.to--™,«™.,^. ____muuniMj.iiinijmmm.1« «^«»™,,- ^emg»đHBB ^m^B UHLUHIia, IIIIIHIlll'IP sv—'- -u__—_ ^^^^^^^^^ ■ HB HVfl HMB HH HJHHJ HH^EH^Hh hhh ^EHHHH^. HhhH^f n HH iBHHSte>»>. JB |B III III H H H^hB mm HljM mL H—, H ' ^|| H ifiMBiiniiiiiii1 Hump1 |pywi^Wi mSBUSStmm mtBm WsM MipHF HHHBl^ HHHHI BHHH HHBB HHHHHhH KHHl HjVHJH^ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto _ Izhaja vsak UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik - četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna Štev. 22 (584) Leto XII. NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod iz 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in štiri ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnici NOVO MESTO 1. JUNIJA 1961 uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA v Novem mestu, številka 606-11/3-24 ' * Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani Komunisti - pobudniki napredka v novem gospodarskem sistemu Letošnji dan mladosti je bil resničen praznik cvetja, veselja in neskaljene otroške radosti. Povsol po okraju smo pred in po 25. maju bili priče številnih uspelih prireditev, na katerih je mladi rod proslavljal svoj veliki dan in se spominjal dragega predsednika republike. — Na sliki: cicibani korakajo čez novomeški Glavni trg, ki je doživel v jutru 25. maja povorko, kot je menda še ni bilo: mladina je pokazala, kako se uči, zabava in veseli. V Metliki so 24. maja priredili slovesen sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, medtem ko so učenci metliške šole odšli v četrtek v Zakanje, kjer so se pomerili z mladino iz Ribnika in Zakanja. V Drašičih — in še marsikje drugje — so kurili kresove, pionirji pa so priredili tudi veliko izletov — V Brežicah so proslavili dan mladosti v nedeljo, 28. maja. Komandant garnizije JLA je sprejel otroke partizanskih borcev, v veliki povorki, ki se je razvila od stadiona do gradu, pa so sodelovali cicibani, pionirji in mladinci iz Brežic, Dobovc, Ccrkclj, Artič, Pisec in iz drugih krajev. — Veliko slavje je bilo v nedeljo tudi v Črnomlju: povsod je kipela zdrava, vesela mladost in slavila svoj veliki praznik... Na petkovi občinski konferenci ZK v Novem mestu, ki so ji prisostvovali poleg vabljenih delegatov še član CK ZKS Franček Mirtič, sekretar OK ZK v Novem mestu Franc Pirkovič in sekretar garni-zonskega komiteja podpolkovnik Milivoj Bulatović, je sekretar občinskega komiteja ZK v Novem mestu Miro Thoržev-ski obrazložil poročilo o dejavnosti komunistov med dvema konferencama, pri čemer je zlasti nag'asil, da poraja novi gospodarski sistem boljše socialistične odnose, ki jih morajo komunisti nenehno krepiti in najti v njih nove delovne metode in neizčrpno vsebino dejavnosti. O sodobnih odnosih v pod-jetj'h, tovarnah in tudi drugod so komunisti že razpravljali, dasiravno se je njihova dejavnost ustavljala le ob teoretičnih zaključkih. Vse premalo je bilo konkretnih rešitev in poglabljanja v študij decen-tral i ziranega samoupravlj an j a. Nič n' čudno, če je marsikje prišlo (zlasti v vodstvih decentraliziranih enot) do birokra- tizma dveh ali treh, ki so po svoje krojili pot nadaljnjega proizvodnega razvoja in odnosov. Prav tam pa bi morali komunisti odločno poseči, a če so, so le bolj previdno, ker niso imeli vedno dobre opore bodisi v kolektivu, bodisi da jih je bilo premalo. Pojasnjujemo, da to ni bilo povsod, saj se je marsikje zgodilo, da so imeli pobudo prav komunisti, ki so znali najti novo delovno vsebino in s študijem novih delovnih odnosov tudi torišče nekompromisnega dela. S tem v zvezi naj omenimo še vodilno vlogo komunistov pri tolmačenju pravilnikov o stimu-lativnejši delitvi dohodkov in gospodarskih pravil sploh. Razprave v podjetjih o decentralizaciji, ki še vedno ni dosledno in povsod izpeljana, nakazujejo vedno nove smeri in načine, češ ali je bolje najprej izdelati pravilnike in šele nato decentralizirati ali pa izdelati pravilnike po decentraliziranem samoupravljanju. Komunisti naj bi predvsem pazili na to, da bi podjetja razvila nove družbene odnose res s Novi člani izdajateljskega sveta Dolenjskega lista Pretekli četrtek je predsedstvo okrajnega odbora SZDL imenovalo nove člane izdajateljskega sveta našega lista, ker je dosedanjemu svetu potekel mandat. Za predsednico sveta je bila imenovana prof. Ema Muser, člani pa so: Milan Baškovič, (tajnik OLO), inž. Davorin Gros (tovarna »Krka«, Novo mesto), inž. Jože Legan (OK ZKS), Franc Molan (obč. komite ZKS, Sevnica) Maks Pogačar (tovarna papirja, Vi-dem-Krško), Miran Simič (Nor voteks, Novo mesto), prof. Tone Trdan (Novo mesto), Janez Vit-kovič (Črnomelj), Viktor Zupančič (predsednik OO SZDL) in Tone Gošnik, glavni urednik lista. V novih družbenih odnosih je vsebina novega gospodarskega sistema — Zgolj gospodarska moč podjetja pomeni zelo malo, če v kolektivu n! zdravih notranjih odnosov — Strokovnjaka »komandanta« mora zamenjati strokovnjak svetovalec, prežet z duhom socialistične