- pa se zazna še v višini 200 m.e-t- trov. Od zgoraj dol se glasovi si ne slišijo tako dobro.
\m
I- Farmer obsojen v dosmrtno i-	ječo.
9,	-
ri	Hartville, Mo. — Tu-
i. kajšnji bogataš farmer Randall a Smith, je bil v tukajšnem okro-K žnem sodišču spoznan krivim j- umora prve vrste ter obsojen i.v dosmrtno ječo.
Francoske zahteve za ubite- b ga francoskega narednika v g Berlinu. V Berlinu so bili ubili n nekega francoskega narednika, v zato pa jim je poslal maršal li Foch sledeče zahteve: Sodno o postopanje morajo pospešiti, nemška vlada se mora opravičiti, nositi stroške za prevoz N mrtvega trupla in za pogreb ter izplačati svojcem rajnika odškodnino 100.000 frankov. Končno mora plačati Berlin "V kazni 1 milijon frankov v zla- d tu. Nemška vlada je naznani- k la, da je storila vse, da najde- li jo krivca in izraža sožalje g francoskemu poslaniku, Cle- n menceauju in Fochu. Izjavila 1 je, da bo nosila stroške prevo- n za in pogreba; o ostalih zahtevah se bo posvetoval državni E zbor.
Unija ima pripravljenih $200.000, za stavkarje. T
- ":?> r
Ako se tudi drugi pridruži- 1 jo delavstvu je "štrajk" izvo- r jevan, tako se je izrazil Fitz- 2 patrick.	;	i
Organizacija žen-delavk je 1 sprejela predlog, s katerim se 1 dovoljuje $250.000, kofpomoč 1 štrajkarjem. Ta predlog je bil 1 sprejet potem, ko je Fitzpa- s trick, na konvenciji iste prosil za moralno in denarno pomoč 1 štrajkarjem. Tozadevno konvencijo oziroma sejo je imela Chicaška .delavska zveza (fe- 1 deracija).	1
Druge organizacije so tudi : obljubile pomoč, kot na primer 1 unija strojnikov $1.000 in te- t denski asesment 25 centov od ( vsakega člana, kot pomoč štraj- < karjem. Nadalje unija (Sheet < Metal Workers), je Obljubila podvojiti asesment njenih članov tudi v ta namen.
Delavska konferenca.
-— . ]
Washington, D. €. — Ame- ] rican Federation of Labor bode : spremenilo svojo taktiko voči- ; gled delavske konference, ka- : ' tero je sklical Wilson, katera : ' se je že parazšla brez vspeha. Velika delavska konferenca je pa sklicana za ijovember, na katero je povabljeno vse delav-! stvo Z. D. in Canade., Konfe-1 renco je sklical predsednik Gompers. Za to konferenco se pripravljajo radikalni elemen-' ti Federacije, da bodo zahtevali radikalnih sprememb za or-
-	ganizacijo.
-	DUHOVNIK ZOPER DUHOV-1 NIKA,
r Jugoslavija piše: — Iz Slo-1
. venjegradca nam pišejo: Pred ; seboj imamo izjavo, ki jo je . podal sodišču dne 14. avgusta , ,1919. gosp. Alojzij Čižek, mest-
1	ni župnik v Slovenjem Gradcu,
-	v pravdni zadevi gg. kaplanov: ; Vrečko in Krušič »zoper g. pol-
2	kovnika Raktelja. Kakor je iz
-	izjave razvideti, je g., Cižek 7 dal vojaški oblasti meseca raa-. j a t. 1. nasvet, da naj navedena ir kaplana, ki sta ob kritičnem
-	času nemške invazije v slove-ii njegraškem okraju zelo veliko
storila v obrambo slovenskega prebivalstva, kar je javno priznalo 7 občin> kot hujskača naznani mariborskemu knezoško-fijskemu ordinarijatu, kar se je tudi zgodilo. Ako povemo i- zavedni slovenski javnosti, da il se je g. Čižek leta 1915. pro->- stovoljno javil v vojno službo a bivše Avstrije in da se je na n dopustih gizdavo ponašal s cesarskimi odlikovanji, potem ne
bo težko presoditi, koliko jugoslovanskega duha tiči v njem. Čudno pa se mora zdeti vsakemu, da ga slovenski Mis-linčarji še trpe kot načelnika okrajnega zastopa!	,
Prav kakor v Ameriki.
Nemški zastopniki na delavski konferenci.
Ž1
Washington, D. C. — Tajnik . Wilson je odločil, da nemški L delegatje na delavski svetovni konferenci ne morejo imeti vo- n lilne pravice. Kajti prave delegate imajo pravico poslati le narodi, ki so v Ligi narodov. Tako tudi avstrijski delegatje = ne bodo imeli nobenih pravic.
En mrtev 20 ranjenih v Brad- n dock, Pa.	č
z
Braddock,v Pa. 21. oktobra.
Veliki nemiri so izbruhnili da- g nes v našem mestu po dnevu, z ko je nekako 50 štrajkaržev p napactlo stavkokaze, ko so šli v z dela. En mož že bil ustreljen j in mnogo druzih je bilo ran je- T ni. Ko» je vojaštvo čulo krik, g pridirjalo je na lice mesta na ^ konjih in s palicami razganjlo r množico, ki jih je pozdravila s kamenjem.
_' ) 1
Bolezen predsednika Wilson.
Washington. D. C. — Ko bi
bil predsednik potreben na krmilu naše. narodne politike, le- s ži bolan v beli hiši. Zdravje se 6 mu je toliko povrnilo pretekli * teden, da je že izvrševal vsaki ^ dan nekoliko svojega obilnega I dela. Vendar pa je še daleč do popolnega ozdravljenja.
Boj za mirovno pogodbo v
Washingtonu.	]
-- ]
Washington. — Mej tem, ko ; leži v beli hiši bolan predsed- ,
■	nik Wilson, napenjajo nasprot- ] i niki demokratske stranke vse ;
■	sile, da bi uničili delo polleta, .
■	katero je Wilson dovršil v Pa- ; t rizu. Senator Lodge dela "over
. time," da bi dosegel, da b"i se-i nat ovrgel nekatere določbe in 1 sprejel važne spremembe. Wil-
-	sonovi pristaši kakor na pr., se-
-	nator Hitchcock, branijo mi-: rovno pogodbo in pravijo, da J so prepričani, da bode mirovna
-	pogodba sprejeta taka, kakor-
-	šna je.
Kralj Nikita podkupljen od Dunaja.
Kopenhagen. — Znani ameriški časnikar Karl Wiigand
-	naznanja glasom londonske br-1 zojavke nova odkritja iz tajne-3 ga arhiva dunajskega zunanj-1 ga ministrstva. Med drugimi bo ;- objavil spise, iz katerih izhaja, ., da je črnogorski kralj že dalje : časa pred vojno in tudi med
-	vojno prejemal denar, tako z kratko pred napovedjo vojne k 5 milijonov kron, da bi oviral
veliko ruski načrt, ki je bil za a Crnogoro ravnotako opasefc, n kakor za Avstrijo.
o Mehiški banditje zopet na delu
a	—-
i-	El Paso, Texas, j—
1-	30 mehiških banditov je na->- padlo neko tovarno v Tlalpam e i'blizu Mexico City, kjer so zve-o zfali varuha ter napadli blagaj-a nika in ukradli $200. Vojaške >- čete so bile takoj poslane za o tatovi a jih niso dobili. Ta rop a se skoro ne izplača ker ako so
2-	Bi razdelili svoto je prišlo ko-ie maj $7 na posameznika.
Chicago, III.
VAŽNO NAZNANILO.
__r
Pošiljateljem zabojev na- ® znan jam, da sprejemam iste sedaj vsaki večer, do vstevši 8. r novembra.
Zaboja ne zabite trdo, am- F pak samo z dvema žebljema. ^
—	Kedor pa še nima zaboja, a želi istega naročiti, naj to stori do pondeljka, 3. novembra, i kajti pozneje se isti absolutno ne bodo naročali.
8
JOHN GOTTLIEB*	s
zastopnik 1821. W. 22nd St. u
' in
■ -=_-.■---------Is
Beograd.;— (Izvirno. poro-J čilo.) Iz krogov naših mirov-, nih delegatov je izšel nov na- s črt, ki naj bi omogočil spora-j" zum strank za sestavo končen- j 1 tracijske vlade. Načrt predla- (v ga, naj si postavi nova vlada! 2 za program samo dve točki: j £ proračunski provizorij iji pft ^ volilni red za konstituanto.'1 s Delegati se nadejajo, da bodo * na ta program pristale yse ^ stranke in da se sestavi vlada 1 v prvih dneh prihodnjega ted- l na.	<
Francoski predsednik Poincare | je podpisal dekret za demo-lizacijo.
Pariz. — Pred- ' sednilc Poincare je danes podpi- > sal dekret. Za splošno demo- ^ bilizacijo, katera stopi v velja- . vo, kakor hitro se nehajo ne- ^ prijateljski odnošaji.
Razmere v Turičij.	j
■_ . <
Pariz. — Nov turški kabinet, ki je bil sestavljen 6. oktobra pod vodstvom generala Ali Ri- j za Paša in ki sevhlini, da je za ;
■	entento, je v resnici samo za ,
■	Nemčijo in proti krščanski. — -i Razburjenje raste in pričakuje 1 i se nova kriza, kajti Sultan ne
■	soglaša z mlado Turki.
Petrograd oblegan.
