Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 12. novembra. 1939 Štev. 46 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- re ino 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D nudi oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1;50 Din. Tretji i štrti sklep VI. mednarodnoga kongresa Kristuša Krala v Ljubljani. 3. Pomen i namen te krš- čanske verske obnove mora biti te, da se v vseh krščenik raz- vije Kristušovo živlenje v vsoj popolnosti na globoko i široko. 4. Kongres Kristuša Krala priporača, naj se opravlajo vse neposredne i posredno metode i nova pota, ki slüžijo toj bis- tvenoj i vsestranskoj krščanskoj obnovi. Ponoviti se mora krščanstvo v naših düšaj. Krščanstvo samo se ne spremenilo, se ne pokva- rilo. Kristušov navuk je isti, kak je bio, gda ga je Gospod glaso, Kristušovo živlenje je isto, kak je Gospod kazao v svojem ze- melskom prebivanji. To dvoje ne potrebüje obnove. Obnovo potre- büje naše živlenje, ar se je lo- čilo od Kristušovoga živlenja. I kem bole se je ločilo, tem vek- šega popravila je potrebno. Ne je zadosta gornji plašč spremeniti, zamazano, raztrgano obleko pa pod njega skrivati. Vsa obleka düše se mora ne popraviti, ne za- krpati, ne pošiti, nego ščista spremeniti. Novo obleko si mora düša oblečti, od stare nikaj ne sme na njej ostati. Ka bi pomagalo sveti, če bi se začeo k Vüzmi spovedavati, a slabih listov ne bi odpovedao? Düševno živlenje ne bi se obno- vilo, nego ešče bole pokvarilo. Obnova se mora začeti pri korni. Koren je pa Kristušova vera. Svet je ne pozna. Spoznati jo mora, ovak se Obnoviti ne more. Ki si Šče drügo obleko oblečti, jo mora meti, si jo more prle poskrbeti. Krščanski navuki se morajo vpelati v cerkve i hiše. Katekizmuš s Svetim Pismom mora kralüvati po naših hišaj. Ne pravim počivati, ne, nego kralüvati. Kralüje tisti, ki zapo- vedava i ma oblast ravnati drü- ge. Tak nam mora zapovedavati i nas mora ravnati katekizmuš. Če bi naša mladina, orga- nizirana v katoličanskih drüštvaj, pri svojih sestankih tjedensko samo dvoje pitanje z katekizma prebavila, kak načiše živlenje bi mela njena mlada düša. Postala bi junaška, apoštolska. Vužigala bi drüge na gorečnost do Kris- tuša, kmečki dečico kmečke deč- ke, delavski delavske, dijak di- jake bi pridobivao za Kristuša. Isto bi bilo pri deklinaj. Zdaj pa se mladina obremenüje s stote- rimi nalogami, — kak skočiti, kak se prignoti kak zaspevati, kak se na odri prikazati i tak dale — a na najvažnejša pitanja živlenja pa ne ve niti najmenše- ga odgovora dati. Jezuš ne ostao zaman na zemli. On se ne dao v tabernakl zato zapreti, ka vö ne bi mogeo, nego zato, ka bi do njega mogli. Do nebe ne moremo, pred nje- gov nebeski tron ne moremo pokleknoti. Predaleč je, v nebes- kih nedoseglivih višinaj je. Pač pa moremo i smo dužni na zemli k njemi hoditi i ž njim v prija- telstvi živeti. Zato je v oltari, da nam je prijateo. Prijateo veren, prijateo pun lübezni, prijateo, ki se zneveriti ne more, ki pomaga v vseh pitanjaj, ar ma moč, ki obsega vse. Pri Njem mora is- kati dečko i dekla pravo veselje i pravi ponos. I to veselje je v nedužnosti i te ponos je, ka Kristuša mata za prijatela. Pri Jezuši more iskati zakonski mož i žena svojo drüžinsko srečo i blaženost. Pa ta sréča je v med- sebojnoj lübezni i ta blaženost je v deci, štero njima rosi bla- goslov z oltara. Že skoro dvejezero let pre- biva Bog med nami v podobi krüha, da nam je vse. I krščeni- ki se ne pobrigajo za njega, so mrzli do njega, živejo okoli njega, kak da ga ne bi bilo. Zato pa sehnejo, zato pa vmirajo nji- hove düše. V obnovi krščanskoga, živ- lenja je potrebno poleg krščan- skih navukov v prvoj vrsti vpe- lati molbo Najsvetejšega. Začni- mo k Jezuši hoditi, kak smo nekdaj hodili. Nekdaj so motike i kose i grable i vile — rasoje počivale na cerkveni stenaj, gda smo šli na delo ali se ž njega vračali, mi pa stopili v cerkev i pozdravili svojega Gospoda, si ž njim v lübezni razgovarjali. I On nas je pa blagoslavlao i te blagoslov je lepšao našo düšo i puno našo mošnjo, da za vsak- denešnje potrebščine ne nam zmenkalo. Pa te smo ešče ne hodili ne v Francijo, ne v Nem- čijo, niti Amerike nesmo poznati. Milijone prislüžimo zdaj, pa sé nam nikaj ne pozna. Zakaj? Jezuša ne poznamo, ga ne lübi- mo, po njegov blagoslov ne ho- dimo, njegovo vero samo temno poznamo. Zato vejnemo v düši, zato slabimo v vrednosti. Reči lübezni. Uredniki francoskoga tista „Epoqueˮ so oficiri z francoskoga bojišča sledeče vrstice napisati: „Goripoštüvani gospod glavni uredniki Mobilizira Oficirje i podoficirje, ki smo na vse žrtve pripravleni, da rešimo krščansko civilizacijo, smo globoko razža- loščeni nad francoskim tiskom, šteri nema nikaj dühovnih reči. Mi Znamo, da se ne morejo na- puniti štiri strani z štirivrstnim vojaškim poveljom. A zakaj ne bi v teh resnih časaj doznali za Zroke, šteri so nas na kraj pre- pada pripelati? Leta 1914. se je žrtvüvalo starejše pokolenje — po 25 letaj se vse znova začinja. So se mogoče te zmotili nad zroki zablode. Te so biti v dobroj veri, da v političnom redi vse ma svoj zrok, dnesden pa mi znamo, da se ide za pitanje jakosti. Mi prihajamo iz vseh pokrajin i vseh slojov Francije, pa se začüdimo nad tem, da vsi ednako mislimo. Nemogoče je mir v sveti obdržati brez povr- nitve k Bogi v javnom živlenji. Samo vera lehko napravi, da na- rodi najdejo ravnotežje i se spo- razumno. Francija mora s celim svojim krščanskom svetiti kak nekda, brez skažlivosti, ka je tüdi drügim narodom, ki čakajo na svoje Oslobodjenje, zgled, naj se te že ide za nemške ali ruske krščenike. Zato se zgražamo, ka se tisto pitanje, štero je ne samo za naše domovine, nego za celi civilizirani svet najvekšega pomena, ne objavla v glavnih člankaj našega tiska. Mi bi v naših listaj radi najšli odmev naše zaskrblenosti za bodočnost. Mi živemo v dobi, v šteroj se hüdobija ne sme zakrivati. Če vam censura ne dovoli, da bi svoje navedene glase objavlati, zakaj se ne podate na tisto pod- ročje, na šterom vam censura da proste roke, na področje, štero bo ves civilizirani svet z vese- ljom pozdravo, ar de osvedočeni, da stoji na pravoj, popravlajočoj se poti, štera k bodočnosti sveta bolšo bodočnost zasigura. Ka- petan Marcille i tovariši. V „Daily Telegraph and Morning Postˮ se pa čte sledeče pismo: „Gospod — Polska je razdeljena. Med tovaji i ropari vere i vrednosti ječi. A ka se tiče delitve Polske, je gro- za, da se glavnim zrokom de- litve tak malo pazlivosti posve- čüje. Ta delitev pomeni, da se je veliki kršanski narod izročo, da se vniči. To je težki vdarec zgodovine za pravi civilizirani svet — če se ednok vse za stal- no ne popravi — kak kakše na- silno zasedanje štere države ali podjarmanje šteroga pokolenja. Od Nemcov zasedenoj Polskoj bo nevera počasi i skrivoma de- lala. Ne bo pa odlašala pri 11 milijonaj katoličancov, ki so