zavesti - Zapiski z občinske konference ZKS v Vidmu-Krškcm Vsebino poročila, ki ga je v začetku konference prebral sekretar občinskega komiteja Milan Ravbar, bomo strnili v nekaj kratkih ugotovitev. Preteklo leto je bilo polno kongresov, posvetovanj in plenumov, ki so nudili obilo smernic za nov gospodarski razvoj in razvoj družbenih odnosov. V videmsko-krški občini so zabeležili vrsto uspehov, konferenca pa naj se loti predvsem kritične ocene tega obdobja. Komunisti so se prepočasi prilagajali novim delovnim pogojem. Majhni proble- mi so pri tem tleli in preraščali v velike. Vse, kar je v skladu s predpisi, ni nujno tudi politično in moralno. Podjetja ne smemo ocenjevati zgolj z merili za gospodarsko moč kot do zdaj. Visoka proizvodnost oble-di, če vladajo v kolektivu nezdravi notranji odnosi. Vsebina novega sistema delitve dohodkov ni v instrumentih, pač pa v kvalitativnem razvoju odnosov v naši družbi. Komandant-stvo je že preživela oblika, komunisti bodo lahko razvoj usmerjali samo, če bodo poznali vsebino novega sistema in vanjo verovali. To bomo dosegli z globljim, širšim ideološko-po-litičnim ter družbeno-ekonom-skim izobraževanjem. V preteklem letu je bilo opaziti živahno študijsko dejavnost osnovnih organizacij ZK pri razpravah o zunanjepolitičnih dogodkih, vse premalo pa je bilo ideološkega poglabljanja v novi družbeni sistem in odnose. Primeri dušenja decentralizacije delavskega samoupravljanja, izsiljevanje sklepov na sejah DS, nezrelost pri delitvi osebnih dohodkov, zapiranje strokovnjakov v ozko področje strokovnega dela brez politične vsebine in podobno so pojavi, ki zahtevajo odločne ukrepe in družbeno kritiko. Aktivi komunistov, ki bi na občasnih pogovorih in posvetovanjih zdru- Razstava o vstaji v Posavju V soboto, 27. maja, so v Domu JLA v Brežicah odprli razstavo »Vstaja v Posavju 1941«. Pri otvoritvi se je zbralo kakih 500 ljudi, med njimi mnogi gostje iz Novega mesta in Vidma-Krške-ga Razstava bo odprta do 11. junija in si jo bo lahko ogledala vsa mladina Spod. Posavja ter Krškega polja. Namen razstave in njeno vsebino je v slovesnem nagovoru obrazložil kustos Posavskega muzeja S. Skaler, ki je podrobneje opisal dogodke v Posavju leta 1941. Čeprav je razstava časovno omejena na majhen del naše domovine, vendarle nazorno kaže usodno povezanost dogodkov v prvem letu revolucije, plemenite like prvoborcev in prvih skojevcev od Brestanice do Dobove. Seveda pa pokaže razstava obiskovalcu tudi delo generacije pred njimi, ki jih je vodila in vzgajala. Razstavo kaže obiskati in si ogledati njeno bogato, poučno gradivo. VREME OD 1. DO 11. JUNIJA 1961 Prehodno izboljšanje oziroma lepo vreme pričakujemo okrog 1., 7. in 11. junija. — V ostalem nestalno vreme s pogostimi padavinami in nevihtami. V. M. žili širši krog kornunstov, bi lahko ob takšnih pojavih posredovali izmenjavo mišljenj in izkušenj med komunisti in bi mnogo pripomogli k iskanju novih poti. Osnovne organizacije Zveze komunistov v podjetjih se bodo morale revolucionarne-je poglabljati v ustvarjanje novih socialističnih odnosov v kolektivih, terenske organizacije pa iskati tesnejše stike z živo problematiko v mestih in naseljih ter s problemi komunalnega sistema. Vaške organizacije naj se naslonijo na komuniste v kmetijskih zadrugah, saj so le-te nosilec razvoja in novih odnosov na vasi. Razprava po poročilu je bila v začetku vse preveč načelna, šele pozneje so se delegati odločneje lotili stvarnih primerov. Kritično so obdelali nezdrave pojave v Konfekciji papirja, v »Savi« in v Kovinarski zadrugi. Izkušnje z ekonomskimi enotami in obratnimi DS v Tovarni papirja povedo, da bo delavec-upravljavec zaman čakal na pristojnost, če mu jih bodo delili uradniki iz pisarn. Sposoben je ustvarjati, torej naj sam na-šteje dolžnosti, ki jih želi prevzeti. V Rudniku Senovo in v Termoelektrarni Brestanica se ekonomske enote in obratni DS prepočasi razvijajo. Cemu kolebati in se bati ter čakati nove predpise? Z ustvarjalno prakso lahko brez tega dohitevamo razvoj! Delegati so ob koncu konference izvolili nov 27- članski občinski komite ter 5-čiansko revizijsko komisijo, vsebino poročil in večurne razprave pa so strnili v štiri zaključke: komunisti se bodo morali resno lotiti vsklajevanja in razvijanja novih kvalitetnejših odnosov v kolektivih. To nalogo bodo uresničili z novimi metodami in sistemi dela v osnovnih organizacijah Zveze ter občinskega komiteja, posebej bodo skušali bolj kot doslej pritegniti v politično življenje strokovnjake, ker so preveč odmaknjeni, živahnejša ideološko in druž-beno-ekonomska vzgoja komunistov pa je najboljši porok, da bodo nove naloge uresničene. čistimi računi. Poročilo za konferenco zelo konkretno navaja, v koliko so posamezni kolektivi v decentralizaciji samoupravljanja že uspeli in v koliko o tem samo še ugibajo in razpravljajo. Ce smo rokli, da so komunisti reševali le bolj teoretična vprašanja, drži to v nemajhni meri tudi za kmetijsko