domoljubovb prilogft posvečena izobrazbi : in našim društvom : Stev. 12. V Ljubljani, dne 19. decembra 1912. Leto IV. Srodivo za predavanja in Malokdaj so imela društva toliko in tako hvaležne in potrebne snovi za predavanja, kakor zdaj. Zgodilo sc je, da sc jc predavalo o stvareh, ki so bile večini poslušalcev španska vas. Umevno je, da je pri lakih predmetih potrebna posebna spretnost in živahnost pre-davateljeva, da sc vzbudi in ohrani zanimanje za predavanje. Dogodki zadnjih dni pa nudijo toliko hvaležne tva-rine, ki bo zanimala prav vsakega. Vojska, način bojevanja nekdaj in sedaj, vojni običaji ne zanimajo samo starih vojakov. 6 balkanskih narodih, njih zgodovini in njihovih krajih bo vsak rad kaj slišal. Homatijc, ki so nastale po turški vojni med evropskimi velesilami, kar kriče po pametni in resnični pojasnitvi po društvih. Mednarodnega prava ljudje ne poznajo skoro čisto nič, razmerje med evropskimi državami zelo malo. Kes je, da se o teh stvareh piše in čila, toda o čem se pa ne piše ali se ni že pisalo in vendar so predavanja potrebna. Koliko jih je, ki ne čitajo, poslušali bi pa. Listi pišejo neurejeno, danes tako, jutri drugače, zato ravno lisi i včasih ljudem zmedejo pamet. Ravno zato, ker so ljudje premalo poučeni, delajo v resnih časih laldco neumnosti. Kak omejen človek z živahno domišljijo ima prvo besedo. Videli smo zadnje dni, ko so se nekateri naenkrat ustrašili za svoje vloge po hranilnicah. Kato je naloga društev, da poskrbe za stvaren pouk o aktualnih vprašanjih in odstranijo strah in onemogočijo neumnosti. Ravno ker sc veliko piše o teh stvareh, bo izobražencu lahko dobiti gradiva za predavanja in razgovore, treba mu bo samo zbrati zrna od plev, 'ločiti resnico od bajk in vraž. Teh jc (tudi med časnikarji mnogo. BOMOTOŽJE. Z Bogom ded in beli dom, z Rogom raj moj mladi, — vzel je gosli in odšel v svet v pomladni nada. Zaječale so gore in daljava sinja: vrni, dragi, vrni se, dom sc te spominja! Klicala ga je mladost, klicala iskreno: eno pesem mi zapoj, fantič moj, še eno! In ihtel jo sivi gozd, sklonil se v bolesti: vrni, Tine, vrni sc, vrni drug moj zvesti! Zgrudil se popotnik mlad v mraku je večernem, pesem o domotožju si pel je neizmernem . . . Šc oblaček se nad njim zjokal je v višavi in po majki vzhrepenel morski je planjavi . . . Ks. K. Dve nisi sta bili na Hribu in na Ilolmu se jc reklo — na dveh gričih. Dolina ju je ločila, po sredi jc tekel gorski vir, spajala pa je oboje gričev daleč v ozadju spenjajoča se planina. Na Hribu jc živel fant, goden za ženite v, na Ilolmu pa je zorelo dekle, in nihče ni mislil drugače, kakor da pride dekle na Hrib ali pa fant na Ilolm — Hrib in Ilolm si prej ali slej podasta roko. Pa čudne ljudi je Bog postavil na to zemljo, ljudi, ki bi nc mogli nik- dar bivati skupaj — čeprav je pravila stara zgodba, da sta bili Hrib in Ilolm nekdaj eno posestvo, da je zemljo tod okoli zorala ena kri in da so tudi današnji ljudje še bratje mod seboj. Prišel je čuden čas, ko jc naenkrat zadivjalo življenje na obeh gričih, čas, ki jc potresel Hrib in Ilolm — kakor bi bilo obema obsojeno isto trpljenje. Ni bilo hudobnega človeka med njimi, ki bi zasejal seme sovraštva, da bi slab sad dozorel ob slabem času — ne, ljubili so sc in zgodilo se je, kakor da je i moralo priti vse to. In morda je res prišel tisti čas, ki ga je napovedovala stara zgodba — kadar bosta prišla iz rodu dva, ki se bosta najbolj ljubila — tedaj bodo stari grehi poravnani, po hudih težavah bo zopet en rod, en gospodar, ena ljubezen in bratstvo. Na i Hribu je pred davnim