pri- šli pod Rusijo. Prva skrb njiho- vih novih vučenikov bo ta, da njim oropa tisto, ka njim je ešče od politične sloboščine dražje, dražje celo od domovine. To je grozovitejše, kak vsi drügi na- padi. Strašno je šteromi narodi oropati njegovo domovino, a ne- skončno strašnejše je oropati njemi düšo. S tem, da zaveznika, Francija i Anglija, tem napadom potom boja ali potom drügih sredstev proti stopita, opravlata najvekše i najplemenitejše deloˮ. Iours taithfully, I M. I. jeffries... Razgled po katoličanskom sveti. Italija. Letos so na poseb- ni način proslavili svetek sv. Frančiška Asiškoga v njegovom rojstnom mesti Assissiji. Od 1. do 15. oktobra je poromalo vno- go Taljanov v Assissi. Med cer- kvenimi dostojanstveniki sta bila škof iz Sijene i beneški patriarh kardinal Adeodat Ivan Piazza, ki je slüžo sv. mešo i predgao šte- vilnim mladim romarom iz Pri- merja. Borba proti psovkam v Italiji. V Veneciji se je vršo preminoče dni tjeden borbe proti psovkam. Vernike so pozivati s posebnimi letaki, naj sodelüjejo pri toj borbi. Borbo je vodo po- možni škof Jeremich i njeno središče je bila bazilika sv. Iva- na i Pavla. Najvažnejše delo borbe je bilo častenje Eucharis- tičnoga Boga. Sodelovala so ver- ska drüštva, vojska i mornarica. Polska. V krajih, štere je v Polskoj zasedla Rusija, se vrši tüdi bolševizacija. Z vojnimi če- tami so prišli tüdi bolševiški agi- tatori, ki v polskom narodi vr- šijo propagando za komunizem i komunistični režim. V to svrho delijo na miljone letakov, tiska- nih v polskom jeziki, v kini pa kažejo živlenje Lenjina i Stalina, šteroga zovejo za dühovnoga očo naroda.ˮ Da bi bio uspeh kem vekši, je organizirana tüdi čeka i njeni agenti iščejo sovjet- ske nasprotnike i je gonijo v zapor. Polski narod, ki je vzgo- jen krščansko, s prezirom odbija komunistično propagando i prišlo je že do več spopadov med ko- munističnimi agenti i narodom. Francija. V Lille je škof- kardinal Ahil Liénart slüžo sve- čano sv. mešo za polski narod v katedrali sv. Mauricija, pri šte- roj so bile zastopane civilne i vojaške oblasti i vnogo francos- kih prijatelov Polske. Drüštvo prijatelov Polske je prevzelo skrb za polske drüžine, ki so pobeg- nole v Francijo. Odposlanci drüštva so obiskati predsednika republike, kardinala Verdiera i drüge odlične osebnosti s proš- njov, naj pomagajo polskim be- guncom v Franciji. Holandija. Ob priliki 1200 letnice smrti sv. Klementa Wil- librorda, apoštola Holandije, je sv. Oča poslao holandskim ško- fom i vernikom apoštolsko pis- mo, v šterom pohvali zasluge sv. Klemena za širjenje krščan- stva v Holandiji. Španija. V madridskoj ka- tedrali so Portugalci postavili lepi oltar na čast sv. Izabele. Ona je bila rojena na Španskom pa je za portugalskoga krala Don Dinisa prišla na Portugalsko i tak zdrüžila dühovno dva ka- toličanskiva naroda, Španskoga i Portugalskoga. Oltar je posveto škof Mons. Leopold Eijo. V le- poj predgi se je zahvalo Portu- galcom za tak lepi dar. Navzoči so bili zastopniki cerkevne dr- žavne oblasti obej držav. Novi člani armenskoga samostana v Veneciji. Pred nekaj dnevi je bila v samostani melkitaristov na venecijskom otoki Sv. Lazara velka slovesnost. Edenajst mladencov, ki so se do zdaj vzgajali v mestnom se- menišči, je sprijalo samostanski obleč. Namenjeni so za Armeni- jo, da do tam oznanjali Kristu- šov evangelij. Pohüjšlive predstave v kini. Te dni prikažüjejo v zag- rabečkom kini dva filma, šteriva s svojimi nemoralnimi kepami žalijo krščansko ženo i moža. Na ednom je celo napisano, da je mladini pod 16 leti prepove- dano gledati. Pa ka to pomaga. Te napis šče vsakšega bole vle- če. Mi mislimo, da bi bila stra- šno potrebna cenzura vsej fil- mov. Posebna komisija bi film prle poglednola in določila, če se sme predstava vršiti eli nej. Takšo cenzuro že mamo v Beo- gradi in Zagrebi. Pa člani te ko- misije so biti imenüvani od prej- šnih režimov, ki so biti naklon- jeni framazonom. Zato se tüdi dogajajo takše stvari. V novij prilikaj hrvatskoga narodnoga živlenja je potrebno, da se to prav vredi. V komisiji morajo biti moralno neoporečni lüdje. V to komisijo spada tüdi zastopnik Cerkve, ki je najvernejša čuva- rica morale vsakšega naroda. Argentina. Zveza krščan- ski vučitelov i profesorov v Ar- gentinijo ki je postavlena pod zaščito sv. Ivana Boska, je mela štiridnevno zborüvanje. Predava- nja so se vršila od toga, kakša mora biti vzgoja dece po šolaj v smisli okrožnice „Divini Illius Magistriˮ. Na konci so sklenili, da se obrnejo na parlament s prošnjov, da naj spremeni za- konodajo v hasek verske vzgoje v šoli. Kina. Dobrodelno delo mi- sijonara. Mons. Bassi je nastavo poseben odbor, ki skrbi za be- gunce, ki so k njemi pribežali za časa bojne med Kinov i Ja- ponskov. Nastavo je velke küh- nje, ge se je dnevno nahranilo 2000 lüdi. V gostišči Srca Jezu- šovoga so pa betežni dobiti po- moč. Dvorile so njim č. sestre! člani Katoliške Akcije. Sirija. Novi kaldejski bre- vir. Pred petdesetimi leti je bio štampani prvi kaldejski brevir. Sestaviti so ga misijonari domi- nikanci i lazaristi i patriarh Ilija XII. Prva izdaja je sfalila. Zdaj je dokončana II. izdaja kaldej- skoga brevira. Obsega 3106 stra- ni i ima 3 dele. Anglija i Francija sta naročile v Ameriki za 100 milijard Din. bojnski potrebščin. Zdaj, kda je amerikanska vlada odpravila zakon o prepo- vedi izvoza orožja iz Zdrüženih držav, sta Anglija i Francija na- ročile za veliko šumo, 100 mili- jard dinarov, potrebščine za boj- no Anglija i Francija ta se zdaj lehko preskrbavale z velkim šte- vilom orožja i bojnoga materi- jalá v vsej količinaj, i to: z stroji, orodjom, jeklom za topove, stre- livom, motornimi vozili, topovi, letali, letalskimi motori i letal- skimi deli. Naročile sta tüdi več podmornic-lovcov, štere majo jako velko brzino i njihov jekleni trup lehko nasprotnikovo pod- mornico preraže na dvoje. Več jezero letal de pa šče naročeno v najkrajšem časi 2 NOVINE 12. novembra 1939. Nedela po Risalaj dvajsetištrta. Nebesko kralestvo je spo- dobno človeki, ki je posejao dobro seme na svojoj njivi. A gda so lüdje spali, je prišeo nje- gov sovražnik, prisejao kokoj med pšenico i odišeo. Kda je pa setva zrasla i se zmetavala, se je pokazao tüdi kokoj. I pristo- pili so h gospodari hlapci i nje- mi pravili: „Gospod, ali nesi posejao dobro seme na svojoj njivi? Odkod ma tak kokoj?“ Pravo njim je: „Sovražnik je to včinoˮ. Hlapci so njemi pravili: „Ščeš, da idemo i ga pomičemo?