področje, še posebej za družbeni sektor. Gre za vprašanje socializacije vasi. in daje komunistom, zlasti-aktivom komunistov, odgovorno nalogo razviti socialistične odnose in decentralizirati samoupravljanje tudi na kmetijskih posestvih in zadrugah. V prihodnje bo to stvar predvsem aktivov, uspehi in neuspehi pa bodo rezultat njihove dejavnosti. Novi družbeni odnosi nalagajo komunistom precejšnjo odgovornost pri delu v organih komune. V ta namen se bodo morale združiti dejavnosti terenskih, vaških in tovarniških organizacij ZK. ki bodo komunistom, ki že delajo v organih komune, pomagale reševati skupne probleme komune in gospodarskih organizacij. Osnovna organizacija v podjetju mora zato prva pretrgati obroč zaprtosti. Točna je bila ugotovitev na konferenci, da je treba spremeniti pojmovanje in gledanje na komuno le kot na občinski (oz. celo samo finančni!) organ oblasti. Zadnje leto niso bili redki primeri, da tudi mnogi komunisti niso zaupali komuni zavoljo zapostavljanja dela in vloge družbenih organov; volivci o marsičem niso bili obveščeni, slabo se je gospodarilo (nihče pri tem ne zanika velikega gospodarskega napredka komune in mnogih podjetij v njej kot celote!), proračunski dolgovi so naraščali iz leta v leto, zaradi birokratskih odnosov znotraj ObLo pa je ponovno prihajalo do tega, da ljudje niso bili o dogodkih pošteno obveščeni. Zdaj se vse to že popravlja, prav tu pa čakajo komuniste še velike naloge. Ce še enkrat pregledamo področje dejavnosti komunistov, moramo poudariti, da je ZK že našla odgovarjajoče de- lovno območje in skoraj ni več problema, ki bi komunistom ostal neznanka. Zlasti v negospodarskih dejavnostih, torej v razvoju družbenih služb in šolstva, ki prehaja na novo finansiranje in upravljanje, bodo seveda še srečavali ovire. ZK kot subjektivna politična sila pa naj v prihodnje ne rešuje problemov si prakticističnega stališča, pač , pa naj vsklajuje mnenja in razprave javnosti in jih politično prikroji svoji dejavnosti. S tem v zvezi se bo povečala vloga organizacije, ki bo hkrati postala osnovno merilo ugleda komunistov. Iz razprave delegatov, ki so ocenjevali preteklo delo komunistov, je bilo razvidno, da so še marsikje praznine v njihovi dejavnosti, za katere pa ne moremo trditi, da so povsem nove. Komunisti terenskih organizacij so namreč ugotavljali, da je bilo premalo stikov med komunisti v podjetjih s člani drugih organizacij. Aktivi ZK so se premalokrat sestajali, če pa so &:e, je bi! sestanek često-krat le formalna nujnost, ne pa namenjen razčlenjevanju problemov. Tudi izobraževanje je bilo sem pa tja skrajno pomanjkljivo. »Sodobna vloga komunistov mora biti vodilo v utrjevanju novega gospodarskega sistema,« je v razpravi naglasil član CK ZKS tovariš Franček Mirtič, -vendar s to razliko, da komunisti ne bi smeli več nastopati v imenu svoje organizacije, ki je pobudnica in voditeljica novega in naprednega, pač pa vedno in povsod le kot komunisti. Tudi nove člane naj bi več ne vključevali v organizacijo na osnovi zastarelih principov, češ da je komunist lahko vsakdo, ki se nam -zdi dober« in plačuje v redu članarino; osnovni kriterij v prihodnje naj bo zadovoljiva ideološka izobrazba, ki jo je sicer treba neprestano izpopolnjevati. Samo z aktivnim delom, vsestransko zainteresiranostjo in neprestanim izobraževanjem bomo vzgojili komunista, ki bo znal nastopati kot komunist, zlasti še na prehodu iz enega gospodarskega sistema v drugega.« Senovski mlađi šahisti prvaki Slovenije O tekmovanju najboljših pionirskih ekip na okrajnem šahovskem prvenstvu v Novem mestu smo že poročali. Takrat so se posebno dobro odrezale ekipe osnovnih šol iz Spodnjega Posavja, kjer posvečajo šahu precej več pozornosti kot v drugih krajih okraja. Ekipe s Senovega, iz Brežic in Podbočja pa niso ostale le pri naslovih okrajnih prvakov. — Tudi na republiškem prvenstvu, ki je bilo pred kratkim v počastitev dneva mladosti v Ljubljani, so posegle po najvišjih mestih. Trgovina - enakovreden partner Pred kratkim je bila letna skupščina okrajne trgovinske zbornice, na kateri so precej razpravljali o uresničevanju smernic iz programa nadaljnjega razvoja našega okraja. S tem v zvezi smo zaprosili predsednika zbornice tov. Mirka Lenarta, da je odgovoril na nekaj aktualnih vprašanj s tega področja. Čeprav problematika trgovine in njenega razvoja kot vloga zbornice in njenih organov v okraju s tem nikakor ni v celoti obdelana, menimo vendarle, da odgovori tovariša Lenarta obširneje tolmačijo nekatera najvažnejša vprašanja, ki so zdaj pred trgovinskimi delavci v našem okraju. 1. Tovariš predsednik, kaj štejete med najvažnejše probleme trgovine v našem okraju in kakšna stališča je zavzela do teh problemov skupščina, ki je bila aprila v Cateških ■*>pplinah? 