časom sin v razponi zapustil očeta in živel nesrečno življenje na Ilolmu, in dokler se grehi v istem rodu ne maščujejo — toliko časa ne bo poravnana krivica — kajti četrta zapoved se maščuje do devetega rodu. Poletje sc je ravno poslavljalo — bilo je po Malem Šmarnu, ko solncc pokaže svojo moč lo še kdaj popoldne, a jutro že oznanja zimo, listi čas, ko vse vcačne pešati in lep dan seže bolj oložno kakor veselo do srca. saj zemlja kaže obenem dvojno moč — daru in odpovedi. Na Hribu pred hišo jo. sedel starce. Ni gledal solnčnega dneva, samo čutil pa j0 — oči ni obračal kvišku, nastavljal je samo uho in poslušal, kajti ves pogled je nosil le v sebi in ga čutil — bil jc slep. Pa je vendar vedel, kako solnce zlati ožollclo listje, saj nekdaj je tudi on gledal (a lepi kraj in spomin mu je ostal živ — vedel je, kako narava peša in umira, kakor so prezgodaj opešale njegove oči. V najlepših letih je nenadoma izgubil pogled. Samotno je bilo na Hribu. Ni mukala živina, niti psa niso imeli, kakor se spodobi hiši na samem — starec je bil sam najbolj čuječ varih. Večkrat je presedel po cel dan pred hišo — navadno je prebiral rožni venec. Tudi danes je slepec molil, pa nenadoma je obstal sredi češčenamarije, roka, ki je peljala debelo jagodo, je sredi niti obstala. Začutil je tujo nogo v bližini in jo spoznal. Sredi rožnega venca je začel: »O Bog, ki povračuješ dobro in strogo kaznuješ hudo, naj ne prestopi njegova noga našega praga in naj ne gre mimo hleva, kajti izgubljen človek je in z njim hodi nesreča — študent s Holma je.« In ni se mu dalo več moliti, obšel ?a je čuden strah, ves nemiren je postal. »Okrog bega — nesreča jc pred njim in za njim, peče ga vest, pa kako ne, saj jc umoril očeta. O ti Holm, veliko grehov nosi tvoja hiša, pa vendar bi bilo lepo, če bi bilo tod eno gospodarstvo — ali bo kdaj? Rad bi doživel, da bi se povzdignil Hrib, pa rajši bi tudi umrl, če bi se moral moj sin kdaj spe-čati z nesrečo. Jcrnejec, Jernejec, dokler bom jaz živel, ne bo sramote na Hribu, pa tudi po smrti nikar no žali mojega spomina.« Pa spet jc prišla nova misel. Zvon pri Sv. Miklavžu gori pod planino je zapel v spominu in pel je dalje. To je bilo lansko jesen, ko je tako zvonilo; rekli so: »Gospodar na Holmu je umrl.« Molili so za njegovo dušo, a v istem času jc ležala na mrtvaškem odru gospodinja na Hribu. Med zvonenjem so jo nesli k Sv. Miklavžu — samo zvonjenjc je razbijalo starcu po glavi — le še na roki je bdel spomin in občutek od takrat, ko je potipal voščeni obraz ženin in ji podal roko — videl je ni, samo to — in pa zvonjenje in zvonjenje. kakor bi se bila na Hrib in na Holm naselila smrt. In spet se je starec spomnil študenta. Ljudje so rekli, da je bil ta kriv smrti na Holmu, da je nehvaležnost po-trla trdnega gospodarja — a na Hribu ni bilo nikogar, ki bi bil priklical smrt, a vendar je prišla še dan prej kakor na Holm. A kljub temu je starec sovražil študenta. Letos bi morali iti svatje k Sv. Miklavžu. Zbrali bi se na Hribu in šli na Holm po nevesto in potem bi stopali vsi skupaj dalje, višje in višje, zvonilo bi, zvonilo z vsemi zvonovi med petjem in vriskom — zvonilo bi Hribu in Holmu. In vendar — ne! Nesreča mora prej od hiše — potem pa, potem! Proklet-stvo, ki ga nosi študent, mora izginiti z njim vred. Pozno je starec pričakoval sina. »Pa kaj — počasi hodi, zamudil se Je na planini, bo že prišel. In novo živino voditi ni lahko. Zvečer bo že za-mukala v hlevu, da se bo slišalo prav na Holm.