ˮ Veli: ne, da z pobiranjom kokoja ne poskübete ž njim vred mo- goče tüdi pšenice. Püstite, naj oboje raste do žetve i v časi žetve povem žnjecom: Poberite najprle kokoj i ga zvežite v snopje, da se sežge, pšenico pa Spravite v moj škegenj. (Mat. 13, 24-30.) * Gospod pripovedava prispo- dobo od slaboga semena, ki ga je sovražnik nasejao na pola, ar misli včiti, da hüdo na sveti ne Prihaja od Boga, nego od hü- doga düha. Zvün toga nas šče navčiti, da je zdaj neprestani boj med kralestvom božim i krales- kom vrajžim. Kak si Kristuš Pri- zadeva za dobro, se hüdi düh trüdi za hüdo. Šče nam tüdi še povedati, da se bodo na božem poli v zdajšnjem časi poleg pše- nice zmerom najšle tüdi pleve i da bo kralestvo bože popunoma očiščeno komaj na sodnji den. Denešnji evangelij kaže, kak nastanejo na sveti verske zmote. Najprle je istina, potem pride zmota. Najprle je prava, potem kriva vera. Najprle so apoštoli i potem komaj pridejo krivi proroki. Hüdi düh vidi Gospo- dovo setvo, ki naj bi rodila sto- teren sad. Zná pa tüdi, da setve razklačiti nemre, zato ide pa seja zmes svoje seme, štero on na- pravi jako spodobno božemi se- mem, kak je stoklas Spodobna žiti. Tak teda te plevel pomeni krive vere, kak pleve pomenijo slabe vernike. Pleve i pšenica so zrasli na istom stebli pa iz istoga korna. Tak rasteta dober pa malovreden katoličan iz edne i iste vere, a plevel i žito sta ne iz ednoga korna. Gda je hüdi düh razsejao svoje semen, je odišeo. Zdaj zna, da njega več ne trbe. Njegovo semen bo sa- mo kvarilo Gospodovo pšenico. Evangelij šče pravi, da je sovražnik prišeo, gda so lüdje spali. Krive vere so nastanole, gda predstojniki cerkve neso dosta pazili. Mislili so, da je vse lepo varno. Pa te pride eden Focij, eden Luter Martin, eden Zwingel, eden Hus, pa s punov prgiščov začnejo metati med Gospodovo pšenico stoklas, ko- kon, modriš, grahor, oset i drü- ge pleve... Gda je rasla setva, prika- zala se je tüdi vsa ta travina. Sprva se kriva vera zakrivle i pšenica raste hitrej, potem se pa razkoši i jemle žitnim koreninam sok i moč, da setva nemre delati punoga klasja. Tak se kriva vera v začetki zakrivle za istinov, s svojimi ko- reninami pa jemle pšenici moč. Nasprotniki vere se preglašajo sprva vsikdar za verne lüdi i zagotavlajo, da proti veri nikaj nemajo, da jo poštüjejo, ali med tem že jemlejo veri korenje. Kak? Etak: napadajo dühovšči- no, da bi vere pomali nišče več ne včio, šolo ščejo meti brezi vere, da bi se mladina od vere odvrnola, hižni zakon ščejo raz- dreti, da deci vzemejo pošteno mater, ki se od Kristuša navad- no ne da odvrnoti. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev Slov. Krajine naznanja: Jugoslovanske državne železnice — direkcija Ljubljana. Štev; 26. 839-II.-1939. Ljubljana, dne 27. X, 1939. Naredba Štev. 43/39. Predmet: Povratek jugoslo- vanskih delavcev iz Nemčije. Vsem postajam od Mari- bora do Zagreba in od Prager- skega do Murske Sobote, posta- jam Središče, Čakovec, Kotoriba, prometnim kontrolorjem Maribor, Ptuj, Zidani most, kurilnicam Maribor, Murska Sobota, Prager- sko, Zidani most, transportnemu kontrolorju Maribor Ljubljana in vlakovnim revizorjem, v znanje direkcij drž. železnic Zagreb. V času od 1. novembra do 15. decembra 1939. se bó vrnilo iz Nemčije preko Maribora okoli 11.000 jugoslovanskih poljskih delavcev. Za povratek je pred- videnih 14 posebnih vlakov s sledečimi prihodi v Maribor ob 6. uri 54 min., 9. uri 17 min., 14 uri 12 min., in 16. uri 32 min. Celi transporti bodo dolo- čeni za Čakovec, odnosno Mur- sko Soboto ali pa Brežice od- nosno Novi Sad in jih bo postaja Maribor odpravila kakor sledi: Transport s prihodom v Maribor ob 6 uri 54 min. 1. Za Čakovec kot vl. št. 1113 11/1114 II. 2) Za Mursko Soboto kot vl št. 1113/11-1114/11 -8714/11. 3.) Za Brežice odnosno Novi Sad kot vl. št 505/11. Transport s prihodom v Ma- ribor ob 9 uri 12 minut: Za Čakovec kot vl. št. 523/II-1106/11. 2.) Za Mursko Soboto kot vl. št. 523/11-1106/11 8762/11. 3.) Za Bre- žice odnosno Novi- Sad kot vl. št. 505/11. Transport s prihodom v Ma- ribor ob 14 uri 12 minut: 1.) Za Čakovec kot vl. št. 557/1178. 2.) Za Mursko Soboto kot vl. št. 557/1178/8716 II. 3.) Za Bre- žice odnosno Novi Sad kot vl. št. 527/II-9 zakašnjen. Transport s prihodom v Maribor ob 16. uri 32 minut: 1.) Za Čakovec kot vl. št. 527/11-1118/11. 2.) Za Mursko So- boto kot vlak št. 527/11-1118/11 -8718/11. 3.) Za Brežice odnosno Novi Sad kot vl. št. 527/11-9 zakašnjen. Transporti bodo prihajali v Maribor v nemških garniturah, katere bo vračala postaja Mari- bor prazne v Nemčijo s slede- čimi odhodi ob 8 uri 36 minut, 13 uri 54 minut, 17 uri 31 minut in 20 uri točno. Za prevoz iz Maribora do namembne postaje bo dostávljala garniture postaja Maribor. Prometni dan transportov z navedbo namembne postaje bo- mo v poštev prihajajočim edi- nicam javili brzojavno. Ravnota- ko bo obveščena postaja Mari- bor o dnevih za povratek praz- nih garnitur v Nemčijo. Postaja Maribor odpravi sezonske delavce, če ne bi bili že preje odpravljeni, po določ- bah čl. 14 odnosno 21. pravil- nika o povlasticah socijalnega značaja in sicer s 50%-nim po- pustom od normalne vozne cene. Vlakovni revizorji pošljejo običajno poročilo direkciji, od- seku II/3-a. Direktor; 692-39/40. Ing R. Kavčič, s. r. Ministerstvo socialne po- litike obvešča drüžbo, da je na njeno prošnjo vojna oblast v Maribori drage vole dala na raz- polago svoje kühinje i naši Vra- čajoči se delavci dobijo ednok na den toplo hrano brezplačno na Jesenicaj i v Maribori. Med našimi sezonskimi delavci v Jugoslaviji. V Aleksandrovem dvorcu. Par dni sem bil tudi gost tega idiličnega kraja. Razkošno pohištvo po sobah, množica je- lenovih rogov po stenah, mrtva- ška tišina, temne sence stoletnih dreves in oblaki komarjev. Živo sem se še spominjal opisov, ki jih je časopisje objavilo ob pri- liki bivanja italjanskega politika Ciana v dvorcu. V nedeljo, 18. junija je bila tu sv. maša v majhni kapelici. Prišli so delavci iz so- sednjega Sokolovca. Malokdaj je tu sv. maša. Pred prevratom pa je bila mnogokrat. Pri naj- svetejši daritvi — po povzdigo- vanju mi je nenadoma prišlo v misel: zdaj je prispel v ta sa- moten kraj tudi nekdo—kralj kra- ljev. In kdo ve za to? Nekaj čudovitega te pretrese. Kaka raz- lika med Cianovim obiskom in Njegovim prihodom v ta kraj. Prvi dogodek je imel odmev v svetovnem časopisju, drugi le v peščice navzočih, ki so „dobre voljeˮ. Čudno, po tolikih stoletjih se še vedno ponavljajo dogodki betlehemske noči . . . Na povratku. V tednu po 18. juniju sem se počasi vračal proti domu in spotoma še obiskoval skupine v Podravini. Iz Osijeka sem obis- kal one na Ankindvoru in na pristavi g. Popoviča. Prve sem dobil na njivi, ko so ječmen v „križe skladatiˮ in jim kar tam pod milim soncem napravil na- govor. Drugim že ob sončnem zahodu kar na podsteni njiho- vega stanovanja in nato v temi nazaj peš v Osijek. Na drugi dan sem se peljal Čez Dravo k onim svojim ovcam v Topoliku. Blato tako, da se kar vleče po cesti. Ti so okapali koruzo in tu smo napravili kar svoj sestanek. Nato z vlakom do Sušine-Djurdjeno- vac in obisk tukajšnji sezonskih delavcev, kjer smo se pogovo- riti kar v kuhinji. Bilo je po ko« silu in delavci so počivali v svinjskih hlevih, ko