2. Pogosto slišimo kritične opombe, da trgovina kot gospodarska panoga zaostaja za drugimi področji v okraju, ki hitreje in uspešneje napredujejo. Prosimo, povejte nam Vaše osebno mnenje o tem problemu in kakšni so vzroki, da na tem področju nismo zadovoljni z našimi trgovinami? Skupščina Zbornice v aprilu letos je bila toliko bolj pomembna, ker se je vršila v času, ko tmo pričeli izvajati smernice bodočega gospodarskega razvoja in petletnega družbenega plana 1961—1965. Poudariti moram, da to predstavniki podjetij pozitivno ocenili vlogo in smer razvoja trgovine, ki je predvidena s tem planom. Kritično pa so tudi analizirali sedanje stanje- in probleme trgovine ter v luči njenih družbenih nalog predlagali koristne sklepe. Predviden porast proizvodnje in osebne pDttfošnje za skoraj 40 odst. v nadaljnjih petih letih zahteva, da ustrezno temu povečamo tudi zmogljivosti trgovine. Zaradi tega je bilo na skupščini Zbornice o teh vprašanjih največ razprave. Ze dejstvo, da je trgovina z novimi instrumenti uvrščena kot enakovreden partner ostalih gospodarskih panog, dovolj poudarja njeno družbeno vlogo v razvitem gospodarstvu. Zato menim, da so sedaj v principu podani osnovni temelji, da v bodoče preprečimo zaostajanje trgovine za razvojem ostalih gospoda rsk&i pMMg. Trgovina je tista kritična točka, kjer se ne kažejo samo njene slabosti in uspehi, marveč se preko nje odražajo tudi vse pomanjkljivosti in uspehi proizvodnje kakor tudi druge gospodarsko družbene razmere. Upravičena je kritika, da trgovina zaostaja za razvojem ostalega gospodarstva in da v nekaterih primerih celo zavira hitrejši napredek. Ne želim zagovarjati nekaterih slabosti! trgovine, za katere se Zbornica trudi, da bi jih čimprej odpravili, toda napačno bi bilo, če bi samo v subjektivnih slabostih trgovine iskali vzroke za trenutno stanje trgovske mreže. Trgovina glede ustvarjanja lastnih sredstev in akumulativnosti do sedaj ni bila enakovredna ostalim panogam gospodarstva. Zato tudi ni bila interesantna, da bi investitorji izven trgovskih podjetij vlagali pomembnejša sredstva za povAftaoJ« b£mm zmegtti**- sti. Delitev dohodka znotraj trgovinskih podjetij pa tudj ni dovoljevala potrebne akumulacije za njihovo organsko rast, čeprav se v obliki občinskega prometnega davka — drugih obveznosti akumulirajo preko trgovine znatna sredstva. Zaradi takih odnosov se kapacitete in funkcionalnost trgovine niso večale skladno s porastom proizvodnje in potrošnje. Trgovina na drobno (brez prodajaln KZ), ki opravi letno nad 9 milijard prometa, je imela ob koncu lanskega leta komaj nekaj nad 200 milijonov lastnih osnovnih sredstev. To pomeni, da je trgovina skoraj 80-odstotno odvisna od najemniških odnosov. Najemodajalci v večini primerov ne vlagajo ekonomskih najemnin nazaj za izboljšanje in modernizacijo trgovskih lokalov.. Taki odnosi pa tudi negativno vplivajo na zainteresiranost kolek- Največji uspeh — doslej največji v zgodovini pionirskega in mladinskega šaha v našem okraju -so dosegli mladi šahisti lz osnovne šole, Senovo, ki so v kategoriji mlajših mladincev prepričljivo osvojili prvo mesto z 22,5 točke. Drugo mesto so osvojili mladinci lz Primskovega, tretje pa mladinci iz Medvod. Pravzaprav pa ta uspeh ni tako veliko presenečenje, posebno ne za tiste, ki poznajo sestav senov-ske ekipe. Mladi šahisti s Senovega so želi uspehe že kot pionirji, saj so biii dve leti okrajni prvaki v kategoriji starejših pionirjev. V ekipi igra najmlajši drugokategor-nik v okraju — 15-letni Kobert Ce-glar, dalje Kmetec in še trije zelo nadarjeni šahisti. Zelo lep uspeh so dosegli v Ljubljani tudi pionirji iz Brežic, ki so v kategoriji starejših pionirjev osvojili častno drugo mesto za zmagovalcem — ekipo Osnovne šole »Miran Jarc« iz Ljubljane. Tudi mlade šahlstke iz Podbočja pri sticij v tuje lokalo. Zato sem mnenja, da je potrebno dokončno izvesti nacionalizacijo lokalov tam, kjer še ni zaključena, in omogočiti trgovinskim podjetjem vsaj posredno upravljanje z vsemj osnovnimi sredstvi. Da bi usposobili trgovska podjetja za neposreden nakup blaga v proizvodnji in da bi ustvarili pogoje za specializacijo trgovine, smo v zadnjih dveh letih preusmerili vso grosistično dejavnost v en gros-detajl in reorganizirali manjša podjetja v večja. Tako imamo sedaj v okraju 30 trgovinskih podjetij in 28 prodajaln industrijskih, obrtnih in založniških podjetij. Na novo osnovana trgovska podjetja ustrezajo po obsegu poslovanja bodočemu razvoju in nalogam trgovine. Toda v pogledu notranje organizacije, finančne ter komercialne sposobnosti in specializacije trgovine "ta podjetja še niso povsod uspela. To vprašanje se toliko bolj izraža sedaj, ko se že delno čutijo posledice novih instrumentov in ima proizvodnja mnogo več smisla za neposredni poslovni stik s trgovinskimi podjetji na drobno. Poleg perečih problemov glede števila primernih lokalov in modernizacije, ki izvirajo iz premajhnih investicij t trgovino, menim, da Kostanjevici so presenetile. V kategoriji starejših pionirk so zasedle tretje mesto za prvakom mariborskega (Pesnica) in ljubljanskega okraja (Osn. šola -Vito Kraigher«, Bežigrad). Kot republiški