Reval, 20. oktobra. — Bela . armada protiboljševiške stran-L lce je šla zmagovito proti Pe-t trogradu pod poveljstvom ge-. nerala Judeniča. Nekatera poročila so trdila, da že Petrograd že padel druga, da je samo oblegan, pa da se pričakuje, da pade v najkrajšem času.
Orel padel.
1 _
London, 20. oktobra. — Po-
" roča se, da je padlo mesto Orel " v roke bele armade.
3	_ _ '
e	Najnovejši brzojavi.
i -
o Uradni informacijski urad e Kraljevine Srbov, Hrvatov in .1 Slovencev sporoča, da je dobil a sledeče kablgrame:
y
Beograd, 17. oktobra. Mini-sterska kriza se je končala, u Kabinet g. Davidoviča ostane na vladi. Edina sprememba je
-	vtem, da je prišel v minister-1- stvo kot podpredsednik Dalma-n tinec Dr. Jure Biankini, mini-j- ster brez portfelja.
j- Danes ob 11. uri je odpoto-:e vala v Pariz mirovna delegaci-;a j a Srbov, Hrvatov in Sloven-p cev. Na čelu konference je zo-10 pet Dr. Pašič. Dr. Trumbic osta-a- ne nekoliko časa še v Beogradu.	*
Beograd, 23. oktobra. — Vesti, ki so se iz Ciriha (Švica) razširile po tujih državah, kjer se trdi, da so v Zagrebu odkrili veliko zaroto proti osebi princa regenta in da je zapustilo radi tega več sto oseb, so popolnoma izmišljene. Vsei te vesti imajo svoj izvor v Gracu, kjer je nastanjena večja grupa bivših avstrijskih oficirjev in drugih sumljivih oseb, ki so se postavili v službo sovražnikov Jugoslavije in našega narodne- ' ga edinstva. Ta skupina ljudi ' skuša na vse mogoče načine uničiti dober ugled katerega ima v tujini Kraljevina Srbov, Slovencev in Hrvatov.
^ 1	' 1 y '• ■	j
Beograd 18. oktobra. — Glasilo Demokratske Zajednice i "Demokratija" zanika trditve Tittonija, ki je trdil, da bode v novi Jugoslaviji 590.000 Ma-:žarjev, 650.000 Arnavtov in i 590.000 Bugarov. Prva števil-' ka je vzeta iz mažarske statistike, kateri seveda noben pameten človek ne verjame. Število Arnavtov je vzet iz$ znanega "Albanskega Projekta" grofa Berchtolda. Kar se pa tiče Bugarov, konstatujemo, da želi neki minister države, katera je naša zaveznica, da se naj da Bulgariji Makedonijo, za katero smo mi toliko krvi prelili in kateri gre v tej svoji želji tako) daleč, da zastopa popolnoma koristi našega sor vražnika in zaveznika centralnih sil. Tittoni se poslužuje te statistike edino z namenom, da-bi pridobil javno mnenje ostalega sveta za aneksijo onega dela naše države, katerega imenuje zaničljivo "tista mala Slovenija!"
Beograd, 23. oktobra. — Iz
Splita poročajo 16. oktobra: ; Dva parnika sta odplula iz Za-
■	dra v Reko z dvesto volov na
■	vsakem.
1 Tretji parnik je odšel s prejš 1 njimi zalogami hrane, tudi na Reki. Vice-admiral Millo odobrava, da se Reka preskrbuje z vsem potrebnim živežem. Enako poročajo iz Splita: V pon-^ deljek 6. oktobra je prišel v Zader parnik Krim iz Reke. Iz zanesljivega vira ven, da je pri-_ peljal tisoč pušk,. in tisoč vo-_ jaških uniform in da je vse to ^ izkrcal v Zadru 6. oktobra ob 8. uri zvečer.
t _ V Reki zasramovali našo zastavo.
V nekem gledališču je bila zasramovana naša zastava, katera je bila med igro razvita - pred občinstvom. Culi so se kli-1 ci "Doli z Wilsonom!" "Doli z Ameriko!" — To ima sedaj A-rr\erika za milijone, katere je dala Italiji.
Berger ne bode v kongresu.
Washington, D. C. — Odbor v Congresu, ki je imel soditi slučaj Milwauškega socijalista Bergerja, ki je bil izvoljen v Congres, ali še velja njegova izvolitev ali ne, je odglasoval, da je Berger kriv česar je obtožen, namreč ščuvanja kuponu proti oblasti v času vojske. Zato Berger ne more zasesti svojega sedeža v Congresu, kamor je bil izvoljen in nove Volitve bodo razpisane.
Nova delavska konferenca.
Ostali del Wilscaiove delavske konference, to so zastopniki občinstva, so sklenili, da naj se pozove delavstvo in kapital, da se še enkrat poskusi s konferenco.
Vojaštvo se organizira proti štrajkarjem.
V Canton, O. so nastali resni nemiri med štrajkarji. Go-verner Con je izdal ukaz, po katerem sklicuje pod orožje narodno obrambo, da bode naredila mir v Cantonu. Objed-nem je! governer poslal brzo-jav županu in ga naredil odgovornega za nemire. Ako jih ne bode uredil, poklical ga bo- ' de v Columbus k sebi, kjer bode moral povedati uzroke. Zakaj bi se ne moral takoj os^vi- . ti od Ž.Vpaurftvav
Volilni zakon.
Beograd. — V ministerstvu za konstituanto so izgotovili dodatek in motivacijo za volilni zakon.
Beograd, 24. oktobra. — Mi-
nisterski svet je imel včeraj svojo sejo pod predsedstvom prestolonaslednika. Seja je trajala več ur. Pri tej seji je Dr. Ante Trumbic, minister zunanjih zdev natančno pojasnil položaj vseh problemov in za-
■	motanih zadev, katere še niso
■	rešene1 na mirovni konferenci
■	in katere se tikajo nas.
Kako je v Črni gori? Itali-' jani širijo vesti o nemirih in
■	splošni nezadovoljnosti v Črni • gori. Poveljnik naše države V ) ,Črni gori pa konštatira, da so > vse te vest| zlobno izmišljene.'
Rovarenja najetih in plačanih agitatorjev Črnogorci ne ma-
-	rajo poslušati, ker se prebivalstvo čuti s Srbi eno. Tudi urad-
1 niki so skoraj sami domačini.
i Naše posojilo v Ameriki.
-	Med jugoslovanskim in ameriš-s kim zastopstvom v Parizu »e
-	vrše pogajanja, da si naša dr-e žava najame v Ameriki večj«
posojilo.
VABILO .
v	•
PRVO LETNO VESELICO
katero priredi Mladeniški klub Sv. Štefana Chicago, 111. '
v nedeljo dne 2. novembra v nedeljo dne 2. novembra — v Češko-Ameriški dvorani, 1440 W. 18. Str.
• ' '	'■'	"'	J	! . .'.	'• ."'Z "'-v "V
Pričetek ob 2:30 popoldne	Vstopnina 50c. in 35c.
, SPORED: "Dva oglasa," burka v enem dejanju.
Petje. Iz prijaznosti sodeluje Slovenski cerkveni pevski zbor.
Solospev. Gdč. Ula Zakrajšek. "Zamena," komična igra v enem dejanju. Po sporedu prosta zabava. Svirala bo Verhelova orkester godba.
Nato prireditev uljudno vabimo vse cenj. slovensko občin-' stvo iz našega mesta.
ODBOR.
rOBER 30. 1919.
"EDINOST1
Neodvisen tednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki.
Naročnina za celo leto..................................$2.00
Naročnina za pol leta...................................$1.00
Cene oglasov na zahtevo.
NASLOV: EDINOST PUBLISHING CO. 1847 W. 22nd. St.	Chicago, 111.
____:_:_i
Telephone Canal 98.
Subscription price per year .............................$2.00
Subscription price per half year.........................$1.0ft
ADVERTISING RATES ON APPLICATION. October 30. 1919. — Number (Štev. 47. Velume V. Leto.
Issued every Thursday by Edinost Publishing Co., 1847 W. 22nd Street, Chicago, Illinois.
Entry as second-class matter applied for at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
V času resne krize
Delavska konferenca, katero je sklical predsednik Wilson v Washington, D. C., da bi uredila naša pereča delavska in gospodarska vprašanja, se je ržšla, oziroma delavski zastopniki so jo zapustili ker se niso mogli zjediniti z zastopniki kapitala. Zastopniki kapitala niso hoteli o kaki svobodi združevanja delavstva niti slišati. Seveda ni delavstvo moglo druzega storiti, kakor oditi. Vsi se smejo organizirati, vsak stan naj ima pravico združevati se v obrambo svojih pravic, samo delavstvo bi tega ne smelo. Ko so pa zastopniki delavstva odšli, seveda potem tudi zastopniki kapitala niso imeli, kaj delati na konferenci in zato jih je Wilson odslovil in ostali so samo zastopniki konsumentov.
Je vse zastonj! Nekateri ljudje se ne bodo nikdar ničesar naučili.
To smo videli na bivši avstrijski vladi. Že desetletja pred njenim propadom je vsakdo videl, da Avstrija mora propasti, kajti — zaslepljena je bila. Kogar pa hoče Bog uničiti, tega zaslepi.
V tako kritičnih časih smo. Razni narodni izkoriščevalci so si za časa vojske nagrabili milijarde dobička. Ta velikanska množica zlata jih je pa zaslepila, da ne vidijo druzega, kot svoje kupe denarja.