sem jih kli- cal skupaj. Nekoliko moker sem prispel nazaj na postajo in od- tod v Zagreb in Ljubljano in na predvečer mladinskega tabora v Soboti sem prispel srečno domov. Splošni vtisi s poti. Ko sem v Banatu, Baranji in Bački hodi! okrog, sem po- vsod, v vaseh, na cesti, polju in kolodvorih videl množico črno oblečenih žensk, posebno veliko s črnimi robci. Bledi so ti obrazi, čeprav so polni. Nekaj mrtvaš- kega je čez nje razlitega. Če sem se potem spomnil na Ein- kindersistem, ki tod vlada, se mi je nehote zdelo, da zrem v teh obrazih pokopališča in grobove. Zato črni robci, sem si pojasnjeval. Na mnogih krajih so vasi skoraj prazne. Otrok ni. Tu pa tam se ti le kateri igra. Otroci — edinci — so vzgojeni v veliki mehkužnosti. Posebno edinke. Obleka in hrana mora biti prvo- vrstna. Če pogledaš v take ob- raze, ne bereš v njih kakega po- leta, strmljenja in hotenja za ne- kimi višjimi, dühovnimi dobri- nami. Zato je tam z organizira- njem mladine težko. Sprašuješ se tudi stalno, kakšen smisel ima, na enem kon- cu države imeti tako obsežna po- sestva, da jih sami težko obde- lujejo in potem z drugega konca države uvažati delovno moč. Ali so ljudje tu na zemlje radi vele- posestev in posestev ali pa ta radi ljudi? Saj ljudje menda ja niso zato tu, da bi bili sredstvo za cilj: procvit veleposestva. O- bratnol Vse zemeljske dobrine morajo biti uslužene duhovnemu procvitu (da se z Jerajem izra- zim) človeka! Nazadnje dobiš vtis, da je naša Slovenska kra- jina le zgolj porajališče delov- nega belega blaga za tu in ino- zemski delovni trg. Skladišče človeške moči, ki zalaga z delavnimi rokami toliko in toliko pokrajin in dežel po svetu, od koder se potem po letih vračajo izmozgani domo umirat, Če se v to vmisliš, te mord zaboleti, če količkaj čutiš s svojim ljudstvom. Saj ta kruti delovni trg razbija to, kar je najsvetejše na zemlji — drüžino. Vzame ji po vrsti vse, očeta, matere in otroke. Da, množica življenskih vprašanj nra- vnih in socijalnih je povezanih v naše izseljensko vprašanje. Kdaj se bodo neki vsa rešila? Ko sem v Mariboru na mla- dinskem taboru in pozneje na kongresu v Ljubljani zrl našo slovensko mladino v cvetu svoje organizacije, mi je bilo hudo. Zakaj ? Glej, sem si mislil, kako je ta mladina srečna, da se more izobraževati teden za tednom v svojih krasnih domovih. V naj- nevarnejših letih ji nudi močno vzgojno in nravno oporo njihova organizacija. Mnogim tudi Mari- jine družbe. Naša prekmürska mladina ne uživa te sreče in če-le nekaj mesecev. Sedaj, sem s mislil takrat, cvet naše krajine ves utrujenin izčrpan počiva po celotedenskem delu v kakih ne- zdravih stanovanjih. Dekleta pa mogoče perejo. Vsaj ogromna ve- čina te mladine preživi pol teta na tujem, kjer med tednom dela do poslednje moči. Nedelja mu je dan, ki mu da li priliko, da se nekoliko odpočije. Za našo prekmursko mladino je pravza- prav vsa vzgoja ob zaključku njene šolske dobe — končana. Potem že usmerja svoje korake v svet — za kruhom. Če človek potem primerja, koliko vzgojih napotkov prejema mladina v dobi svojih najnevarnejših let na oni strani Mure in naša mladina, in upošteva to, da ona živi ta leta v veliki večini pri starših, naši pa po svetu, potem se mora človek še čüditi, da je naša mladina še tako dobra, kakor je. (Konec.) Nova vlada v Bolgariji. Kjuseivanova vlada je od- stopila i je preosnovana. Pred- sednik je znova Kjuseivanov. Zrok preosnove je vpliv Rusije,’ na štero se šče Bolgarija naslo- niti, ar ne mogla Dobrudže svoje od Rumunije nazaj dobiti. Na bojišči mir. Od razglašene nemške ofen- zive ne čüti nikaj. Hitler je od- ložo to na sprotolje. Spominske svetinjice bor- cem za Osloboditev severni krajov. Vojni minister je predpisao - pravilnik, po šterom »dobijo tisti ■ vojaki, ki so se borili za slo- boščino Štajerske, Koroške, Med- jimurja i Slovenske Krajine, sve- tinjice za špomin. Rdečoj vojski so se odprle oči. Rdeči vojaki, ki so prišli Estonijo so se začeli sprijateliti z narodom. Na te način so spo- znali, da je živlenje v Estoniji vnoge boše, kak v Rusiji. To so opazili rdeči Oficirje i namera- vajo vojake v Estoniji zameniti z drügimi. Da pa tüdi drügim se bodo oči odprle. Službena naznanila Cene krompirja radi razme- roma slabega roda v letošnjem letu so zelo poskočile. Sedáj se plačüje pri nas krompir od 90 do 110 Din. za 100 kg. Ni pa iz- kljüčeno, da se bo cena še dvig- ata. Opozarjamo kmetovalce, ka- terim premanjkuje semenskoga krompirja, da si istega nabavijo še sedaj v jeseni, ker bo spom- ladi dražji in ga bo težko dobiti. Priporočamo, da bi si kmetovalci sami skupno nabaviti krompir. Dober krompir se lahko naroči od Kmetijske zadruge v Kranju' ali pa od Kmetijske prodajne zadruge v Ptuju. Travniške brane bo tudi letos dodeljevalá králj, banska uprava po znižani ceni. Prosilci, predvsem kmetijske organizacije pa tudi posamezniki, naj se pri- ' javijo za naküp travniških bran., po znižani ceni pri svoji pristojni občini do 5.j. decembra 1.1. kjer prejmejo vsa tozadevna podrob- na navodila za naküp bran. Kme- tovalci poslužite se te koristne akcije! — Kmetijski referent v Lendavi. Imam na prodaj 2 peči, toplodar in cirkularno žago Fran Rešek, Beltinci. K odaji je 1 oral prvo- vrstnih goric, z sadovnjakom i lepov stanovanjskov hišov, prešov ino lagvami. Več se pozve pri: E P Pl N O BR g., DOL. LENDAVA, Angleška bojna križarka ,Repulse‘, 32.000 ton velika, v morje spiiščena 1. 1916, je bila na- padjenaod nemške podmornice. 12. novembra 1939 NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Navuk za tretjired sv. Frančiška je dnes tjeden, 19 novembra v Črensovcih po ve- černici. Večernice ob 2. Glavni tajnik JRZ stranke v Ljubljani je postao g. Casar Franc, abs. pravnik, doma iz Bogojine. Čestitamo. Naš izseljenski dühov- nik v Nemčiji, g. Škafar Ivan, se vrnejo, kak nam poročajo, približno za en mesec domo. „Posvečeni biliˮ so du- hovniki. Tak je kričao en šolski upraviteo javno v krčmi v len- davskom srezi. Narod se je zgra- žao nad podivjanim človekom, ki se je tak grdo spozabo z svoje časti i dužnosti. Gospodi šol- skomi nadzorniki v vednost. Premeščen je na lastno prošnjo g. Cigan Jožef, cestni nadzornik z Črensovec v Ormož. Aoto do smrti povozo trg. pomočnika v Gor. Petrovcih. Hujs Štefan, šofer iz Beltinec je dne 29. okt. 1939 ob tretjoj vüri zajtra pelao z tovornim aotomo- bilom na senje v Gor. Petrovec trgovca iz Sobote Klepec Vinka i Majer Štefana z trg. pomočniki. Nesreča se je zgodila na sledeči način. V Gor. Petrovcih na kri- žišči ceste je šofer aotomobil stavo, ar ne znao, v štero stran mora naprej voziti. Te je trg. Pomočnik Kukojca Vince skočo iz aotomobila, šteri je sedo za- daj na aotomobili i kričao šo- feri, da bo on kazao pot i da naj počasi vozi naprej. Šofer pa to ne slišao i je vozo počasi na- prej. Med tem časom je pa Ku- kojca šteo med vožnjov se