« * ★ * Na Holmu sta se tisti čas mati in hči srečno pogovarjali. Ajda je obetala lepo, pred hišo so ležali kupi krompirja, skrinja je bila polna žita — in vse je bilo delo njunih rok! Odkar so od-10i nesli očeta, sta dobro gospodarili obe, saj je bila Cilka modra kakor mati s petdesetimi leti, le da je ohranila vedno veselo upanje v bodočnost. In vse jc šlo srečno, le nekoga so imeli, ki je kalil zadovoljnost. — Bil jc domači sin. Nista mnogo govorili o njem, a v srcu je bil vedno obema. Kadar se jc materina beseda izpozabila, da jc nevede ušla iz srca, se je oglasila hči in jo potolažila —■ tako sta vedno začeli govoriti in potem sta se razgovarjali dolgo, a ves pogovor je bil žalosti poln. — Navadno pa sta premišljevali vsaka zase, da ne bi žalili druga druge. »Mati!« »Kaj ?« »Pravijo, da oče na Hribu ne bo pustil.« Česa?« »Da bi Tone potem šc kdaj prišel k nam.« »Ne misli na to, saj bo Jcrnejec gospodar, on bo pustil.« »Da, on bo pustil.« »O, ljudje ga bodo še bolj zbegali. Ko bi bil vsaj doma, pa bi bilo vse prav. Ljudje so hudobni.« »Saj ste mu žc sami rekli, da ste mu vse odpustili — kaj ne?« »Kako bi ga še dalje gledala v nesreči? Tudi on jc moj, obema sem mati.« »Pa pridejo ljudje, ki mu zatrjujejo, da so ga oče na smrtno uro pro-kleli.« »Da, ljudje govore vse mogoče —-pa je že božja volja tako. Da bi si le kaj ne napravil, pravijo, da je vedno bolj zbegan.« »Mati, pa bi se midva z .Ternejcem ne vzela še zdaj.« »Misliš?« »Tako mi nekaj pravi.« »Kaj vendar misliš — ali . . .« »Nič ne mislim hudega, le če bi se moralo kaj hudega pripetiti, bi bila rajši jaz nesrečna, kakor kdo drugi. Potem Tone še doma ne bo imel.« »Ne boj se, vse se s časom izpre-meni — Bog vse obrne na dobro ...« Obe sta umolknili. Mati jc hitela okopavati — Cilki pa je uhajal pogled tja gori na Hrib, kjer je stala hiša tako mirna, mrtva, kakor bi klicala po življenju. A vendar ni bilo nikogar, od nikoder. * * * Proti planini pa je šel tisti čas mračen človek. Bil je študent s Holma. Ni se oziral po pečinah, ki so sc spenjale po obeh straneh kotline — pogled je zapidl v kamenita tla. Obraz mu jc bil teman, kakor da nosi eno samo težko misel. Tako je dospel do vrha. Tu se je hipoma streznil. Obstal je in pogledal po dolini. Na desni je bil Hrib, na levi Holm, mračna senca je že ležala med obema. Tik pod njim se je pomikala pisana vrsta planinske živine po globeli navzdol. Zvonci so zvonili, osamljen človeški glas jo odmeval od pečine do pečine. Hrapav je bil. »Sivka, roža, šmarna, liska,« ... po vrsti je šlo, ka- kor bi se kdo pogovarjal z živino. »Ali boš pametna, črna! — Ilej, rožica!« To je bilo življenje, ki v hipu stisne razdvojenega človeka, da zaječi v bolesii. Študent se je zamislil. Prav tako o bilo lansko leto — ko je prišel pogledat živino na planino — oče je že bolehal. Tačas je vrelo doli v vasi kakor samo takrat, ko si kdo voli pot življenja; takrat se oglase ljudje, ki jih doslej še ni srečal nikjer, kažejo pot in kamenjajo. Lansko leto je sedel ravno tu. Po globeli navzgor je zvonkljala živina tam dolj nekje, kraj vasi se jc smehljala bela hišica in Holm mu je govoril: »V svet boš šel, odrekel se boš domu in vendar si edini sin.« In ko je pritrdil temu glasu, je prišel navzkriž z ljubeznijo in hvaležnostjo — od takrat je liil domu tuj, ker oče se je zarotil, da ne bo nikdar gospodaril na Holmu nehvaležni sin in umrl. In potem — potem • padlo prokletstvo nanj, na sina, beg;:l je kot deseti brat... Nekdo ga je stresel za ramo. »A, ti si, Jcrnejec —« ga je ogovoril pri j 'one. »Po doto si prišel — da, vidim, .dim, veliko je jc.« Jnernejc s Hriba ga je temno po gledal, vendar se je premagal. »Da, živino peljem domov.