Prav nič ne vidijo kako nezdrave in krivične razmere so nastale na svetu. Prav nič ne vidijo, da delavec vidi te velikanske dobičke in sedaj zahteva isto. Prav nič pa tudi ne vidijo, kako razni prekucuhi izrabljajo ta dejstva v dosego njih namenov in ščuvajo delavstvo k skrajni sili Tako ne vidijo, da si bodo s takim postopanjem, kakor so nastopili v Washingtonu, sami najbolj naščuvali cele delavske mase proti sebi, kajti tudi trezno in jsjnirnp misleči del delavstva vidi vse to in ne more odobravati in ga tako sami pehajo v radikalizem, v vrste upornikov in. revolucionarjev. Da, vidi se jasno, da so zaslepljeni., Mesto, da bi priznali delavske pravice, mesto da bi delavske organizacije še pospeševali in zahtevali od delavstva, da se organizira, pa vse to zatirajo!	, _ .
O zaslepljenost!
Prekucuhi najdejo rodovitno polje svoje propagande samo tam, kjer je polje rodovitno za to, kjer vlada med delavstvom nezadovoljnost. Ko bi bogataši bili pametni, bj rekli: bratje delavci, skupaj sedimo in se prijateljsko pogovorimo in si uredimo svoje razmere. Delavstvo potrebuje kapital še bolj pa kapital delavstvo. In gotovo bi se našlo sredstvo, način, po katerem bi se uredilo mirno sodelovanje obeh strank! Saj smo ljudje!
Čemu treba Rockefellerju toliko milijonov dohodkov vsako leto? Kaj jih bode jedel? ali pil? ali nesel seboj v grob? .Dslavec je pa lačen!'
Da, v resnih časih velike svetovne krize smo! Da bi pač kapital spoznal važnost teh časov, dokler ne bode prepozno!
Drugače pa ni več daleč čas, ko bode izgubil svoj kapital in pa &e — svojo glavo. Z ljudskimi masami se ni igrati.
Kapital je delal že dolgo let, da bi ukradel delavstvu vero v Boga, v božjo pravičnost, prav kakor jo sam ni poznal. Dobro! Krivico je delal in krivico bode dobil. ■
Jugoslovanske meje
Minuli teden je bil nadaljni del naše narodne meje odločen, ko je mirovna konferenca odločila inejo med Jugoslavijo in Rumunijo v Banatu. Jugoslavija je dobila skoraj vse, kar je zahtevala. Rumunija sicer ni zadovoljna, hotela je več« Zadovoljna pa tudi ni Srbija, ker je bila v več okrajih oškodovana.
Večkrat se je že čulo vprašanje, zakaj se ne uredi vendar enkrat Italijanskega vprašanja? Po poročilu glede rumunske meje se vidi, da gredo naši delegatje na mirovni konferenci ja-ko modro in jako previdno naprej po takoj v začetku začrtanem načrtu.
Takoj takrat je bilo določeno, da se bode meja med Italijo odločila najzadnje.. In zakaj?
Italija je že vse poskušala, da bi dosegla rešitev teh meja preje nego kakih drugih. Zato tako izziva Jugoslovane, da bi jih spravila iz ravnotežja in se okoristila ž njih razburjenjem. Ko bi se Jugoslovani v razburjenju spozabili in napadli Italijane, začeli biti strašno kričati in mirovna konferenca bi bila prisiljena takoj urediti meje. Toda v tem slučaju, bi morali biti Jugoslovani zadovoljni z vsem, kar bi mirovno konferenca določila, kajti Jugoslavija ima še vsa vrata nezaklenjena. Skozi vsaka bi lahko prišel kak prijatelj Italije in bi se okoristil na škodo Jugoslavije. Rumunija je le težko čakala te prilike radi Banata, po katerem celem so se ji sline cedile. Enako Bulgarija, enako Mažari, enako nemška Avstrija, Tako pa si Jugoslovanski državniki najprej zapirajo vsa vrata,za hrbtom, uredili so mejo med Avstrijo in Nemčijo, urejena je meja z Mažarsko. Pretečem teden.je bila urejena meja z Rumunijo, sedaj pride na vrsto Bulgarska, ^acedonija, Grška in Albanija. Ko bodo vse te meje urejene, utrjene, potem pride pa polentar na vrsto. Med tem časom pa Italija slabi od dne do dne. Čelo velikansko vojsko mora držati skupaj, jo rediti in — čakati. Ali je potem čudno, če so tako nepotrpežljivi Italijani, da se morajo posluževati, kakih "dume Augustok" kakor je D'Annunzio, da bi razburili Jugoslovane in jih izzvali na boj. Vsak dan, ko se zavleče odločitev italijanske meje, je pridobitev za Jugoslavijo.
DOPIS.
Waukegan, 111.
Cenjeno uredništvo: Prosim malo prostora v nam tako priljubljenem listu "Edinost". Ker je tako malo dopisov iz naše naselbine sem se jaz namenil napisati par vrstic, da I nq bodo rojaki širom Amerike mislili, da smo pri nas vsi zaspali. Temveč je ravno nasprotno. Glede dela je bolj slabo, ker tukajšna jeklarna ne obratuje, ker so že več tednov na štrajku. Upamo pa, da se kmalu obrne na bolje, ter začne zopet obratovati.
Na društvenem polju tudi prav dobro napredujemo. Predzadnjo ned. smo se zopet prav po domače zabavali v Slovenskem Narodnem Domu. Ob tej priliki smo imeli zopet čast : slišati našega slavnega govornika M. P. iz Chicage, kateri je s svojim lepim (?) govorom navduševal tukajšnje 1 rojake za American Jugoslav ■ Relief. Sreča mi je bila 1 mila (pravzaprav moja ura je
•	bila prehitra) tako da sem pri-
•	šel v ospredje, toda bilo je še
•	predaleč kajti naš govornik >' od kar je prohibicija je zgubil i glas popolnoma. Vendar k sre-i či se mi je posrečilo vjeti par
>	besedi, da sem vsaj vedel za-. kaj se gre, in kaj naš govor-
•	nik hoče od nas. Pripovedoval je od Trsta do Ljubljane toda
L kaj (?), to ve naš govornik sam. , Skušal sem poizvedeti podrob-
-	nosti toda bilo je nemogoče, ker vsakdo, katerega sem vpra-
>	šal je vedel toliko kakor jaz. i Ko je bil naš slavni govornik
-	gotov, se prav po gentlemansko prikloni, to,da o joj, sreča v ne-
>	sreči, naš govornik ni mogel
-	najti izhoda, ako ne bi vsaj za-
grinjalo tako hitro padlo bi i-meli gledalci jako komičen prizor. Kako se mu je posrečilo priti ven, to je skrivnost govornika samega. Ko je bil naš govornik premagal vse težkoče in težave se prav ponižno pri-smeje v dvorano, ter prisede k svojim pajdašem, toda prva beseda: "Zakaj mi niste pa nič ploskali." Sedaj sem se šele tudi jaz domislil da sem tudi jaz pozabil. Hotel sem se oprostiti, ter se napotim proti njemu, toda ko sem bil že blizu njega opazim, da je imel važen pogovor glede Trsta in Ljubljane, kar je pozabil na odru, zato se nisem upal motiti modrijana, ter sem odložil za poznejši čas, mojo oprostitev, toda' sreča mi ni bila mila, ker nam slavnega govornika ni bilo več na pregled, upam, da mi bo naš govornik oprostil, čudno kako naši boljševiki spreminjajo!' nazore, ako prebiramo njih liste nekoliko nazaj, videli bomo črno na belem, kako so bili naši zajčki proti temu (sedaj tako priporočeval-nemu) American Jugoslav Relief. Tako so res kakor nož ki na dve strani reže. Se bodo že spametovali in začeli malo 'globlje misliti. Igra "Divji lovec" je še precej dobro vspela, vendar je bilo par glasov ki jih niti v prvi vrsti ni bilo slišati. Bli so kakor odmev. Sedaj morata pa končati, da se kakor govorniku tako igralcem preveč ne; zamerim!
Sedaj pa pozdravljam vse Slčivence(ke) Žirom Amerike. Tebi list "Edinost" pa dolgega življenja in obilo naročnikov.
Radovednež iz Waukegana.
ČIKAŠKE NOVICE.
Naši fantje Kluba Sv. Štefana se marljivo pripravljajo na svojo vstanovno veselico v nedeljo drte 2. novembra zvečer, Igrali bodo dve igri "Dva oglasa" in "Zanorena," dve enode-janki, ki sti polni humorja, da se bode vsakdo nasmejal dovolj * — Veselica bode v Češko-Amerikanski dvorani na 18. u-lici. Več pove oglas. — Prepričani smo, da bodo Chicaški Slovenci napolnili prostorno dvorano in pokazali fantom, kako se cela naselbina veseli njih napredka. Očetje in matere bodo gotovo vsi tam. To bode prvi javni nastop tega mladega kuha. — Uloge obeh iger so v najboljših rokah. Kdo ne pozna našega najboljšega komika Mr. Gradišarja? in igralca Mr. Bičeka, Mr. Korenčan? in igralke, Miss M. Gregorič, Miss M. Biček. Misš A. A< Kozjek? Že to osobje garaiitira, da bomo videli nekaj dovršenega.