sple- ziti kre strani na aotomobil. Ar se je imenüvanomi ponesrečilo pri plezanji, je spadno z nogami pod zadnje potače aotomobila i aotomobil njemi je obe nogi zme- čkao i se pri padci z aotomobila tak vdaro na glavi, da njeni je glava počila i je bio taki mrtev. Krivda ne zadene šofera, ar je imenüvani po nesreči spadno pod automobil. Beltinci občina je vložila prošnjo na železniško direkcijo, naj se nazaj vpostavita vlaka št. 8720 ins 8729, šteriva sta ukin- jeni i naj prvi vozi tüdi pošto kak dozdáj. Po novom voznom redi more dijaštvo tak v Soboti kak v Ljutomeri vüre dugo čaka- ti, ar vlak za nje prevozi prerano. Profesorski izpit za pou- čavanje veronavuka na srednjih šolaj je napravo na ljubljanskom vseučilišči g. Kolenc Franc, ka- tehet v Maribori, doma z Gomi- lic. Čestitamo. Martjanci. Čteli smo v zad- njoj Številki Novin nikelko reči od našega šolstva, posebno od naši šolski zgradb. V našoj ob- čini je pet zgradb i vse te šole čakajo koražni lüdi, šteri bi tüdi sprevidli istino, ka je bouše meti že šolo i plačüvati, kak pa pla- čüvati in nej biti gvüšen, če de s tej penez gda šola. Eli bole gvüšno je, da s tej penez nede nikdar šola, kak se je že to v Vnogi krajaj zgodilo zato, ka se je predugo pobiralo. Zato so v tom pogledi resne i čedne reči v Novinaj popunoma na svojem mesti. To se tüdi vidi med lüd- stvom. Vsi, šterim je pri srci mladina i šteri gledajo na skü- pno dobro, nej samo za sebe, so navdüšeni, naj bi se šolsko pitanje ednok rešilo. Zato Pove- mo. ka smo čüli od odgovorni lüdi, da bi se tüdi odaja zdaj- šnje šole dala napraviti, samo dobro bi se trbelo pogučati i ka je glavno, dobra vola je potreb- na. Brez dobre vole i žrtve naj- mre nikaj nejde. Če o šoli gučimo, moramo znati, da se pri tom mi- sli samo na koristi lüdstva i to vsega lüdstva, zato je najbouše, če je šola njena last i če nišče nemre praviti, šola je nej vaša, naša je. Najbole pa vüpamo, da bodo tüdi tisti razmili pötrebe lüdstva i doprinesli svoje žrtve, to so dobra vola i odločnost. Od penez, štere bi dobiti za šolo, bi postaviti Čedno stanovanje za kantora, prizidali bi primerno prosvetno dvorano i bi nam šče kaj ostalo za popravo cerkve. Tak bi se spunila naša velka žela, da bi ednok prišli tüdi do prosvet- noga doma i bi poleg toga meti tüdi šolo. Na delo, naj ne osta- ne samo pri rečaj! Črensovci. Občina se je odselila z Našega Doma v trgo- vino Kocet Ivana, štera je stala prazna po odhodi Klepca trgov- ca. Najemnine se plača za to sobo teliko, kak se je leta dugo plačüvalo za 2 sobi i dve dvo- rani v Našem Domi. Vodstvo Našega Doma je podignolo na- jemnino na 400 Din. mesečno i bi za to dalo tüdi vse lokale občine čistiti. To se je občini vidilo predrago i se je odselila. V Soboti plača za stare hiše dve sobi okolišna občina 400 Din. mesečne arende i ešče 500 Din. mesečno slugi za čiščenje i dosta- vo pošte, pa ta občina je skoro ed- nok menša od naše. — Z delom pri cerkvi smo končali, stroški so narasli. Vidonci. Naša Sold ma pet razredov i po najnovejšem osta- neta na šoli samo dva vučitela. Radi bi znáti mi Vidončarje, ka de naša deca znala, či de vsakši drügi den samo šla v|šolo. Po leti jo doma stavlamo, po zimi pa školnikov nemamo! Prosimo višišo oblast, ka nam pošle škol- nike, ka de se naša deca mogla redno včiti. Kuzma. Žveti smo, ka je odobrena šestrazredna šola. Ka nam to hasni, či sta pa na šoli samo dve vučitelici. Pitamo ob- last, štera nam je odobrila telko razredno šolo, ka hasni kmeti, či njemi što piše iz Amerike, da ma toliko dolarov, če pa penez ne dobi do rok i mora stradati. Ravno tak je z našov šolov. Na papiri je šestrazredna, v istini pa dvorazredna. Da nam ne bi šče nazadnje tevi dve vučitelici zbetežali ali pa zbežati, zato pro- simo nujno oblast, ka nam konči ednoga školnika pošle, či že resan več nemajo. Vej smo pa zato tüdi nej zadnji v Jugosla- viji. Plačamo ravno tak dačo kak što drügi. G. Lendava. Pod vodstvom g. kaplana Lajščeka i delavne gdč. učiteljice Letičeve je tukaj- šnji Dekliški krožek i Marijin vrtec priredil na svetek Kristusa Kralja po poldne po litanijah v prosvetni sobi prisrčno prosla- vo Kristusa Kra- lja. Nastopila so deca z deklama- cijami. Nato je bil govor, ki ga je meo domači dušni pastir, v katerem je orisal nalogo današnje- ga dekleta za Kri- stusovo kraljes- tvo, ta naloga je v tem, da ispriča resnico v Križa- nega Kristusa, da to vero v vsej svetosti v življe- nju kaže in da tudi pomaga po Kristusovem vz- gledu bližnjemu v stiski in trple- nji. Zatem je dekliški krožek imel zborno deklamacijo. V njej sta nastopala dva zbora: prvega so zastopala dekleta, ki delajo v tu- jini i ne vedo nič o svetku Kristusa Kralja; v drugem zboru so bila dekleta, ki živijo doma in so vsa navdušena za proslavo. Končno tudi ona spoznajo, da je to sve- tek Križanega Jezusa, ki je v prvi vrsti svetek trpečih in se tudi one navdüšijo za njega. Nato se oba zbora združita v mogočni himni: Mogočno se dvigni nam spev iz srca... Bog daj, da bi se Kristus Kralj vsak dan in v vsaki družini na enak način pro- slavljal. Turnišče. Preminoči teden nas je v lepoj starosti, 71 leti, za vsigdar tü püstila svet i odišla na drügi svet d. Tivadar Ana. Ža- lüjočim, doma i v Ameriki, naše sožalje. Naj v miri počiva! Župnijski izpit je položo oskrbnik gračke fare, g. Kolenc Ivan. Čestitamo. | Za slugo na meščanskoj šoli v Lendavi je banovina ime- nüvala Camplin Antona, ki je bio dugši čas naročnik naših listov v Franciji i se je pred kratkim vrno domo. Veselimo se njego- voj sreči. Kobilje. Pridite na igro FO. „Užitkariˮ, 12, nov. popoldne. Iz vučitelske slüžbe. Pre- meščeniva sta Brelih Oton iz Bogojine v Zabukovje v brežiš- kom okraji i Kos Leopoldina v Ve- liki Trn v krškem okraji, z Sobote. Plemenske senje v Bel- tincaj. Dne 25. oktobra se je vršilo v Beltinci plemensko senje rodovniške živine svetlolisastoga goveda. Prignani je bilo 79 kom. mladi rodovniški bikcov. Odani pa je bilo 38 bikcov za sküpno vsoto nad 90.000 Din. Povpreč- na cena bikov po kg. žive teže je bila za prvorstne 6.50 do 7.50 Din, drügovrstni pa 5.50 do 6 Din. Küpcov je bilo preci. Naj- več bikov je bilo odani v srez Maribor levi breg. Bike s sub- vencijov kralj, banske uprave je naküpo zastopnik kralj, banske uprave, živ. ref. g. inž. Ivan Ob- lak, šteri se je tüdi jako poh- valo izrazo od prignáne živine, i organizacije senja. Prišestno plemensko senje rodovniške ži- vine bo na na sprotoletje mese- ca aprila 1940 l. Kmetovalci, šteri se zanimajo za rejo dobre živine, naj si ogledajo to senje i naj tam izvršijo naküp potrebni plemenskih živali. Ščete se Vašega reumatizma, protina osloboditi? Trganje i smicanje po kotrigaj i sklepaj, otečene kotrige, sklüčene roke i noge, trganje, bodanje i smicanje po raznom dejli tejla, kak i slabost oči so večkrat posledice reumatizma i kostnih bolečin, štere se morajo odstraniti, ar ovak bolezen vsikdar bole napredüje. Ponüdim V a m edno zdravilno scalinsko kislino ras- taplajoče izmenjavo tvarine i izlo- čavanje pospešüjoče domače pitno zdravlenje, Štero se na umetni način ščista na- ravno sestavla po ednoj dobroj zdra- vilnoj vretini, štero je dobrotivna priroda mati poklonila betežnikom. Pišite mi včasi i tüdi Vi do- bite popolnoma brezplačno edno poučno razpravo. Poštno nabiralno mesto: Ernest Pasternack, Berlin S. O. Michaelkirchplatz 13. Abt.: H. 287. Grački Vili: Ob sinjem Jadranu. Bazilika na Trsatu ni nig- dar prazna. Vedno najdeš v njej vernikov, pa tudi takih, ki jih je samo radovednost ali pa glas slave privedel semkaj. In Mati božja sprejema molitve in ob- ljübe sinov in hčera z vseh de- lov sveta, vseh jezikov in vseh stanov. Tu ni nobene razlike. Ob risalskih praznikih sem klečal v zadnjih klopeh te slo- veče bazilike. V mir in tišino sve- tišča pa naenkrat zadoni mogo- čen spev, meni tako znan in drag. „Moj Bog, pa to je vendar Slo- venska pesem...