prvaki so Senov-čani prejeli prehodni pokal, razen tega pa še več lepih knjižnih nagrad. Nagrajene so bile tudi ostale boljše ekipe, med njimi tudi mladi Brežičani in šahistke iz Podbočja. Vsem, ki so tako uspešno zastopali naš okraj čestitamo, obenem pa želimo, da bi jih ti uspehi vzpodbudili k še temeljitejsemu in vztrajnejšemu delu, ker se v šahu le tako dosegajo pomembnejši uspehi. Pripravljajo naj se na okrajno mladinsko prvenstvo in na prvenstvo L RS, ki bosta takoj po koncu šolskega leta. Letos imajo mladinci iz našega okraja (Ceglar, Cizelj) tudi v tekmovanju posameznikov za prvenstvo LRS precej upanja, da se uvrstijo med najboljše. Fr. Mikec Novomeški taborniki v letošnjem sprevodu ob dnevu mladosti Najboljša pionirska ekipa na republiškem prvenstva Je bita ■ Seoovesa Od številk k človeku Kako skrbe v šentjerneiskem otratu IEV ljubljanske centrale za napredek kolektiva Po načrtih, ki predvidevajo porast proizvodnje, izstopa med drugimi gospodarskimi enotami v Šentjerneju še nrav posebno obrat IEV ljubljanske centrale. Od lanskih 200 milijonov brutoprodukta se bo letos ta številka povečala na 450 milijonov, pri tem pa bo prirastek delovne sile večji samo za 30 odstotkov. Skok v proizvodnji gre predvsem na račun boljših tehnoloških postopkov. Proizvodnja dveh novih izdelkov (dva tipa istega proizvoda) sicer povzroča ma-. te.-ialne težave, vendar jih delovni kolektiv rešuje z razumevanjem. Nadaljnji razvoj podjetja predvideva več rekon-strukcijskih del, za kar so določil: 173 milijonov dinarjev, težnja po povečani proizvodnji pa avtomatizacijo. V prihodnjih treh letih bodo nekaj tega uresničili, in sicer pri izdelovanju miniaturnih uporov. Hkrati z novim proizvodnim procesom se v podjetju razvija plačni sistem na osnovi ekonomskih enot. Nagrajevanje po jitorilnosti v ekonomskih enotah bo nedvomno precej vplivalo, da, bodo člani delovnega kolektiva za delo res pravilno plačani, hkrati bo to izpodbu-da za medsebojno tekmovanje pri doseganju norm. Vse to se bo bržčas kazalo tudi v kolektivnem uspehu, ko bo šlo za to, ali je plan dosežen in presežen ali pa je njegova krivulja niže in zakaj je niže. Težnja po povečani proizvodnji je narekovala tudi povečano skrb za človeka — proizvajalca. Pri tem največkrat mislimo na stanovanja in prostore na delovnem mestu, pa tudi na to, kaj podjetje razen tega delavcu še nudi. 2e lam so nekako zmanjšali stanovanjski problem, vendar je bil novi 6-stanovanjski blok zgrajen le za najnujnejše potrebe in uvod v postopno reševanje po-pomanjkanja domov. Tudi gradnja nadaljnjih 12 stanovanj ne bo krila vseh potreb. Splošna želja sindikata in organov delavskega samoupravljanja je, da bi podjetje zgradilo nekakšen družbeni center, ki bi obsegal obrat družbene prehrane, otroški vrtec (za okrog 90 otrok), pralnico, kopalnico, klubske prostore itd. Seveda ni namen te gradnje, da bi bilo vse to samo za delavce in kolektiv IEV sploh, pač pa bi morale pri tem pomagati še ostale organizacije na šentjernejskem področju in nuditi pri gradnji, kar pač morejo. Predvidevajo, da bi bilo to mogoče napraviti v dveh letih. — Za gradnjo bi morali zbrati okrog 14 milijonov sredstev. Centralni delavski svet IEV je odobril, da prispeva podjetje 1,5 milijona, delovni kolektiv 1 milijon (od plač) itd. Nekaj sredstev (okrog 300 ti- soč) bodo nabrali z nabiralno akcijo, za 600 tisočakov pa bodo opravili različnih del. Načrte za družbeni center že izdelujejo, treba pa bo precej volje in naporov, da bodo res pričeli graditi. V IEV v Šentjerneju je zaposlenih več žena, zato je nujno rešiti tudi problem vrtcev, Ce doslej proizvajalke niso imele higienske sobe, so bile vzrok objektivne težave — porast proizvodnje — vendar bo podjetje uredilo tudi to. Imajo pa že prhe, garderobo itd.. Delovni kolektiv je precej velik. Proizvodnja narašča in skrb za človeka bo slej ko prej dokončno nadomestila ostale. Medtem ko se proizvajalci seznanjajo z novim načinom proizvodnje, ne more mimo njih splošno družbeno življenje. Izobraževalni center je že organiziral predavanja, na katerih so se delavci seznanjali z načinom upravljanja v podjetju, delitvijo dohodka itd. Namen predavanj pa je še ta, da bi nudili proizvajalcem kar največ možnosti za izobraževanje v njihovi stroki. I. Z. HI e« za izvoz Pred nbvorheškim okrožnim sodiščem sta bili konec aprila ln maja razpravi proti dvema skupinama ljudi, ki sta organizirali odhod preko državne meje. Organizatorji pobegov so skoro vsi doma lz okolice Vinice. Usluge so mastno zaračunali, pobeg čez mejo pa se Je posrečil le nekaterim. 