« »Koliko jc pa imaš? To jc vsa dota? Toliko za Holm?« »Pridi na svatbo, Tone, in potem boš pri nama s Cilko. Nisi zdrav, pri nama pa dobiš vsega.« »Ne bo me!« »Pridi, oba bova dobra s teboj —* ona jc tvoja sestra.« »Pa tvoj oče? Danes sem šel mimo hiše, pa je molil pred menoj. Nc ubijaj še ti očeta — ha — ha! Kdaj sem postal jaz Kajn — povejte, ali sem res?« »Pusti to — k nama pridi!« »Ha, ha! Ali veš, da pravijo, da si bil ti nekdaj dober fant, pa govoriš sedaj, za kar bi te oče pretepel. Bodita prijatelja s Cilko — bodita srečna —■ čemu bi ti kratil veselje, ko vem, da to ima rada. Pa ali veš, da morda vseeno ne bosta nikdar skupaj?« »Zakaj ne?« »Ker sam ne morem verjeti, da bi bila vidva skupaj, dokler bom živel jaz. Pravijo, da je oče zarad mene umrl, in da se je tvoj stari zarotil zoper mene. Slep je, pa ne ve, da je moralo priti, kav jo prišlo.« »Tone, ljudje so hudobni.« »Res, ljudje niso angeli. In ali veš, da imam ta kraj rajši kot življenje, čeprav nisem več to, kar sem bil, čeprav kažejo zdaj s prstom za menoj. — Ali veš, da sem res preklet? Sem, zdaj sem spoznal. — Vse, kar hočem storiti, mi uide, predno morem začeti. Glej, ali bi1 ne bilo lepo, ko bi bil jaz na Holmu gospodar, ti na Hribu — ne? Pa ne bo nikdar. Jaz poginem na potu brez miru — vi bodite srečni —« In je zavil preko senožeti med grmovje. * * * Trd mrak jc že bil, a slepi gospodar na Hribu je še vedno sedel pred hišo. najboljši češki izvor) :n novega, sivega, skubljemga posteljnega perju 2 K, boljSega K Jlu, pulbelecid K 2 8 . belega __ K 4, boljšega K «, snežnobelega zn gospodo K H, puha, sivega K 6, 7, m S, pilim be.ega K 10, prsnega puha K 12, cesarskega pnlia K 11, od 5 lig naprej franku. Dovršeno poste), e SM&^S blaga 1 pernica. oxoh 180*Micin velika z dvema zglav-nlc' riia vsaka ca 80x60 cm velika. zadostno uapoln ena z novim sivim trpežnim perjem K to, s polpuhom K 20, s puhom K 21, pernica Si;ma K 12, H in Zglavnica suma 11 3, 35n In K 1, pernica cal8no za vsakega lastnika konj bo našo ovetovnoznaiie, nepre-močljlve, zelo trpežno odeje za konje, ki bo izdelan« kompl. vol. i/, posebno debele, tople, brnske volne. vsled česar varu,ejo konje pred vsakim pre-hlajenjem in obdrži vedno zdrave Naš«- trpežne odeje za konje se dobivajo v vsaki poljubni barvi in so > naslednjih izredno nizkih prodajajo od propadle tovarne y cenah: 1 komad konjska odeja, kompletna, velika lo 8 komadi konjskih odoj, „ n n e komadov „ * * n n m. Swobo{?a, Dunaj HI. Hi sspsse 13-106. K 1*95 . 6-70 » 11— zložna, cena in varna ... Rozpošil|a «c po povzetju. Prvovrstna tovarniška razpošlljalnlca Josip Frankenslein, Jaromer 91, tem Od ostankov se ne poSilia|O vzorcK Od vseh drugih predmetov vzorci na željo Vzorci st morajo vrniti. V vsaki družini, k jer si, ki,ji dobra [rodim, ne morajo nahajati tudi domače oralfe (amerikanski harmonij). Lep glas. K rasnu oprema. Cena od 46 mark naprej. Ilustrirani eeinki zastonj. Aloys Maycr kr. dvorni založnik, Fulda. (Cena /. notnim zvezkom obsegajofiim 1525 komadov le 35 mark, s katero /.»more e. rati na harmonij vsak takoj četvero-glasno in brez znanja sekiric. 3801 19 Eastoui vožnja s CUNARD LINE ¥ Bližnji odhod Iz domače luke: Trsta: Franconia 18./12 1912, Panonia 20.. 1.1913. LIverpola: Lusitanija, (najhitreiM naivcCn in najlepši parnik sveta), 4./1., 25./1. 1JM, Mau retania19l2, ll./l, 1./2. Pojasnila in vožno karte pri Andre| Odlasek. Ljubljana, Slomškova ul. 25, hlizu cerkve Srca Jezusovega. Cena vožn)i: Trst-New-York Ul. razred K180- otroci pod 12 let K 0 povsod še 20 K več za amerikanski osebni davek. 