Krščeni so bili starišem Martin in Marija Gyuro sin Josef Botri so bili Anton in Ivanka | Košar. — Starišem Anto in ' Frančiška Pelozi hčerka Roza i Frančiška. Botri so bili Pelozi | in Franca Ludvik: — Starišem John in Terezija Reznjak sin i Franček. Botri so bili Martin Hozjan in Mary Gaspar. — Starišem Ivan in Verona Ga-bor, hčerka Cecilia. Botri so bili Ivan in Mary Šalaj. — Starišem Ludvik in Johana Hafner hčerka Evelyn. Botri so bili Frank Švab in Marija Novina., —i Starišem Frank in Alojzija Umek hčerkav Francka. Botri so bili Frank in Marija Rob-lek.
Poročili so se v cerkvi Sv. Štefana 18. oktobra ženin Peter Kobe z nevesto Marta Hli-na. — 19. oktobra ženin Frank Glavan in nevesta Mary Zam-ber. — Bilo srečno?
Slabi gospodarji.
Grofovska rodovinalje obiskala razvaline gradu, od koder je baje pohajala njih družina.
Grof (navdušeno) : "Tu dragi otroci so gospodarili naši slavni predniki j"	v
Najmlajši sin: "No to so morali biti pa strašno slabi gos-
FOREIGEN LANGUAGE GOVERNMENTAL INFOR-\ MATION SERVICE JUGOSLAV BUREAU.
Circ. No. 79 124 East 28 Street. New York, N„ Y. Am. Re. Ad. October 21, 1919.
PREHRANA OTROK V CENTRALNI EVROPI.
Glasom brzojavke, ki je dospela na newjorški glavni stan od American Relief Admini7 stration European Children's Fund,. 11$ Broadway, bo Ru-munsko po prvem novembru v stanu upravyati samo od sebe potrebe svojega prebivalstva brez nadaljne pomoči od zunaj. Hrana, ko jo je tamošnja vlada že darovala in dostavila bo omogočila prehrano otrok do približno prvega marca, ali ameriška misija se bo prihodnji mesec odstranila.
Rumunsko je prva izmed pokrajin v centralni Evropi, opu-stošenih po vojni, ki je v takem ugodnem položaju. Tekom vojne se je kmetom posrečilo skrivati veliko svojega semena za pšenico, in radi tega je letošnja žetev skoraj normalna.
V zmislu konference, ki be je nedavno vršila v Pragi, Children's Fund naznanja, da se bo prehrana otrok nadaljevala v drugih potrebnih pokrajinah centralne Evrope, do o-koli 1. junija, to pa le v slučaju, da bodo ljudje iz' teh dežel, živečih sedaj v Ameriki, nadaljevali svojo pomoč v korist svojim rojakom v stari domovini. Pokrajine in število otrbk v istih ki jih je treba prehranjevati po načrtu ameriške organizacije, so: Jugoslavija, 200,-000 Avstrija, 225.000; Čeho-slovakija, 600,000; Polska, 1,-200.000; Lituanija, 40,000; Latvija 60,000; Estonija 70,-000; Finsko, 90,000.
S sodelovanjem ameriškega društva za pomoč ogrskim trpinom, ki se je nedavno ustanovilo, bo) približno 100,000 potrebnih otrok na Ogrskem dobivalo ameriško pomoč, in — ako mogoče — to število se bo še povečalo^ Zlasti v Budim-peštu so po poročilih zastopnikov Children's Fund-a otroci
Pomanjkanje stanovanj.
New York, 22. oktobra. —
Več ko sto ljudij je morala policija nastaniti v vojašnici na Columbus Ave. Vse te družine so bile vržene iz raznih stanovanj od hišnih posestnikov. Tako si policija ni mogla pomagati drugače, kakor da jih je prenočila v vojašnici. Na 740 Trinity Avp. je bilo celi dan pohištvo sedmerih družin, ki so bile vržene na cesto.
Župan Hylan proti nemški operi.
New York, 22. oktobra. —
Zupan Hylan je prepovedal gledališču uprizoriti nemške o-pere. Velika množica se je zbrala pred gledališčem. Poli-'cija je delala mir. Lastnik gledališča je šel pred sodišče, ki] bode odločilo usodo nemške o-'pere v New Yorku. Mestni odvetnik je odločil, da župan nemške opere niti dovoliti ne more, dokler ne bode mirovna pogodba z Nemčijo v Washingtonu uradno potrjena in sprejeta.
23 milijonov posojila.
Nemčija je dobila od Danske 23 milijonov posojila. Polovico tega posojila bode morala Nemčija vrniti v blagu, Ka-1 ko premeteno!
Rdečkarji baje krivi nemirov.
General Wood se je izjavil, da so največ nemirov povzročili rdečkarji. Glavni namen rdečih agentov je baje samo kolikor mogoče veliko razburjanja podnetiti. Vse dobro delavstvo med obema strankama je za red in postavo. Cel dan je bilo mesto mirno. Vse tovarne delajo in vsa trgovina po mestu se vrši kakor po navadi. Mesto je veselo, da je vojaštvo tam, kajti tako upajo tudi štrajkarji, da bodo lažje dosegli svojo zmago.
Gen. Wood je prepovedal vsa zborovanja in vse parade in vse demonstracije.
. . -i'— : — ______
Angleži dvigajo ladje. Dose-daj se je Angležem že posrečilo dvigniti 440 ladij, ki so jih Nemci med vojsko potopili. S tem' so rešili z dna morja nad eno milijardo vrednosti, vrhu tega pa še zlata za 50 milijonov frankov,
ZA SMEH.
Raztresenost.
Raztreseni profesor je obiskal svojega prijatelja.
Prijatelj: "In ta naš mali že
osem mesecev hodi."
Profesor: "Tako? Pa še ni truden?"
Lepe prilike.
Mož: "Poglej, ljuba žena, kako lije. Kakor iz škafa."
Žena: "Vidiš, kako celo narava zahteva, da bi mi kupil nov plašč."
Boini pijanec
Doktor: "Prijatelj, to vendar ne gre, da bi te praški z "vis-ko" zalivali."
Bolnik: "O nič se ne bojte, g. doktor, ti mali praški z "vi-sko nič ne škodujejo."
POJASNILO.
Več oseb nas je vprašalo, kako je glede potovanja oseb iz domovine v Ameriko. Obrnili smo se na poslanstvo naše države v Washington katero odgovarja:
U odgovoru na Vaše pismo od 15. oktobra o. g., Kraljev-skom Poslanstvu je čast izve-stiti Vas da su za izdavanje pasoša za Ameriku jedino nadležni naše policijske i opštin-ske vlasti u Domovini, kojima se za iste treba i obračati.
Primite moje srdačne pozdrave.
x Poslanik,
New York ^
Je središče svetovnega prometav sakem pogledu.
Denarne pošiljatve. — Potovanje v staro do movino. — Dobiti svojce iz stare domovine, — vse to se da napraviti najlažje preko New Yorka, ako v teh slučajih se podaš v vsestransko pozna no, nad 20 let staro ter pod državnim nadzorstvom poslujoče:
Potniško in bančko podjetje: "EMIL KISS" Ta tvrdka pošiljanajceneje, najhitreje intudi varno denar v staro domovino, zastopa vse pa-robrodne družbe, izdaja bančne nakaznice (drafts) na vse varne svetovne banke, prejema napovedanja.
Ta tvrdka vam garantira za vsaki posel k Ako kaj potrebujete obrnite se naprvo na to ^^tvrdko, pred kje druge poisvedujete, ker^k ^^ v tej tvrdki dobiti pojasnila, svete in
pouk bresplačno. Pridite osebno ali J ^^ pišite na:	M
^	EMIL KISS!-	M
^^ 133 Second Avenue, cor 8th. St. New ^M York, N. Y. Ustanovljeno 1898.
^^^ Telefon: Orchard UWi
*•*♦*♦ + ♦ + ♦ ♦ rTyv»' v v YW ' I" rvWvv
Pošiljanje denaija v staro domovino.
Hitro, zanesljivo in poceni morem poslati denar ▼ atari kraj, vsaka pošiljatev je zavarovana proti iagubL
Cene Denarja:
100 kron------------------ $ 2.45
200 kron ----------------za $ 4.90
500 kron __--------------za $ 11.00
1.000 kron------------,___ za $ 22.00
5.000 kron----------------za $110.00
10,000 kron-------------.___ za $220.00
50 lir------------------- za $ 5.65
100 lir------------------za $ 10.75
500 lir-------------______ za $ 53.00
1.000 lir------------------za $106.00
Denar pošljite po Money order, po American Express Co. ali po bank draftu.
Potni listi.
Onim, ki sami nočejo imeti kakih sitnosti, preskrbim tudi potni list
LEO ZAKRAJSEK
70-9th Ave, New York, N. Y.
JJee Wise
Nova stanovanjska odredba.
' Zadnji Uradni list objavlja na-redbo, po kateri se ustanovi stanovanjska komisija za ljubljanski okoliš, ld bo sestavljena iz 5. članov in to: zastopnika vlade, hišnih lastnikov, najemnikov, vojaške oblasti in policijskega ravnateljstva. Naloga komisije je, da pregleda prostore javnih zavodov in da odločuje 0 eventualni premestitvi u-radov. Poleg tega je pooblaščena s kratkim rokom odpovedati stanovanja ljudem, ki imajo za svoje potrebe preveliko stanovanje ali pa v Ljubljano sploh ne spadajo in po svoji razsodnosti razpolagati s takimi stanovanji- Kormsni.
r
na roko vsa oblastva s podatki in drugo pomočjo. Upamo, da bo komisija pričela takoj s svojimi poslovanjem in brez ozira na levo in desno skusala omiliti neznosno stanovanjsko bedo.