20. aprila sta bila obsojena vsak na osem mesecev zapora brata Josip ln Ivan Gorše, prvi doma lz Goleka, drugi lz Hrasta pri Vinici. Razen tega sta bila obsojena šs na odvzem »zaslužka«. Josip TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ta mesec bodo občinski odbori SZDL organizirali posvetovanja o temi »Naša komuna v novem gospodarskem sistemu«. Čeprav ni mogoče dajati receptov, na kaj morajo dati težišče v posameznih občinah, glede na to, da so problemi zelo različni, je vendarle treba opozoriti na nekatere reči, ki jih posvetovanja nikakor ne smejo prezreti. Tako bi morala analiza za tako posvetovanje podrobno osvetliti probleme, ki so bili v ospredju že na dosedanjih posvetovanjih; aH so nanje pravilno reagirali, kaj v teh razpravah ni bilo razčiščeno in mora dati jasen odgovor šele razprava na razširjeni seji občinskega odbora SZDL. Posebej bi bilo treba razčleniti probleme, ki se porajajo v gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah, a presegajo njihov okvir ln jih mora pomagati reševati komuna kot oelota. Pri tem je treba paziti, da ne bi razumeli komune v ožjem smislu — kot ljudski odbor, ker je komuna v resnici širši pojem in predstavlja ves samoupravni mehanizem na območju občine. Posvetovanje bi bilo treba obogatiti s posebno analizo, ki bi pokazala, kako komuna učinkuje na uravnavanje gospodarskega in ostalega družbenega življenja s posebnimi pooblastili, ki jih ima; na primer s predpisovanjem davka na promet pro- »Maša komuna v novem gospodarskem sistemu« izvodov v maloprodaji, t pavšalnim obdavčenjem manjših podjetij in obratov, z možnostjo, da se v določenih primerih odreče delu dohodka, ki ji sicer po predpisih pripada, itd. Poseben poudarek bi bilo treba dati načinu, kako v podjetjih ocenjujejo pozitivne značilnosti novega gospodarskega sistema, ker je od tega tudi odvisno, kako ga izvajajo. Obračunati je treba s primeri tehnokratskega, statičnega pojasnjevanja novcg.i gospodarskega sistema, samo s stališča, koliko so podjetja imela sredstev po starih inštrumentih in koliko jim vržejo novi. Omeniti pa je treba tudi gospodarske organizacije, ki ne iščejo rešitev za premagovanje težav pri činiteljih »zunaj«, marveč skušajo reševati probleme z lastnimi silami, v okviru danih možnosti, z boljšim gospodarjenjem, z izrabljanjem notranjih rezerv itd. Poudariti je treba potrebo, da kolektivi vidijo dinamičnost novega gospodarskega sistema, ki jim bo omogočil, da bodo z boljšim gospodarjenjem dosegali večje rezultate. Novega sistema ne bi smeli vrednotiti zgolj po tem, ali daje več sredstev ali manj, marveč predvsem po tem, da odstranjuje številne administrativne ovire, ki doslej niso dovolj sproščale pobud in omogočale zares samostojnega gospodarjenja. Po prejšnjih predpisih sta na primer obstajala ločesa sklada obratnih in osnovnih sredstev, s strogo omejitvijo, ki nI dopuščala prelivanja sredstev. Zdaj je gospodarska organizacija glede tega popolnoma samostojna in lahko uporabi sredstva po lastni presoji za osnovne ali obratne sklade, kar se ji pač zdi gospodarneje. — Prav je, če kolektiv mobiliziramo pri delitvi osebnega dohodka, toda ni pravilno, če mislimo, da so koristi kolektiva šele pri delitvi. Za dobrega gospodarja je pomembna tudi delitev na osebne dohodke in sklade. Kolektivi morajo videti svoje prave koristi tudi v gospodarjenju z osnovnimi in obratnimi sredstvi, od katerega Je v veliki meri odvisno, ali se bo podjetje moralo spoprijemati z večjimi ali manjšimi težavami, ali bodo osebni dohodki večji ali manjši in podobno. Tehtno je treba proučiti probleme medsebojnega kreditiranja, ki je ponekod precej brezglavo, ne da bi se podjetja zavedala, kam to vodi. Ni mogoče zahtevati hkrati decentralizacijo sredstev, to je tako delitev, ki pušča več sredstev podjetjem in komuni, in pritiskati navzgor, češ naj federacija rešuje problem obratnih sredstev. Treba je vedeti, kot je ugotovil III. plenum CK ZKS, da je usoda podjetja v rokah kolektiva in komune. Zavedati se je treba, da delitev dohodka po delu ni aktualna samo v gospodarstvu, marveč čedalje bolj^ tudi v šolstvu, kulturi, zdravstvu in na drugih toriščih družbenega življenja. Zatorej bi posvetovanje moralo ugotoviti, kako Izvajajo v življenju zakon o finansiranju šolstva, kako je z delitvijo 5-odstotnega dodatnega plačilnega sklada, ali skušajo ta, sicer pičla sredstva uporabiti kot zametek nagrajevanja po delu ali pa jih nameravajo razdeliti kar linearno. Osvetliti bi bilo treba tudi primere, ko se na posameznih šolah, razpravljajoč o merilih za ugotavljanje uspehov, vdajajo primitivizmu ln nameravajo ocenjevati uspehe po redih s točkovanjem in podobno. Posvetovanje ne bi smelo tuđi mimo vprašanj glede nadaljnje decentralizacije delavskega samoupravljanja, ustanavljanja ekonomskih enot itd. Pri razjasn.ievanju vseh teh in še mnojrih druirih problemov pa ne sme prezreti vloge Socialistične zveze. Posvetovanje mora jasno ugotoviti, kako je na posamezne pojave in probleme reagirala Socialistična zveza. aH je bila dovoli ofenzivna, ali nI morda prepozno reagirala, ali je bilo to reagiranje politično ali pa operativno — na škodo samostojnosti samoupravnih organov. Jasno mora nakazati turi! probleme, ki še n'so razčiščeni, pri katerih reševanju ;so■ Socialistična zveza ni dovoli zavzela in bo morala to šele storiti. Iz referata in razprave mora jasno odsevati, kakšna je vloga komune v novem gospodarskem sistemu, toda ne samo načelno, marveč stvarno — ob posameznih problemih in pojavih. bo ntoral odšteti 319.000 dinarjev, Ivan pa 160.000 dinarjev. Večini kandidatov za čez mejo, ki so predvsem z one strani Kblpe, pobeg ni uspel in so torej izgubili ls denar. 