ˮ In res! Velika procesija slovenskih romarjev in izletnikov je prihajala v baziliko in pela tako močno, tako ljubo, da se je moralo zarositi vsako oko. Vedno mi je prijetno v duši, ko se pomüdim v tej bazilika ali v trenutku, ko se je obširno sve- tišče skoro napolnilo slovenskih src in odmevalo od mogočnih akordov slovenskih Marijinih pe- smi, pa mi je v duši postalo ne- beško lepo. One dni je Trsat bil slovenski. Kamorkoli si se o- brnil, si našel zadovoljen slo- venski obraz. Možje in fantje, žene in dekleta s svojo pobož- nostjo, pa tudi z veselostjo os- vajajo Trsat. Mnogi Slovenci, ki začačno ali stalno prebivajo tu doli, razsejani ob plavem Jadranu, so prihiteli skupaj, da pozdravijo svoje znance in prijatelje iz do- movine. Tudi jaz sem pričakoval, svojih. Nekaj znanih obrazov sem dočakal, vendar onih, katere sem pravzaprav pričakoval, mojih dra- gih Celjanov nisem dobil. Van- čija, Milana, Marice, Milke i Da- nice ni bilo. Prišli so z veliko zamüdo šele pozno po poldne, ob strašnem nalivu, ki nas je pa še prej razgnal na vse strani ta- ko, da se nismo mogli dobiti. Vem, da je njim, ki so prihajali, kakor tudi meni bilo težko pri duši, da smo se ogrešili. Upaj- mo, da bomo drugič imeti boljšo srečo. Preden zapustiš Trsat, do- bro si ga oglej. Poleg frankopan- skega gradu ne pozabi pogle- dati lepe nove moderne bolnice, kakršne bi prav gotovo potre- boval mnogi slovenski kraj. Po- tem pa se naužij krasnega iz- gleda, ki se ti odtod odpira na vse strani. Posebno je krasen pogled na Apatijo, Lovran in dru- ga primorska mesta, ki leže ob morski obali kakor beli golobje. Mirna so in spokojna, saj jih a ene strani obdaja silno morje, a druge strani pa jih varno čuva lepa gora Učka, ki se mogočno dviga nad temi belimi golobi. Lep in krasen je ta pogled po dnevu, ko toplo sonce greje mor- je, z Učke veje hladen vetrček, v sončnih žarkih pa se kopljejo neštete morski valčki. A nepopisno lepši, poln po- sebnega časa in skrivnosti pa je ta pogled po noči. Zdi se ti, da gledaš bajno deželo, ki jo kot otroci poznamo iz šolskih bajk in pripovedk. V polkrogu ob morski obali v malih razdaljah počivajo v večernem svitu bela mesta, vsa rasvetljena z bajnimi lučmi. Izgleda, kakor da večerne krasotice tekmujejo med sabo: katera bo lepša, katera? Sušak, Reka, Volovsko, Lovran ali pa Opatija? Menda poslednja zma- guje. Vsa je prelepa, ljubka in ne more se ji oteti nobeno srce. Z nepremagljivim čarom kliče in privlači vsako živo bitje kakor začarani zvoki iz čarobnega goz- da. Ves ta kipeči sijaj rasvetle- nih belih mest pa se koplje glo- boko v morju in odseva kot ve- ličanstven ognjémet. Tak je pogled ob tihem ve- čera na ta kotiček zemeljske le- pote, ki so jo gradile tudi slo- vanske roke. A zdaj tujec biva tod in uživa sadove naših žuljev. Ta občutek peče in boti vsako- gar, ko iz trsatskih višav žré sem doli. Oh, koliko lepši in prijet- nejši bi biti ti kraji, ko na su- saškem mostu ne bi moral tujim oblastnikom pokazivati „modro legitimacijoˮ kot dovoljenje, da smeš „na svoje. Ta bridka za- vest mnoge odbija, da sploh no- čejo v te, drugače prekrasne kraje, temveč se rajši obrnejo na jug ob našem svobodnem Pri- morje In tako je pravi tudi ob naši svobodni sinji obali leže me- steca, nič manj lepša od onih, ki so nam ih tujci odtrgati. Kot bele golobice počivajo tu Kral- jevice, Crikvenica, Selce, Novi. Povsod napredek, nove asfaltira- ne ceste, auti, autobusi, nova moderna kopališča. Povsod čüješ vse mogoče jezike. Tudi tu vi- diš bele primorske cerkvice, v katerih se lahko odpočije} in pri večni lüči počastiš Stvarnika vseh teh lepot. Manjka pa tem cerkvi- cara vitkih zvonikov, ki smo jih pri nas na slovenskem tako na- vajeni. In ko tako potuješ ob obali proti jugu, te spremlja kot zve- sti tovariš sinje, plavo morje. Kot neskončno hrepenenje se ra- zliva pred tabo v daljavo. Red- kokdaj je mirno, skoro vedno raz- burjeno kot življenje in polno tajnostnih čarov. Nekam slovesno leskeče nad njim jasen dan in zdi se ti, kot da od veselja uka i poje. Njegova gladina, zrcalno- svetla trepeče vsa pod vročimi poljubi sonca. Po neizmerni po- vršini pa se sprehajajo bele lad- je, ki jih navadno spremlja roj galebov in poje popotnikom svo- jo nerazumljivo simfonijo. Ko tako gledaš, zamišljen v čare in lepote sinjega vodovja, in ko drugič spet poslušaš, Kako šumi in se peni njegovo valovje, se zaganja, buta ob skalovje, poljubna, objemlje in ječi, po- zabiš, da si otrok te zemlje. V tvoji duši raste hrepenje po ja- snosti, mogočnosti, večnosti .. . Grački Vili. Litva proslavi povratek mesta Vilna v svoje območje 4 NOVINE 12. novembra 1939. Horvat Štefan i žena Vero- na, z V. Polane, zdaj v Franciji. V imeni božem se vam oglasiva i vas prav iz srca pozdraviva, Prečastiti g. urednik. Želeva vam zdravje od Boga i od Srca Je- zušovoga. Daj Bog, da bi nam šče dugo let mogli vrejüvati naše krščanske liste, šteri so nam na velki hasek i tolažbo v toj mrz- loj tüjini. Da je v roke dobiva i je čteva, te misliva, da sva v domovini. Zato pa molimo i pro- simo Boga i blaženo Devico Marijo, naj vas ohrani še vnogo, vnogo let za naše krščanske liste, Molimo pa vsi za mer krščanski celoga sveta. Pozdraviva celo polansko faro i gospoda župni- ka Halasi, svoje starše, malo deco. brate i sestre, vse soside i vas, preč. g. župnik, še ednok. Pozdrave pošilava celoj Slov. Krajini. Jákič Terezija, á Sept Meules. Hvalen bojdi Jezuš Kristuš. Pre- častiti g. urednik, pitate nas v Novinaj, če redno dobivamo liste. Jas je redno dobivam, samo en tjeden kesnej, pa to nikaj ne škodi. Dobro je, da je samo do- bimo, ve so nam, posebno mla- dini, na velko tolažbo tü v tüji- ni, posebno v tom slabom časi. Pozdravim vas v Jezušovom imeni i vam želem najlepše zdravje od Gospodnoga Boga, da nam še vnogo let glasite reč božo po vaši listaj. Lübi Jezuš naj vam plača vaše trüde, ki je mate za naše düše, da je ravnate po Kristušovoj poti do nebeskoga kralestva. Oh, blažena Devica Marija, ti pa prosi Boga za nas i nas podpiraj s svojov priproš- njov. Prečastiti dühovni oča, spomnite se na nas izseljence pri slüžbi božoj, mi se je zdaj moremo poredko vdeležiti. Pelcar Ana, Highfields Au- dlem Eheshire, Anglija. Prečastiti g. urednik! V začetki mojega maloga pisma vas iskreno poz- dravim i se vam moram prav lepo zahvaliti na rednom poši- lanji Novin. Ne morem vam po- pisati tistoga veselja, ki me obi- de, kda dobim Novine. Dobivam je 8 dni kesnej, kak sam prle dobila. Hvala Bogi sam Zdrava, vesela i zadovolna. Mam dobro mesto, samo ka k sv. meši nem- rem vsako nedelo. Skuze me po- lijejo, kda nemrem k slüžbi bo- žoj. Novine dobim redno i tüdi moja sestra Ema je redno do- biva i se vám zahvalive za to dobroto. Sprimite vnogo poz- dravov od Ane i Eme Pelcar. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta več jezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Pismo z bojišča 6.301,1916 Hv. B. J. K. Prečastiti dühovni paster i Vrednik Marijinoga lista i Novin. Lepo jih iz srca želemo pozdraviti v imeni Srca Jezušo- voga vsi Slovenci, ki smo eti daleč v tüjini. Pozdravlamo vse Slovenske dühovnike i cerkvice. Zatem pa naše lüblene žene i malo dečico, stariše i sestre, šte- re smo povrgli doma v žalosti i drage stariše vu starosti. Naj je tolaži B. D. Marija i sv. Jožef, po smrti nas pa pripelata vse vküp gori k Jezuši. Hvala pre- svetomi Srci Jezušovomi, do toga mao smo srečno ta sprevodili, liki zdaj nas čaka veliki napad sov- ražnikov, ali mi se H ne bojimo. V imeni razpetoga Jezuša i Ža- lostne Matere, B. D. Marije, srč- no idemo proti neprijateli. Ali prvle, kak stopimo pred našega sovražnika, se srčno k vam ob- račamo, vsem Slovenskim dü- hovnikom i vas v imeni Jezu- šovom prosimo, spominajte se tüdi z nas pri sveti mešaj, naj vživajo naše düše tüdi ono do- broto, štero ví lübleni dühovni pasterje vu imeni Jezušovom de- lite, kda z Jezušovim Svetim te- lom i krvjov grešne düše hra- nite, naj nam po vaši prošnjaj bode smileno presveto Srce Je- zušovo, naj nas vodi v našem trplenji i nam pošle vso sveto miloščo, kaj bomo mogli v mi- lošči božoj vse svoje trplenje pobožno i mirovno prenašati. Molte se za nas, vsi lübleni Slovenci, ki ste doma v toj ve- seloj krajini. Zdaj, kda se v nevarnost Podamo, se poslovimo od vseh slovenskih dühovnikov, posebno od svojega farnoga i cele nedel- ske fare i prosimo sveto Srce Jezušovo, naj njim pomaga s svojov svetov miloščov ino njih naj pobožno vodi dugo na tom sveti pri svojoj maloj čredi, za štero se oni v imeni božem tel- ko trüdijo, kda jo na dobro pot spravlajo. Lübleni naš dühovnik, Bog vam povrni z nebeskim kra- lestvom vse trüde, štere ste za- volo nas meli, ali mi vas z srca prosimo, z nas se tüdi spominajte i molte v lepoj cerkvi nedelskoj ino vas milo prosimo, opomi- najte vse náše lüblene, naj se pogostoma prečiščavajo ino je naj pobožno za nas darüjejo. Vi pa, lüblene naše žene, dečica, stariši, brati i sestre, po- božno doma delajte i se za nas vsaki den tüdi molte, ar so nam na velko pomoč vaše ponizne prošnje i molitve. Če bi nam pa poleg božega ravnanja mreti bilo od nevarne krugle, ne žalostite se za nas, nego nehajte vse na božo volo. Jezuš bo že na vas skrb meo ino bo vam pomagao mesto nas s svojov svetov miloščov. Z Bogom od vasi Srce Marije Srci Jezušovomi naj spo- dobnejše včini vsa naša srca, štero bodi nam smileno, vsem grešnikom. — Ficko Vendelin, četov., Bedek Ferenc, Šimon Šte- van, z fare nedelske, pešaki 83 p. p. na rusoskom bojišči. AJDOV MED, med v satovju in prazno satovje ter cele orehe kupuje MEDARNA Ljubljana, Židovska ul. 6. Razširjajte Novine! Nekaj spominov iz rimskih katakomb. Ker sem že omenil sv. Ce- cilijo, si dovolim na kratko opi- sati njen življenjepis, vsaj je sv. Cecilija Patrona pevcev in mi v naši Slovenski Krajini vsi tako radi pojemo pri cerkvenih sv. opravilih. Sv. Cecilija je rimljanka, njen rod je plemiški. Bila je zelo lepa in pobožna. Ni se velikoj kazala svetu, ampak je iskala samote in posvetila svoje telo Bogu. Za njo se je zanimal bo- gat rimski plemič po imenu Va- lerijan. Njeni stariši so jo prisi- lili, da mu je proti svoji volji obljubila zakon, četudi je bil po- gan. Legenda pravi, da je Ceci- lija rekla svojemu zaročencu, da ako se je dotakne, ga bo ubil angelj božji. Valerijan hoteč vi- deti Angela, prosi Cecilijo, da mu ga pokaže. Cecilja mu ob- ljübi, da ga bo videl, ako sprej- me krst. Valerijan je pripravljen, zato se napoti do papeža Jo- hana, ki ga je poučil o krščan- stva in ga nato krstil. Ko se je po krstu vrnil k Ceciliji, jo je našel klečečo v molitvi in pri njej je zagledal Angela. Ganjen nad prikažejo je poklical brata Ti- burcija, ki je prišel in se po na- govarjanju brata Valerijana dal poučiti v krščanstva in bil krščen tudi od papeža Urbana. Ko se je zazvedilo po Rimu, kaj sta naredila brata Valerijan in Ti- burcij, ju je poganski načelnik Rima dal obsoditi na smrt. Mi- sleč, da bo dobil premoženje pokojnih bratovje poklical Ce- cilijo, da mu pove, kje se nahaja denar zaročenca. Toda ko mu je povedala, da je razdan med si- romake, se je poglavar Almahij razjezil in ukazal Cecilijo ubiti s pomočjo vroče kopeli. Toda Cecilija ni umrla, šele ko jo je krvnik trikrat z mečem udani na tilnik, je padla v nesvest.Vsa v krvi je tri dni ležala brez zave- sti, predno je umrla. Dogodek se je izvršil med leti 170 in 185, točne letnice ne vemo. Pravijo pa, da ali za vlade cesarja Mar- ka Aurelija, ali pa za cesarja Komoda. Papež jo je dol poko- pati v katakombah in za vlade papeža Paskala I. (687—692) so jo prenesli v njej na čast Sezi- dano cerkev. V raznih poznejših nemirih je krsta svetnice nekam prešla. Leta 1599 so pa cerkev obnavljali in globoko pod oltar- jem našli skrito njeno krsto z zemeljskimi ostanki. Ko so krsto odprli, so našli njene kosti ležati na desni strani z glavo obrnjeno k zemlji, ohranila se je še do- bro njena obleka, ki je bila iz zlatega brokata, tudi posüšena kri se je še dobro poznala. Vse, kakor so našli, so po- ložili v kameno krsto in pokriti z debelim steklom ter položili pod glavni oltar v njeni cerkvi, kjer se še vidi danes vse bogato okrašeno in mnogo obiskovano. Malo stran, toda še nad ka- takombami se nahaja cerkev sv. Sebastijana (Sebeščana). V cerkvi v stranskem oltarju počiva telo svetnika. Tam se vidi tudi sulica, s katero je bil mučenik umorjen. Po sv. Sebastjanu se imenuje tu- di del katakomb, v njih se na- hajajo kosti škofa sv. Kvirina, ki je bil škof v Slavoniji ná Hrvaš- kem v Sisku, pa so morale biti prenešene v Rim 1. 