Johann Toplikar,
splošno znani avstrijski denunei-jant, je po dvameseenem dopustu zopet nastopil službo agenta pri kr. jugoslovanskem policijskem ravnateljstvu! Javnost je radovedna zvedeti, kdo protežira tega človeka, pred katerim ni bil še pred dobrim pol letom varen noben zaveden Ljubljančan. Izgovor. rlft B& a a mA«
OCTOBER 30. 1919.
Novice iz Jugoslavije.
Reorganizacija bosanske vlade. ]
__ <
Zagreb, Hrvatska. — Listi i poročajo iz Sarajeve, da je po i kratkem času izvedena reorga- i ttizaeija bosanske vlade. Nova vlada bi imela uradniški zna- ] čaj. Predsedoval ji bo dr. Pe- ; leš, poklicanih pa bo v njo tu- i di več slovenski strokovnjakov. :
- i
Jugoslavija piše, o naših raz- i merah doma:	'
Vsaka vojna ljudi posurovi. ] Ta jih je pa še posebno, ker je i bila tako grozna, in dolgotraj- ] na. Plemenitost in človekoljub- ; je gineva. Vsi moralni temelji ! človeške družbe so omajani. Nobena stvar ni več ljudem sveta. Sovraštvo preveva vse. Bratoljubje je izginilo. Najgr-ši materijalizem vlada povsod. , Pohlep po dobičku je postala : splošna človeška lastnost. Vsak ■ stremi, kako bi na lahek način, brez dela prišel do bogastva in udobnega življenja. Ta vojna , je tozadevno pokvarila vse stanove. Vsak drugi človek je zakotni trgovec, verižnik. Vsakega mika bogastvo, ki so si ga vojni dobičkarji in verižniki nagromadili med vojno na lahek in brezvesten način, na škodo celokupne narodne masej Ljubezen do dela, ki vstvarja vedno nove materijalne in duševne vrednote, je izginila. Na-gnenje k brezdelju je splošna dušvna bolezen, ki je posledica te vojne. Oltarje resnicoljubja in pravice je oskrunila vojna ', furija. Korupcija leži nad na-' mi kakor težka megla. Noben' greh ni več greh. Intriga kraljuje v zasebnem in javnem življenju. Vse je okuženo. Soci- ' jalne krivice se množe, beda narašča. Splošna nezadovolj-! nost pa raste od dne do dne. Kakor bi živeli v dobi Antikrista.
To je ozračje, v katerem živimo. Tako je razorano polje za boljševiško ljuliko. V srečo nam je sedaj slučajno to, da je Jugoslavija agrarna država. Pri nas ni velikih industrijskih središč, v katerih bi kakor ' drugod tudi pri nas moralo delo vsled splošnega pomanjkanja surovin počivati. Po drugih državah so ravno industrijski kraji, kjer so zbrane delavske mase, ki morajo živeti v brezdelju in bedi, ognjišča boljše-viških prekucij.) Pri nas boljševizem do sedaj v praksi še ni resno nastopil. Napaka bi bila • vsak nemir ali nered, ki se je tu ali tam pojavil v naši mladi državi, pripisovati, na rovaš bolj-ševikom. To radi delajo tisti ljudje, ki imajo slabo vest in radi tega opravičen strah* pred ljudsko nevoljo. Na Hrvatskem je tuintam malo zadišalo po boljševizmu. Netili so plamen Kunovi agitatorji; v prvi vrsti madžarski uslužbenci, ki so še ostali na našem teritoriju, ter judje. V Dalmaciji so netile boljševiško gibanje italijanske oblasti, da bi pod pretvezo nemirov mogje zasesti še več o-zemlja. Tudi drugače se za-, hrbtna Italija zelo interesira za boljševizem v Jugoslaviji in skuša to gibdnje pri nas na razne načine pospeševati, da bi tako vsled pri nas nastale anar-' hije1 kovala na pariški konferenci dobičke na naš račun. Isto stremljenje ima Nem. Avstrija ter Madžarska. Rusi boljševizem je res čisto socijalnega značaja, kar se o nemškem in madžarskem ne more trditi. Boljševizma so se tajno zelo veselili vsenemci, ker so upali, da se bo razširil po vsej Evropi, iz-Vil zmagovalcem moč iz rok, pri splošni anarhiji pa bi se o-ni polastili vlade v Nemčiji, rešili svoje stanovske privilegije in vladali potlačenim narodom kakor pred vojno. Isti karakter je imel madžarski boljševizem, ki je bil pravi falzifikat socijalizma. Hotel je rešiti "sveto integriteto"' države sv. Štefana. Madžarski boljševi-zein je bil nacijonalno-šovini-! stičnega značaja* Cesar se ni!
posrečilo grofom ,to naj bi bili storili Bela Kun et consortes. Ohranili naj bi nedotakljivost ozemlja ogrske države. Kunova rdeča armada je vdrla na Slovaško, zahrbtno napadla nepripravljene Cehe. Bela Kun je pojedel besedo, ki jo je dal češkim socijalistom za njih kavalirstvo, ker se niso hoteli pokoriti povelju pariške konference, ki je zahtevala, da če- 1 ška armada prekorači demar-kacijsko črto in se udeleži skupnega pohoda z Romuni proti boljševikom. V zahvalo je Kunova armada opustošila ; Slovaško.
Papež o svetovnih razmerah.
Rim, 30. oktobra. — Papež je imel daljši pogovor z dopisnikom New York Times, v katerem je izrazil svoje mnenje
0	zamotanih svetovnih razmerah. Posebno s zanimanjem se je izrazil glede delavskih razmer. Ljudstvo je razburjeno* ko vidi kako malo čuti pravičnosti imajo oni možje, ki odločujejo usode narodov. Ubogi delavec vidi velikanske dobičke, katere so si nakopali nekateri v času vojske in je po pravici razjarjen. Zato je gotovo, da bodo morali oni nositi breme davkov, ki so na ta način obogateli." Omenil je tudi, kako lepo govore dela velikega Leona XIII. o sedanjih razmerah in kako jasno rešitev podajajo. "Ves ta veliki nauk je 'zapopaden v dveh besedah: pravičnost in ljubezen," je rekel. "Ko bi ljudje priznali pravičnost drug drugemu in jo postavili na podlago medsebojne ljubezni, koliko t$žav bi se ta-
1	ko lahko uredilo: Toda pravičnost in ljubezen pa ne bode nikakega socijalnega napredka."
LJUBLJANSKI SLOVENEC
Vojni minister v Ljubljani;
Dne 1. t. m. je prispel v Ljub-' Ijano vojni minister general
■	Hadži ter bil na kolodvoru slo-
•	vesno sprejet. Izmed generate lov so ga . sprejeli Smiljanič. i Vukasovič in Maister. Minister i je ostal v mestu tri dni ter se
•	je pri tej priliki tudi rešilo
■	vprašanje, da se odstopi domo-
■	branska vojašnica za slovensko i vseučilišče.,
i Za naše šolstvo na Primor-
•	skem je stavil posl. dr. Lov-
■	renčič v Narodnem predstavni-i štvu vprašanje na vlado kaj in
■	kako misli preko mirovne kon-l ference v Parizu ukreniti, da t se ohrani naše narodno šolstvo, i --—-
l Velik tabor koroških Sloven-i cev se je vršil dne 7. kimovca ! ob Blaškem jezeru blizu de-
•	markacijske črte. Sodelovala je ! mariborska vojaška godba.
Prekmurci v Beogradu. Dne
•	29. m. m. je prišla"deputacija
-	prekmurskih Slovencev v Beo-i grad s prošnjo, da ostanejo v t slovenski civilni upravi. Depu-
-	tacijo sta spremila poslanca dr* i Kukovec in Voglar k ministru
-	Pribičeviču, ki je izjavil, da je
-	njihova želja sama ob sebi um-) Ijiva ter se bo po možnosti vpo-i števala.
t General Majster Prekmur-i cem. General Majsten je poslal . iz Dobrlevasi na Koroškem g.
-	dr. Lanjšiču, guvernerju za i Prekmurje nstopno brzojavko:
-	Iskreno hvalo Tebi in našim , madjarskega jarma rešenim
-	prekmurskim Slovencem za po-
-	zdrave z velikega zgodovinske-i ga tabora v Belantincih. Src?no i žal mi je, da se tega narodne-
-	ga praznika sam nisem mogel
-	udeležiti.' Daj Bog našim vrlim ; osvobojenim, v Jugoslavijiz na-i mi združenim Prekmurcem sa-. me srečne in zlate dni. S to že-
-	Ijo jim kličem prisrčni: Bog živi! in jim pošiljam tople
i I bratske pozdrave.^ Prosim Te,
Prodajam šifkarte za vse proge. Pošiljam zaboje s hrano in obleko v vse jugoslovanske kraje.. Pošiljam denar v vse jugoslovanske kraje.
iooo kron samo $27.50
JOHN ZYETINA
1726 So. Racine Ave.
CHICAGO, ILL.
da to našim prekmurskim bratom in sestram sporočiš! — General Majster.
Naš rojak Dr. Bogomil Voš- , njak je imenovan profesorjem ' na novem vseučilišču v Ljubljani.
Rumunska patrulja streljala na angleški čoln na Donavi.