24. maja pa so se zagovarjali Alojz Svegelj iz Daljnjih njiv pri Vinici, Vladimir Spehar lz Drež-nika, Jože Stepan lz Črnomlja in Petre Madronič lz Daljnjih njiv. Cez mejo so skušali spraviti 18 oseb, prehod pa je uspel le dvema. Pri organiziranju pobegov ln spravljanju ljudi čez mejo so imeli različne vloge. Svegelj ln ?pehar sta bila vodiča vsak svojega »izvoznega podjetja« ln to ^laba. saj 1e pobeg uspel le dvema. Stepan Je bil prevoznik skupine osmih ljudi — avtomobil ih bil last splošnega trgovskega podjetja, iz Črnomlja Madronič pa Je bi) »blagajnik« Svegljovega »izvoznega podjetja«. Za zasluge so bili primerno nagrajeni: Svegelj na leto ln ool zapora ln odvzem (premoženjske koristi) 119.000 dinar-lev. Spphar 2 leti zapora ln odvzem 216.000 dinarjev, Jož* Stepan 7 mesecev zapora ln odvzem 64.000 dinarjev ter Madronič na 10 mesecev zapora. ZUnAHJEPOUTIČH! TEDEHSKI PREGLED Medtem ko mrzlično potekajo priprave za sestanek meti Hruščevom in Ken-nedyjem v začetku junija na Dunaju, medtem ko je prišlo na laoški konferenci v Ženevi do zastoja in se v bližnjem Evianu nadaljujejo pogajanja med zastopniki francoske vlade in začasne alžirske vlade, se tako rekoč ob robu glavnega dogajanja vrstijo procesi, ki se med seboj prepletajo in izhajajo iz glavnih nerešenih vprašanj sodobnega sveta. Napetost med obema blokoma seveda nudi marsikomu izgovor, da brani lastne interese, pri tem pa svoja dejanja opravičuje z višjimi interesi skupnosti, ki ji pripada. Tako kolonialistične sile in krogi dostikrat opravičujejo obrambo svojih interesov v Afriki in drugje z bojem »proti širjenju komunizma«. Po navadi je vsako osvobodilno gibanje, ki ima za cilj neodvisnost kolonije ali odvisnega ozemlja, že kar »-komunistično«. Ker pa je »-komunistično«, je seveda dolžnost ne samo neposredno prizadete kolonialne sile, ampak širšega kroga njenih zaveznic, da skupno udarijo po skupni »nevarnosti«. Tisti, ki danes v Afriki opozarjajo na komunistično nevarnost, prav dobro vedo, da te nevarnosti ni. Izgovor pa jim je potreben, da bi prikrili lastne apetite in si ohranili že močno majave in omajane pozicije. Prav lep primer za tako početje nudi Portugalska, ki si zdaj prizadeva streti osvobodilno gibanje v svoji afriški koloniji Angoli. Kljub strogi cenzuri prihajajo odondod v svet poročila o množičnem pobijanju Afričanov z vsemi sredstvi sodobne oborožitve: za-žigalnimi bombami napalm, letali, topovi, metalci ognja in podobnim. Ta nečloveška zagrizenost Salazarje-vega režima vzbuja po vsem svetu odpor in ogorčenje. Celo ZDA — in Portugalska je članica Atlantskega pakta — so v OZN glasovale proti Portugalski, ko je bilo govora o resoluciji o Angoli. Ameriška vlada je baje tudi »svetovala« Salazarju, naj spremeni svojo politiko do svojih afriških kolonij »v skladu z novimi razmerami«. To pa seveda ne bo kakih štiri tisoč britanskih vojakov julija priredilo manevre skupaj s portugalskimi enotami v Portugalski! Konkretno pomeni to dajati pomoč kolonialnemu režimu v njegovih prizadevanjih, da bi čimprej stri osvobodilno gibanje v Angoli. Manevri so namreč najboljši način za urjenje vojaštva v uporabi sodobnega orožja. To vojaštvo bo odšlo v Angolo. Taktika kolonistov spremeni dejstva, da je večina orožja, s katerim danes Portugalska pobija Afričane v Angoli, izdelek držav NATO. To orožje bi moralo biti namenjeno samo obrambi Zahoda pred morebitnim napadom. Vsaj tako je rečeno v ustanovni listini Atlantskega pakta. V resnici pa je to orožje služilo predvsem Franciji v vojni proti alžirski narodnoosvobodilni vojski in služi zdaj Portugalski v boju proti osvobodilnemu gibanju v Angoli. To orožje služi torej kolonializmu in ne varnosti Zahoda, Človek bi pričakoval, da bodo članice NATO Obsodile kolonialno vojno v Angoli ali vsaj odrekle pomoč Salazarje-Vemu režintu. Toda kdor je to pričakoval, je bil nemilo presenečen ob nedavnem obisku britanskega zunanjega ministra lorda Homea v Lizboni. Med tem obiskom in po njem je bilo slišati izjave o skupnih idealih in o tem, da Britanija in Portugalska ne poznata rasnega razlikovanja. Toda kot najvažnejša in najbolj nepričakovana posledica Homeovcga obiska je prišla novica, da Ne gre pa prezreti tudi političnega in moralnega učinka te nepričakovane poteze britanske vlade. Ni dvoma, da bo taka britanska politika povzročila hudo ogorčenje v Afriki. Prav tako pa ni dvoma, da je ta britanska podpora izredno dragocena za Salazarjev režim, ki se čuti čedalje bolj osamljenega v svetu, posebno po glasovanju o Angoli v OZN. Vsakršno opravičevanje, da gre za iskanje zaveznikov na Iberijskem polotoku, zbledi