3^88/(2 3012 popolne obleke kljub splo:"ni draginji dobi lepo uporaben predmet, kdor naroči 5 kg-zavoj g! tžene kavo „cobat". 1 poštni zavoj stane samo K 3*70 poštnine prosto. „2frobat" da sam brez drage zrnate kave zdravo in okusno kavo. Pristno samo če Je vrečica zaprta z znamko „1 ROBAT". Bernsdorf. žitna pra-žarna: Bernsdort 20 pri Trutnovii, Češko. RazpoSiHam orožle vsaHe vrste za poskušnjo za todnevni ogled. Puškn enocevka l.ankastcr K-A) -, dvocevka l.ankastcr K 30-, I lanitnei less-puška KT'.'-, Flo-bert K 8 -; samokres K .v-, pištola od -i K naprej I botrovali cenik zastonj. F. DU^EK, tovarna orožj , Opočno št. 2137, ob drž. želez , Ce 1(0. O!s Je, 5035 da naročite vzorce od sukna za moške, volne, flonele in porlianta za žerske obleke in bluze. V^flfriUl nbČUllllfP naiin0 veliko zalogo, zares lepo, moderno _:i:blago in nizke cene. Krnibnronra KO !P7i najino geslo pa ostane: .Majhen dobiček, ftOHfttarSinid M jezi, a velikaskuprCck.. Prepričajte se, saj ne stane nič, pri tvrdki: L* Tilnik, Gnrlca, PrimorsKo. Gospodinje! Ne fcupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke ,UIGIKUIV5' ni rastlinska margarina. stejšo goveje obistne tolsto z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vrednost in je resnično zdrav. .UfliHlini' ^'najčistejši naravni Izdelek. .UVElHUm* fa 50°/o cenejši od navadnega pres- rfflr^nFJPE nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši ne o to. Samo Bgaitnsc&ei- liBU ,HPIHI1IS14 je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. Izdelovanje Biaimscbeiiia s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. Cen i ena gospodinja! Ne dajte so torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za praftenfe feisfia^ie msiign krsah samo * Blalmschelna »Unikuitr marnarino Dobiva se povsod. - Polzkušnje gratis in {ranka Združene ivornice za margarino in presno maslo, Dnnaj xiv. mi Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 lig sivega, dobrega, skuolje- nei)'a 2 h ; boljšega 2 h 40; prima polhelogo l K 8»! leaa 1 K; oelega nuha 5 n hi, t itfi izredno finega, snezno-belerja, skubljcnega b K 10, H K ■ l.g pulia 0 14, / iv, -^belega piiha to K; na| inejSI 0 Dovršene napolnjene postelje „ zelo gostega M "bT nanklng-blago, i pern ca 180 cm dolga ,inpoln,ena zlnama, vsafta ^Tm,^puhastim posteljnini par om z novim, sivim, zelo trpežnim, i rer„|C0 iu K, 16 K; • polpuliom K> ®j"1,'1?, j K 51, 'I K; pernico 'Ml cm 12 K. 11 K, 16 Ki blazine 3 iK. S h - P 2, . b,„zln0 dolge, lil' cm Slroke. K m 6K20, 6 K 70; spodnje per-9ocni dolge, 70cm široke, 4 K SO, » n , „6 cm nloe iz mojega pasa^^ fl adla . 0 cm zc u o(j R vll^e franki Zamena dovoljeno, za nepovoijno denar na^fl,t 1 Cenik zastonj In franko. " S. BENISCH, v Pežcnict štev. 71, Češko. □D" DC- Primerna božična darila. Naznanilo. Radi preobložene zaloge se bode razprodajah od danes naprej 6000 najboljših švicarskih ur kakor tudi srebrnina, zlatnina, briljanti in šivalni stroji pod tovarniško ceno Niliče naj ne zamudi te redke PnbSrebrne ure od K T- naprej. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Fr. Čuden v Ljubljani, Prešernova ulica. ner nn Primerna božična darila. nn ---- 1Q2 ŠF- IteST IfcfT Za hranilne vloge garantira dežela Kranjska! Hfca Ig^U Lenarni promet do 31. decembra 1911 čez 82 milijonov kron. Lastna glavnica K 704.939-27 Stanje vlog dne 31, decembra 1911 čez 22 milijonov kron. LJUDSliJI POSOJILNICA | registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta st. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela .,Union" za frančiškansko cerkvijo h 'ffl sprejema hranilne vlorje vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter iili obrestuje po — brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakiii vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, RTaščak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Knton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidn nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia. Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. D. Karol Kausdiego, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik >Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak m!., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku. Za nalaganje po pošti so poštno - hranilne položnice na razpolaganje. Sprejema (udi vloge na iekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskoniptirajo. I B fes? KiTnlAnll Molorii na surovo olje 1VIUIUI II. In z limfnim pritiskom od 16 do 20 IIP. Obratni stroSki 1 1% vinarja na uro za konjsko silo. Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol: od 1—50 lip, kakor ludi loUomobll od 2—20 H P. Obratni stroSki 5—6 v.narjev na uro za konjsko silo. I. VVARCHALOVVSKI Dunaj, 111., Pauusgassc 3. A Ugodni platlln! pogoji. — Ceniki in obiski v S3 odjemalcev zastonj. ,mm »" n m\m v^ Slovenskem zanesljivega floveka, ki bi sodeloval pri „Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen jo dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje na Slovensko Stražo v Ljubljani. Najvarnejše in najugodnejše se naloži denar v 1 / n / pupilarno varnih I/ u/ zastavnih listih ln komunalnih zadolžnlcah Kranjske deželne banke v Ljubljani za katere jamči Kranjska dežela. Komadi po K 100, 200, 1000, 2000, 10.000. sm Zimski barfrenli! Kdor rabi dobro in pristnobarv.bnrhente, flanele za srajco in drugo perilo, laneno in bombažaste kanu ase, coliro, platno, inlet, brisačo, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žep. robco in drugo tkanine, naj so obrne na krščansko tvrdko Jaroslao marek, ro,na tkalnica štev. 45- v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Čeftko). Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnino prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanole, kutanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 4« m za 10 K, prvo vrste za 20 K, tinojše vrste za 26 K Iranko po povzetju, Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce za gospode iz llanolo ali cefirja l komad K l HO, 2 20, 2 00, 3, in «. Pri odjemu 0 kom. srajc jih pošljem franko. Tri naročilih zadošča navedba širino vratu. Dopisu je so slovonsko. Tovarna štedilnikov H. Keloseus, Wels, Zg, Avstrijsko, Po dobroti In kakovosti nepre-kosljlv Železni, emajllranl, por- ' celnnasti Sledilnim li ukor tudi I« majolike za gospodinjstvo, hotele, restavracije I d Nafrtl za kuhinje na paro, plinove Štedilnike, irske pefl za trajno kurjavo. Dolnjo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pošiljajo naravnost^ Zahtevajte „Izvirne Ko-losous - šte-dilnike"inz • vrnile slabejse Izdelke. 3973 Ceniki zastonj Adolf Hauptmann-a nasled. A. ZANKL SINOVI tvornlca barv, lakov in Urnežev priporoča: 214 oljnate, suhe, cmajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavcc (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd. Naslov zadostuje: ljana. A. Zanki sinovi, Ljub-Cenik zastonj. Potniki v Ameriko kateri žolijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22 Simona Kmetefz-a v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. Vsa pojasnila se dobe brezplačno.