Budapešta, — Poroča se, da je rumunska patrulja izmenjala stele z angleškim čolnom na Donavi. Patrulja je počela streljati prva, nakar je posadka čolna, vrnila strele. Poroča se nadalje, da so 2 rumunske divizije vojaštva, katere so se nahajale v ogrskem olzemlju, bile nemudoma odpoklicane domov. i
Veliki Zeppelin, bode obiskal
Ameriko.
» '"• , ■
New York. — Ve-
kanski Zeppelin, kateri je zgrajen v namenu, da bode bombardiral New York, bode obiskal oziroma namerava zvršiti polet v Združene Države.
Za smeh.
1 - .■ / Porotnik (ki ni poznal od-I vetnika zagovornika obtoženca) : G. sodnik, jaz ne morem biti porotnik pri tej obravnavi! ■
Sodnik: Zakaj ne? Porotnik (pokaže s prstom na odvetnika zagovornika): Imam predsodke pr&ti temu le človeku. Kolikokrat ga pogledam se ne morem znebiti misli , da mora biti kriv. Njegova zunanjoat kaže.
Sodnik: To vendar ni zato-ženec. To je sam onjegov odvetnik.
Okolo sveta z amer. rdečem križem.
^raiTOAMEKl^
djgkRJEI) CROSS.M
vSSjy In Serbia. M\\
Še za časa prve zime vojske je amer. rdeči križ poslal v Srbijo zdravstveno komisijo, ki je veliko dobrega storila za časa strašnega tifusa v Jugoslaviji. Ko so Zdr. države šle v Evropsko vojsko je poslal posebno misijo na Balkan pod vodstvom Fathra Jagra. Katera je veliko pomagala stradajo-čemu nrodu. Žalostno stanje, katerega so padle žrtve te vojske, kaže ta slika. Zlasti'otroci so silno veliko prestali,
..j. .;. ^ I|I .]..[. .|p ft ]..[..]..]. i|,.|n|i j.f4
Vsi k orožju, je povelje boljše-vikov.
Helsingfors. — Ruska sovjetska vlada je izdala odredbo na ljudstvo, da se mora vsaki moški javiti tozadevnim oblastim, v svrho vojaškega vežbanja. Vsakteri mora svoj prosti čas porabiti zia vežba-ije. Vstevši so vsi delavci ne izvzemši kmetov, kateri morajo, kakor hitro skončajo svoje dnevno delo se podati na vežba-lišče.
Fitzgerald obešen.
Thomas R. Fitzgei^ld^at^-ri je umoril 6-letno Janet Wilkinson je bil v petek obešen. Na zadnji poti ga je spremljal duhovnik Rev. Joseph Phelan, župnik Holy Name Catedrale.
Eksekucija se je izvršila ob 9:26 zjutraj. Po 16 in pol minutah so zdravniki konštatirali smrt.
Smrt ni bila hitra, ampak u-miral je počasi, kakor njegova . žrtev, katero je še živo zakopal
v premog v kleti,
- -
i- t_ \_»
Kupite ta. teden električni šivalni stroj.
Posebna ponudba za dobro-♦ •	poznani električni šivalni stroj
je razpisana za teden po veliko Clevelandskih Električnih trgovinah.
The Illuminating Co.
Illuminating Bldg., Public Square CLEVELAND O,
Telefon: Canal 2138
Posojilo na zadolžnice.
EMIL A. BASEN ER JAVNI NOTAR.
Moj posel je: Prodajanje posestev, posojila in zavarovalnina. 2116 W. 22nd St., Chicago, I1L
POZOR!	POZOR!
Obuvalo
Naznanjam Slovencem, da imam vsakovrstno obuvalo, main veliko; od $3.00 naprej. Vse
blago je garantirano in jamčim, da bode vsak kdor kupi od mene zadovoljen. Posebne pa še kdor hoče isto poslati svojce ▼ stari kraj. Ladja v stari kraj gr© 10. novembra.
P. A, Bronder
1625 W. 18 St., med Ashland A.
Društva. #
Društvo Martin SlomSek št. 16 S.D.Z
sprejema člane v društvo od 16. do 30. leta. Bolniška podpora je $5.00. J7.00, $14.00. Posrartnina $150, $300, $500, $1000, $2000, za kolikor kdo že-i. Dolžnost vsakega poštenega moža, je, da postane član S. D. Z. Pristopite t našemu društvu, dekler ste še zdrav in mlad. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na sledeče uradnike: Damijan Tomažin, 1095 E. 64. St predsednik, Frank Novak, 6816 Edna ave, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd jlagajnik. Društvo zboruje vsako dru-go nedeljo v mesecu ob pol dveh m novi šoli sv. Vida.
Društveni zdravnik: dr. Selišktr.
Drušvo Sv. Fran£iška Seraf. K. S. K. Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 62 Št. Mark's Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je
eno izmed najagilnejših v New Yorku.
-—-t---l
Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. — Posmrtnine se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! Ne' odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike.—Predsednik: Jos. Zakrajšek, 6215 St- Clair Ave.; podpredsednik: Josip Salamon; tajnik: John Vidervol, 1153 E. 61. St.; blagajnik: Anton Bašca, 1016 E. 61st St. Vprašajte lahko tudi nadzornike: Alojz Tomše, Mike Mulec, Viktor Kompare. — Redar: John Peter-
lin, zastavonoša: Alojzij Somrak, društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar. Društvo zboruje vsako drugo
nedeljo v mesecu ob 2. uri v šolski dvorani.
0. o. f.
red. kat. borštnarjev.
Slovenski oddelek Dvor Baraga sprejema praktične katoličane od 16. do 50. leta. Kandidatje sa lahko vpišejo
pri' vsakem članu in pri seji, ki se ( vrši vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli Sv. Vida.
Podrobnosti daje drage volje odbor in vsak član društva.
in vsak šian društva.
Nadborštnar Fr. Perme, 1333 Norwood Rd., pod borštnar Anton Slabše 1082 E. 72nd St., tajnik in zapisnikar Kikelj, 5430 Standard St., Finanšni ajnik Lovrene Zupanšiš, 1372 E. 47th St., blagajnik Jernej Knaus, 6129 St. ;iair Ave. — Trustisti: Joe Bugovec, Anton Skulj in John Skulj.
Društvo Sv. Družine št. 11 D. S. D., Pittsburgh, Pa.,
aaznanja vsem rojakom in rojakinjam med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. Bolniške podpore izplačuje društvo po
$1 na dan. S. D. izplačuje zraven smrtnine, tudi zapoškodnino in raznovrstne operacije. Za nadaljna po-pasnila se obrnite na sledeči, 54 Low Road; John Golobič, podpredsednik, 5621 Carnegie Ave.; George Wese-lich, 1. tajnik, 5222 Keystone street; Josip L. Bahorich, II. tajnik, 5138 Presden Way; Anton Skerlong, bla-ganik, 5124 Butler Street. Mesečne, seje se vrše vsako tretjo nedeljo v
mesecu ob 9- uri zjutraj v K. S. Domu. — Rojaki Rojakinja! pristopi še danes kajti jutri bo mogoče prepozno. —
POŠILJAMO DENAR
v staro domovino zajamčeno.
Naše cene so najnižje
ker imamo zveze z največjimi bankami celega sveta.
Vlagamo denar na bančne knjižice v katerokoli banko v Jugoslaviji.	1
Pišite po podrobnosti.
Ako greste v staro domovino in nočete nositi veliko denarja seboj, pošljemo ga na katerokoli banko in ga vložimo na knjižico dokler Vi ne pridete tja.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave, cor. 19thSt., Chicago, III.
Uradne ure : od gih zjutraj da 5ih popoldne. v pondel-jek in soboto do 8.30 zvečer.
kapital vloge in prebitek nad
devet milijonov dolarjev.
uradniki:
W. Kašpar, predsednik Ottb Kašpar, podpredsednik Karol Krupka, podpr. Eugene W.'Kašpar, podpr. Emil F. Smrž, blagajnik August Filek, pom. blagajnik.
(l slov. kat. ft	pevsko
v. t	1 '
m društvo W "LIRA"
nt	*
SlovT Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. Preds. JOhn Zulich, 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe-vovodja Math. Holmar, 1109 Norwood Rd.; tajnik, John Strle1, 6711 Edna Ave.; Blagajnik, Frank Matja-sič, 6515 Edna Ave.; Kolektorja: Anton Hlabše str. in Mary Petrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četriek in sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu.
društvo
SV. VIDA
STEV. 25
K. S. K. J.
ma redno mesečno sejo prvo nedeljo t mesecu v KNAUSOVI DVORANI.—
Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Clair Ave., tajnik, Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., zastopnik. Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Selišlcar, 6129 St. Clair Ave., N. E.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 45. leta. — Postmrtnina je $250.00, $500.00, in $1000.00, bolniška podpora je $6.00 na teden. Vpišite tudi svoje otroke v otroški oddelek.
Novo vpisani član mora prinesti zdravniško spričevalo I. tajniku 14 dni pred sejo, nakar se isto pošlje vrhovnemu zdravniku, in ako ga odobri, glasuje društvo pri prihodnji seji o prejetju.
DR. S. HOLLANDER,
.s? DENTIST J? 1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave
nad lekarno.
Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 st. clair avenue
se priporoča za nakup moške in deške oprave. Izdeluje mojke obleke po naročilu točno in ceno.
Vsled odhoda našega organista v stari kraj se razpiše tem potom služba organista in mežnarja v eni osebi, oziroma samo organista. Plača za obojno službo je $80.00 mesečno. Orgije so nove in moderne, ki stanejo $6000.00, Resne ponudbe in spričevala na župni urad.