420 po Kri- stusu, ko so razni narodi pro- dirati v te kraje, ki so bili tedaj pod oblastjo Rimljanov. Nevem, če vedo vsi bravvi „Novinˮ, da so tudi naši kraji bili v tisti do- bi pod rimsko krono, seveda še Slovecev tedaj ni büo pri nas; zemljá naša se je zvala tedaj Pa- nonija, odtod še tudi nas zovejo nekateri „Panonski Slovenciˮ. Katakombe, katakombe, ka- mor stopi noga obiskovalca, po- vsod je sled naših krščanskih prednikov. Zdi se, če bi stisnil samo rahlo grudo vaše zemlje, da bi zablestela kri svetnikov. Zdi se, da bi v katakombah člo- veka sprejela smrt brez groze v družbi tolikih nebeških mučencev, ki človeka od daleč pozdravljajo z one dežele, kjer ni solza in se radost le smehlja, Gomila v katakombah vsa stoletja niso pozabljene, njih spomin je živ. Vse nam kučejo: Če so mogli ti tisoči, zakaj ne bi mogli namreč mi živeti tako in trpeti — da bi bili zapisani v rajski knjigi. Rous Štefan. Z grobov. Kako lep, suh jesenski čas. Zgrinjala se je množica na domu rajnih. Očiščeni grobovi, okrašeni s krizantenami in dru- gimi cvetlicami, so tvorili lepo sli- ko pokopališča, ki vsaj vsako leto enkrat izgleda kot cvetlični vrt, da rajni ne samevajo vedno tako zapuščeni. Lučke so se začele prižigati, katere so poklanjali v dar ráj- nim sorodniki, znanci in prija- telji, ter je zdrüžile v misli in molitvi s pokojniki v onostran- stvu. Koliko svežih grobov bo drugo leto? Letos si prižgal lučke ti drugim — in tedaj — drugi tebi! Tja sem se ozrl, odkoder se je vzdignola rahla meglica, nad razprostirajočo se široko ravnino polja, ki se je priprav- ljalo na zimski sen. Zbrali smo se okrog velike- ga križa, potopljeni v molitev za pokojnike. Množica je zapela pesem o sodnjem dnevu. Kaj nam Jezus pravi z evangelija strašni glas. — Nekje je zažvižgal vlak: — Da nisem hotel tako živeti, kak bi bolje bilo za mene. Misel se je odtrgala iz onostranstva v me- lodiji živečega düha. — „Da smo preveč navezani na ta minljivi svetˮ, v tem hipu je zabrnel tja daleč moderen avto. Šel je mimo kolesar po nujnih opravikih. Prepredene meglice so za- čele razstirati mesec in zvezde. Kraj pokopališča je stala zastrta v gozdu dreves vas, odkoder se je oglasil vaški zvon in za njimi farni, množica je ravno pela: »Vse to v nič se spremeni". Ostra sapa je začela vleči, ko smo dokončali s prošnjo, — »Ti pa Jezus ljubi, usmili se nas". Kateri, kateri je slišal to zadnji krat, — sem se v mislih spraševal mogoče ti — mogoče tudi jaz. — n — Zdravstvo. Rak. Za betegom raka vmerje vsako leto 2 miljona lüdi. Pred njim ne čuva niti starost, niti spol, niti pokolenje. Zamorec iz Srednje Afrike ravno tak dobi raka v želodci, kak najkulturnejši prebivalec velemesta. Vendar pa je v civiliziranih, bogatih krajih te beteg bole razširjeni, v mestih bole, kak med kmeti. Ka je rak? Naše telo je sestavleun iz miljonov i miljonov drobnih celic. Kda del teh celic začne rasti nepravilno i se jako hitro vnoži i raste v zdravo tkivo, gučimo od raka. Brezgledno raste v zdrave kotrige i dela sebi ved- nake bule (püte) z istimi last- nostmi v delih tela, ki so od- daljeni od prvotne bule. Rak ne nalezlivi beteg, niti se ne more herbali. Pač pa se poherba pripravlenost za raka. Nešterne rodbine kažejo velko pripravlenost za te beteg. Vzroke raka ne poznam?, vendar ga znamo ozdraviti. Vnogi drügi beteg se ozdravi sam od sebe, rak nikdar. Rak je pa oz- dravlivi, posebno se lepo zdra- vno kožni raki i rak na matrnici. Zdraviti ga pa moramo začnoti včasi v začetki, dokeč se preveč ne razširi po teli. Zdravi se s pomočjov operiranja, z rentge- novimi i radijovimi žarki. Če pa rak že preveč napredüje, ga ne mogoče več ozdraviti. Pač pa se lehko raka ob- čuvamo. Živimo zmerno, pazimo na čistočo okoli sebe, borimo se proti razvadam, ki pospešü- jejo napredüvanje toga strašnoga betega i pridejo časi, da bomo zavolo raka tak brez skrbi, kak smo zavolo razni drügih betegov, ki so včasi strahotno morili človeštvo. Izpred okrož. sodišča v M. Soboti Kavaš Anton, posestnik v Trnju št. 117, je bil obsojen dne 27. IX. 1939. na tri mesece stro- gega zapora, ker je Kocet Kata- rini v Trnju odvzel nekaj masti in nekaj klobasov. Obsojenec je tatvino storil na sledeči način: V noči 1. maja t.l. je Kocetova začüla na hiži ropot stopila je pogledat in je na podstreiju na- šla obtoženca, ki je ležal za ku- poni plev. Dala je nato poklicali sosede, ki so se odpravili na pod- strešje ter našli tam obtoženca. Na vprašanje kaj dela na pod- strešju, je obt. zatrjeval, da so ga preganjali orožniki i da se je pred njimi sem skril. Pri pregle- da podstrešja je Kocetova ugo- tovila, da njej manjka nekaj masti in klobas, katere je obto- ženec na njeno zahtevo tudi vrnil. Viničarski red. Selitev viničarja. § 23. Selitev se vrži v času od 1. do 11. novembra. Ako se vinograd- nik in viničar sporazumeta, se selitev lahko vrši tudi v drugem času, n. pr. spomladi. Ko viničar zapusti svojo slüžilo, mora v reda izročiti vinogradnika, vse, kat mu je dal v uporabo, oskrbo in varstvo. Če viničar ni imel lastne ži- vine, sme vzeti s seboj le toliko Sena in slame, kolikor ju je pripelja! s seboj pri vstopu v službo. Če pa je imel vi- ničar lastno živino, sme vzeti s seboj le toliko sena in slame, kolikor mu je preostalo na koncu slüžbene dobe in je njegova last v vsakem primeru sme odpeljati le toliko drv, kolikor jih je pripeljal s seboj. Gnoj ostane gospo- darju brez odškodnine. Stroške selitve nosi viničar. Viničarja, ki je zapustil službo pri drugem vinogradniku proti določbam te uredbe, vinogradnik ne sme sprejeti v službo in odgovarja za vso škodo, ki bi s tem nastala drugemu vinogradniku. Predčasna ukinitev službenega razmerje. § 24. Viničarske pogodba more prenehati predčasno po krivdi viničarja ali po krivdi vinogradnika. § 25. Po krivdi viničarja more prenehati slüžbeno razmerje: a) ako je viničar zagrešil tatvino, goljufije, poneverbo ali zlonamerno po- škodbe tuje lastnine v škodo svojega gospodarja ali njegovih svojcev; b) ako hudo krši svoje slüžbene dolžnosti, zlasti ako se ne pokorava gospodarjevim naredbam ali naredbam nadrejenih nameščencev glede obdelo- vanja vinograda, ako se vda pijanče- vanju ali ako po svoji krivdi postane nesposoben za opravlanje službe; c) ako zanemarja živino, ki se mu je dala v oskrbo, in to kljub opo- minora gospodarja ali nadrejenih na- meščencev; č) ako svoje delavne moči ali vinogradnikovo vprežno živino brez do- voljenja vinogradnikovega ali nadreje- nih nameščencev kljub izrečni prepo- vedi uporablja drugod, ali ako to stori s svojo živino, dokler ni domače delo opravljeno; d) ako je svojega gospodarja ali njegove svojce, oziroma sebi nadreje- ne nameščenec občütno žalil ali z njimi surovo ravnal. (Dalje.) Prodaja. 4—5 mesecev stare telice i biki montafonske pasme so po ugodni ceni na prodaj; isto- tam se proda mlatilna garnitura 5 KS v dobrem stanju pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Veleposestvo HARTNER, GOR. LENDAVA. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.