REV. ANZELM MURN OFM.
408 E. 5th Str., BETHLEHEM, PA.
OCTOE	1919.
KRIŽARJI
i
ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH
Sjjiaal: H- SIEWKIEW1CH Poslovenil: PODR/.VBK1
Ona pa je rada zahajala k njemu, ker je jako pomilovala revnega starca, vrhu tega pa je j je pri njem urne je mineval čas, da je lože čakala na Matijca,ki se je čudovito dolgo mudil v Sčitnem.
Imel se je vrniti v treh dneh, med tem pa je že minil četrti in peti. Šestega dne proti večeru je hotela skrbi polna deklica že-poprositi Tolima, naj odpošlje nekoliko ljudi na poizvedovanje, kar se nakrat iz stražnega stolpa začuje znamenje, da se nekaki jezdeci bližjo Spihovu.
Čez nekaj časa res zatopotajo konjska kopita po spuščenem mostu in na dvorišče prijezdi orožjenosec Glavač z jednim hlapcem iz Matijčevega spremstva. Jagjenka, ki je bila že dospela iz gornje sobe ter ga čakala na dvorišču, je priskočila k njemu, še predno je utegnil stopiti s konja.
"Kje je Matija?" ga je vprašala z vtripajočim srcem, polna strhu.
"Odšel je h knezu Vitoldu ter zapovedal, da vi tukaj ostanete!" odvrne orožjenosec.
XII.
Ko je Jagjenka začula, da ima na Matijčevo zapoved ostati v Spihovem, ni za nekoliko trenutkov mogla spregovoriti vsled začudenja, tuge in jeze niti besedice. Gledala je Čeha s široko odprtimi očmi, in Čeh, dobro vede, da jej je prinesel neprijetno novico, jej je rekel:
"Rad bi vam povedal vse, kar smo delali v Sčitnem, ker je mnogo zelo važnih novic."
"Ali tudi kaj o Zbišku?"
"Nikakor ne, marveč samo o sčitenskih zadevah . . vedite ..."
"Razumem! Naj hlapec sname raz konja sedlo, vi pa pojdite za menoj."
In ko je to zapovedal hlapcu, popelje Čeha s seboj v sobo,
"Čemu nas je Matija zapustil? Čemu naj ostanemo v Spihovu? Čemu ste se vi vrnili?" ga vpraša deklica v jedni sapi.
"Vrnil sem se radi tega," odvrne Glavač, "ker mi je vitez Matija to naročil. Rad bi bil šel na vojno, toda zapoved je zapoved. Vitez Matija mi je rekel tako-le: "Vrneš se, da boš čuval gospodično iz Zgorelic ter počakaš na poročila od mene. Mogoče, da boš primoran pospremiti jo v Zgorelice, kajti sama se
tjekaj ne vrne."
"Za Boga«dragega, kaj se je zgodilo? Ali se je našla Ju-randova hčerka? Ali mar Matija ni odšel k Zbišku in samo po Zbiška? Ali si jo videl- Ali si govoril ž njo? Čemu je nisi pripeljal sem in kje je sedaj?
Na ta nujna vprašanja poklekne Glavač pred njo ter reče:
"Ne srdite se, vaša milost, ako vam mahoma na vse to ne odgovorim, ker je nemogoče; pač pa vam povem vse po vrsti, ako me ne boste ovirali."
"Prav! Ali so jo dobili ali ne?"
"Ne, toda toliko je gotovo, da je bila v Sčitnem in da so j« odpeljali v nenalc gtadič na vshodu."
"Pač čemu moramo sedeti mi tu v Spihovu?"
"Eh, alto jo dobijo? Saj vendar veste, milostljiva gospodična . . . To je resnica, da vi potem . . ."
Jagjenka je molčala, samo lice jej je zalila rudečica.
Čeh nadaljuje:
"Mislil sem si in si še mislim, da žive ne izpulimo iz teh pasjih krempljev, toda vse je vroki božji. Moram pa pripovedovati od začetka. Mi smo dospeli v Sčitno. Vitez Matija je pokazal ondotnemu poveljniku Lichtensteinovo pismo, in poveljnik, ki je v svoji mladosti nosil meč za Lichtensteinom, je poljubil pečat pred našimi očmi, nas sprejel vse gostoljubno ter nas ni imel v bližini nekoliko ljudij, bi se bili lahko polastili gradu, toliko nam je zaupal. Tudi z duhovnikom smo se brez ovire sešli in raz., govarjali smo se ž njim dve noči ter izvedeli jako čudne reči, katere je izvedel duhovnik od rabelja."
"Rabelj je nem."
"Da, on je nem, toda duhovniku zna s kazanjem vse povedati, kakor bi mu govoril z jezikom. To so kaj čudne reči, in gotovo tiči v tem prst božji., Ta rabelj je odsekal Jurandu roko, mu izdrl jezik ter izpahnil oči. . On je tak, da ga ni strah nika-kih muk, kadar ima pred seboj moškega, ako bi mu celo zapo-vedali, naj ga zgrize z lastnimi zobmi — on bi to storil. Toda ( dekleta se on ne dotakne nikakega, to pa radi tega, ker je sam imel nekdaj hčerko, katero je močno ljubil in katero so mu Križarji ..."
Tu umolkne Glavač, ker ni vedel, kako naj nadaljuje, toda Jagjenka mu reče:
"Čemu mi pripovedujete o rablju? . . „"
"Ker se to tiče k stvari," jej odvrne Čeh. "Ko je naš mladi gospod posekal viteza Rotgiera, bi bil komtur Siegfried zblaz- , nel. V Sčitnem so govorili, da je bil Rotgier njegov sin. Tudi du- ; hovnik je pritrdil, da oče sina ne more bolj ljubiti, nego je lju- , bil on njega. Da bi se maščeval, je prodal vragu svojo dušo, kar ] je rabelj videl. Z umorjenim je govoril tako, kakor jaz z vami, , in Rotgier se mu je smejal iz krste ter se oblizoval s svojim čr- ■ nim jezikom od veselja, ko mu je stari komtur obljubil Zbiško-vo glavo. Ker pa gospoda Zbiška v tem hipu ni mogel najti, je -dal mučiti Juranda. Na to je dal mučiti Juranda. Na to je dal , Ritgieru v krsto Jurandov jezik in Jurandovo roko. In Rotgier • je to oboje surovo pojedel . v ."
Človeka je groza to poslušati. V imenu Očeta in Sina in sve- . tega Duha, amen," je rekla Jagjenka.
Na to je vstala in naložila drv na ognjišče, ker se je bilo ( že popolnoma stemnilo.
"Seveda," nadaljuje Glavač svoje pripovedovanje, "ne vem, kako bo na dan poslednje sodbe, kajti to, kar je Jurandovo, mu mora biti vrneno. Toda tega ne more umeti človeška pamet. Ko je torej stari komtur nasitil ubitega Rotgiera s človeškim mesom, je odšel, hote mu prinesti Jurandovega otroka, ker mu je mrlič bržkone pošepetal, da si želi napiti še nedolžne krvi. Toda rabelj, kateri, — kakor sem že rekel — je pripravljen storiti vse, samo deklici ne more storiti nikake krivice, se je bil že poprej skril na stopnjicah. Duhovnik je dejal, da ta rabelj ni povsem pri pameti,da je časih sličen govedi, toda kar se zvijače tiče, se le malokdo more kosati ž njim. Rabelj se je torej nastanil na stopnjicah in čakal. Ko je komtur začul rabljevo hropenje ter zagledal njegove iskreče se oči, se je prestrašil, ker si je mislil, da je to sam zlodej. Med tem pa je udaril rabelj komturja spestjo po vratu! Domišljeval si je, da mu s tem zlomi vrat in da si bodo ljudje pri tem mislili, da se je pri padcu ubil, toda ni ga še ubil s tem udarcem. Komtur je od strahu in bolečine omedlel, a ko se je zavedel, se je bal storiti Jurandovi hčerki kako krivico."
"Ali jo je odpeljal?"
"Da, in ž njo vred tudi rabelja. On ni vedel, da, niti slutil ni, da jo je rabelj branil; domišljeval si je, da jo je ubranila nekaka višja moč, bodisi že huda ali dobra. Kaleba pa ni hotel pustiti v Sčitnem, ker se je bal njegovega pričevanja ... Rabelj je sicer'nem, toda pred sodnijo bi bil mogel s pomočjo duhovnika povedati vse, kar je vedel. Duhovnik je rekel proti koncu pripovedovanja Matijcu: Stari komtur ne ugonobi Jurandove hčerke, ker se je boji; ako bi pa naročil to komu drugemu, ne zgodi se jej nič hudega, dokler je Diderich živ, zlasti ker jp je
že enkrat ubranil."
"Ali je duhovnik vedel, kam so jo odpeljali?"
"Dobro tega ni vedel, toda slišal je, da so govorili nekaj o Ragnecu, kateri grad ne leži daleč proč od litevske in žmud-
ske meje."
"Ali kaj je rekel na to Matija?"
"Matija mi je rekel na to drugega dne: Ako je tako, pa jo utegnemo morda še najti, toda jaz moram pohiteti za Biškom, da ga Križarji ne prekanijo s pomočjo Jurandove hčerke, kakor so bili prekanili Juranda. Porečejo mu, da mu jo dajo, ako sam pride po njo, potem pa se stari Siegfried maščuje za Rotgiera, in sicer maščuje tako, kakor se še ni videlo maščevati
• človeško oko."	[
, «t0 je res!" zakliče prestrašena Jagjenka. Prav ima, ako
je radi tega tako hitel."
Čez nekaj časa pa se obrne h Glavaču ter doda:
"Samo v tem se je zmotil, da je vas poslal semkaj. Čemu i naj čuvate naju tu v Spihovem? Tu naju obrani stari Tolim, vi ) pa bi mogli ondi Zbišku pomagati, ker ste močni m pametni."
"A kdo vaju v slučaju potrebe pospremi v Zgorelice?"
"V slučaju potrebe pridete vi poprej semkaj.
Ako ima poročilo kdo drugi prinesti, pa je lahko vi prinesete in naju potem pospremite v Zgorelice."
Čeh jej poljubi roko ter jp vpraša z ganjenim glasom:
"Ali pa tudi ostanete dotlej tukaj?"
"Bog čuva sirote. Ostanem."
"Ali vam ne bo dolgčas? Kaj boste tukaj delali?"
"Prositi hočem Boga, naj vrne Zbišku srečo in vas vse ohrani zdrave,"
Po teh besedah se spusti v jok.
A oroženosec poklekne znovič pred njo.
"Vi ste zares taka," reče, "kakor so angelji v nebesih . . ."
XIV.
Jagjenka si otare solze ter gre s Čehom k Jurandu, da mu naznani to novico. Našla ga je v veliki sobi. Sedel je z duhovnikom Kalebom v družbi Setjehovne in starega Tolima. Udomačena volkulja mu je ležala pri nogah. Grajski cerkovnik, ki je bil ob enem tudi pevec, je pel ter brenkal na pljunko o nekem davnem Jurandovem boju s Križarji, in oni, podprši si glave z rokami, so ga poslušali zamišljeni in otožni.
Po sobi se je razlivala mesečna svetloba. Po soparnem dnevu je nastal tih, jako topel večer. Okna so bila odprta in v mesečni svetlobi je bilo moči videti hrošče, ki so gomazali po tleh, in katerih je bilo na obeh lipah vse polno. Na gorišču je še gorelo nekoliko polen, nad katerimi je mlad hlapec grel medico, pomešano z vinom in duhtečimi koreninami,
"Pevec in ob enem služabnik duhovnika Kaleba je prav pričel novo pesem "o srečnem srečanju . . ."
"Jezdi Jurand, jezdi na iskrem konjiču . . ." ko je vstopila Jagjenka in rekla:
"Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
"Na veke vekov!" jej odvrne duhovnik Kaleb.
Jurand je sedel na klopi z naslonjačem ter se opiral ob naslonjač; ko je pa zaslišal njen glas, se je takoj obrnil k njej ter jo jel pozdravljati s svojo kakor mleko belo glavo.
"Dospel je Zbiškov oržjenosec iz Sčitnega," se oglasi deklica "in prinesel je novice od duhovnika. Matija se več ne vrne semkaj, ker se je napotil h knezu Vitoldu."
"Kako, da se ne vrne?" zakliče duhovnik Kaleb.
In ona jame pripovedovati vse, kar je bila izvedela od Čeha o Siegfriedu, kako se je maščeval za Rotgierovo smrt, o Da-nuši, kako jo je hotel stari komtur zanesti Rotgieru, da bi ta iz-pil nedolžno njeno kri, in o tem, kako jo je rabelj iznenadoma ubranil. Ni zatajila niti tega, da se nadja Matija, da v družbi z Zbiškom najde DanuškO, jo reši in pripelje v Spihov. Radi tega je šel skoro sam za Zbiškom ter njim naročil, naj ostanejo v Spihovem.
(Dalje prihodnjič.)
VREDNOST USPEHOV.
Ako čitate da si kdo prisvaja uspeh se vedno vprašate: Ali kateri uspehi dokažejo to prisvajanje..Kajti samo uspehi dajo dokaz. Trinerjevo Ameri-ka'hsko grenko vino je najboljše zdravilo za želodčne bolezni. To si mi prisvajamo. In tu so naši uspehi: "Weston, Nebr., 24. augusta 1919. Trinerjevo zdravilno grenko vino je najboljše zdravilo za želodčne bolezni. Učinkuje čudovito. Fr. Pacula." Trinerjeva Angelica grenka Tonika je nedosegljiva v tem da povrne gibčnost in moč. Čitajte naslednje: "Ball-ston, Spa, N, Y., 19. avgusta 1919. Trinerjev Angelika je izvrstno zdravilo. Povspešuje • prebavo, da zdravo spanje in oživlja kri. Moja žena je trpela prehlajenje 7 let, a sedaj ji je pomagalo to zdravilo. Mich. Miller." Vsak lekarnar ima v zalogi ta zdravila. Pomenjajo tudi najboljša pomoč zoper in-fluenco. Joseph Triner Comp. 1333—43 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Nered ledic
se ne sme nikdar prezreti, kajti ta~ ka zanemarjenost lahko konča slučajno z dolgotrajnimi boleznimi in sitnostjo, ki se zelo teško zdrave. Vsled tega ne odlašajte. Bodite sigurni, da jih popravite takoj v začetku nereda. Vzemite
Severn's
Kidney and liver Remedy
(Severcvo Zdravilo za obisti in jetra) za zdravljenje takih bolezni kot vnetje ledic ali mehurja, zastajanje vode ali goste urine, trpljenje pri urinaciji ali v slučaju kislega želodca, oteklih nog in bolečin v križu, ki izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 75c in *c davka, ali $1.26 in 6c davka.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
Najbolse mogoče zobozdravniško
delo za zmerne cene.^ Kot plačilo se vzame tudi "Liberty
BONDE.
Delavci Podpirajte delavsko Podetje!
NAŠ UPRAVITELJ (MANAGER) MR. JOHN PETROVCIC POŠILJA DENAR V STARO DOMOVINO NAJCENEJE IN NAJHITREJE TER ZANESLJIVO KER IMA • OMENJENI OSEMLETNO PRAKSO V BANČNIH POSLIH,
Naše cene so naslednje:
100 Kron —------------------- 215
1000 Kron____________________21-00
AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SEVEDA TUDI NAŠE g |
CENE.	ji |
POSREDUJEMO TUDI ZA PAROBRODNE LISTKE, KDOR ŽELI POTOVATI V STARO DOMOVINO, NAJ SE OBRNE NA NAS.
---o-—
Slovenski delavci! Naše podjetje je zadružnodelavsko podjetje. Sami delavci smo ga vstano-vili za se, slovensko delavstvo. VSAK POŠTEN DELAVEC SE NAM LAHKO PRIDRUŽI
KOT SOLASTNIK IN DELNIČAR.
EDINOST Publishing Company
1847 W. 22nd St.	Chicago, 111.
t
THIRD RED CROSS ROLL CALL
November 2 to 11, 1919
Tirne to Re-Join
Telefon: Canal 6319.
MATH KREMESEC mesar
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi
— prave kranjske klobase —
doma delane vedno na razpolago.
1912 W. 22nd St., Chicago, 111.
Nekoliko dolarjev
v predplačilo,
pa vam prinese v hišo to izvrstno stvar. S tem si prihranite delo in čas. To ni nikako razkošje terega prihranite v delu, lahko porabite, da si nabavite ta ampak je potreba. Denar ka-stroj. Mi damo na lahka in majhna odplačila.
Delamo tudi vse električne potrebščine po hišah in tovarnah.
Napeljemo vam električne žice v hiši proti takojšnjemu plačilu.	(
Fidelity Auto & Electric Co.
2110 W. 22nd Str. Phine Canal 5190
Pekoče grlo, bolečine v prsih znamenja influence.
Dajte grlu in prsim oživljajoče) vdrgmtev s
Pain-Expellerjem
ter pokrite prsa s sukneno obvezo. Ne izpostavljajte se potom zanamarjanja prehlada vnetjem, pljučnici, influenci in drugim nevarnim boleznim.
Kupite I'lUn-Expcller danes v vaši > lekarni, 85 in 65 centov steklenica Pri-1 stni ima naSo tvorniSko znamko
4a "SIDRO" 4*
Ne jemljite nadomestil ali posnžtkov.
P. AD. RICHTER & CO. 326-330 Broadway, New York
National DrugStore
Slovenska Lekarna
vogal St Clair in 61 cesie.
Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot naj-joljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, jveža in dobra zdravila. Z vso 'krbjo tudi izdelujemo zdravila po ždravniških predpisih.
Kadar dobiš od zdravnika pred >is*za zdravila, pridi vselej k nan? n boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža.
V ASA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali po-' praviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi.
Frank's DryCIeaningCo
Telefon: Central in Rosedale (694. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. ZOLLINWOOD — PODRUŽNICA I	IS5I3 WATERLOO RD.
KIŠTE ¥ STARI KRAJ.
Rojakom in rojakinjam naznanjam, da bodem sedaj prodajal vse po znižani ceni. Posebno opozarjam na mojo veliko zalogo kave, ki jo prodajam funt od 30. centov naprej. Tudi čevlje in blago za obleke že imam.i Pridite si ogledati. — Rojakom izven Chicage naznanjam, da napolnim zaboj, ter plačam vožnino, vse za 100 dolarjev. Pišite za pojasnila.
JOHN GOTTLIEB.
1821 W. 22rd St. Chicago, 111. Tel.: Canal 3073.
illv