ob preprostem dejstvu, da je Britanija podprla najbolj osovražen in najbolj nazadnjaški kolonialni režim, kar jih je danes na svetu. In to je storila v času, ko dobiva ta režim hude udarce in je zapisan pogubi. Morda so v Londonu pretehtali vse koristi in škodo, ki jih bodo imeli od te poteze, in prišli do prepričanja, da bodo imeli več koristi. V skrajni posledici so se gotovo zmotili, zakaj prijateljstvo Afrike in vsega antikolonialnega sveta je neprimerno več vredno od trhle in nezanesljive naklonjenosti ostarelega diktatorja v Lizboni. Presenečenje v Toplicah Ali že poznate topliško gostinsko podjetje »LOVEC«? K6 se v Dolenjskih Toplicah približate mostu čez Sušico, boste na stavbi na nasprotnem bregu opazili skromno napisno desko, ki v starinskem železnem okviru moli lz zidu. Železne črke na pastelno rumenem ozadju vam povedo, da Je tam Gostilna »Lovec«. Po majhnem napisu bi človek presodil : to bo zakotno gostišče, kakršnih je povsod dovolj. Cez nekaj korakov, ko boste že preko mosta, boste prijetno presenečeni ugotovili, da ste sklepali napak. Desno od vhoda vas bo s prijetno senco spre- V jeseni bo mednarodni sejem gradbeništva Od 30. septembra do 8. oktobra bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani mednarodni sejem gradbeništva. Na sejmu, ki bo prvi te vrste v Ljubljani, bodo med drugim razstavili nove gradbene stroje in, druge tehnične pripomočke. Računajo, da bo prostor premajhen, zato bodo do sejemskih dni dogradili še novo razstavno dvorano. Domača Zgorelo je gospodarsko poslopje V noči med 23. ln 24. majem je izbruhnil požar na g6spodarskem poslopju JOieta Campe iz P6-nikev. Vzrok pbžara še ni znan, škoda še nI ocenjena, poslopje pa je bilo zavarovano za milijon 400.000 dinarjev. Devetnajstič obsojen! *' ..-< y.. •;* , , 26. maja se Je zagovarjal pred novomeškim okrožnim sodiščem star znanec zaporov Anton LAM-PRET, rojen 1911 na Dobravi pri Ljubljani, obtožen Je bil, da Je 11. novembra 195« prišel še z nekim neznancem k S. B.- v Novem mestu in ji rekel, da ga pošilja njen brat, ki je pobegnil iž mariborskih zaporov ln potrebuje o-bleko, ker namerava preko meje. Ona mu je dala obleko, nekaj perila, čevlje, 2 puloverja, kovček ih 1500 dinarjev. Ni treba posebej pojasnjevati, da Je Lampret tovarišlco B. S. nalagal ln vse obdržal zase. Lampret, ki je bil doslej že osemnajstkrat obsojen zaradi goljufij in drugih premoženjskih prestopkov, Je bil za zadnje dejanje, kot nepoboljšljiv, obsojen na dve leti strogega zapora. in tuja podjetja bodo prikazala nekaj strojev tudi na prostem. Doslej so se že prijavila nekatera podjetja iz Italije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, DR Nemčije, Danske, Poljske-in Avstrije. Pričakujejo, da se bodo sejma udeležile tudi francoske, angleške in ameriške tvrdke. m Zagrebška tovarna farmacevtskih ln kemičnih izdelkov »Pliva« bo dO konca leta proizvedla prvč količine antibiotikov in vitamina C na industrijski način ln iz domačih surovin. Doslej so izdelovali ,le antibiotik reomicin ln vitamin C v manjših količinah in iz uvoženih surovin. a V Knjaževcu Je začela poskusno obratovati tovarna obutve, ki bo izdelovala zlasti otroško in žensko obutev; Računajo, da bi lahko izdelali 120 tisoč parov na leto. a V Zagorju nadaljujejo dela pri ureditvi nove ceste Separaclja-Lo-ke. Cesto so začeli graditi lani, računajo pa, da bo še letos sposobna za promet, če bo vreme ugodno. a Tovarna kemičnih izdelkov Karbon iz -Zagreba je pred kratkim odprla na Korčuli nov obrat za predelavo plastičnih mas. Za potrebe gradbeništva bodo tam izdelali na leto 80 ton polivinilklo-rlda, pozneje pa bodo izdeiovali še sanitarne naprave, posode za akumulatorje, galanterijsko in tehnično blago ter embalažo iz plastične mase. Ko bodo tovarno povsem dogradili, bo v njej zaposlenih okrog 700 delavcev. jel lepo urejen gostinski vrt, kjer je prostora za 70 gostov. Obdan z lepo prepleskano ograjo lz lesenih mrež, posut z drobnim belim peskom in z lopo v ozadju, med kostanji, zgovorno vabi gosta: odpočij sil Notranji prostori niso nič slabše urejeni. Na sveže prčpleskanth zidovih vise lepo razvrščene lovsko trofeje. Na pogrnjenih mizah vaze s spomladanskim cvetjem. Nasmejana natakarica prihitl k mizi ln zagostoli: — Dober dan! Želite prosim? — ln že popravlja gubo na prtu. — Je tovariš direktor morda doma? — Je, takoj ga bbmo poklicali! in že je odhitela. Tovariš Mace-donl je takoj prišel ln že smo zvedeli kako ln kaj. — Naše gostinsko podjetje, sedež imamo v straži, je zaživelo šele po združitvi prej samostojnih gostišč v Toplicah ln v Straži. Prvo je prej ustvarjalo 6 milijonov, drugo pa S milijonov prometa na leto. Po združitvi smo že lani ustvarili za 37 milijonov prometa. V poletni sezoni gostje k nam radi zaidejo. Trudimo se nuditi kar največ, zato še posebej hitimo obnavljati prav topliški obrat, saj tu v turistični sezoni naredimo precej. Gostinski obrat v turističnem kraju mora biti primerno urejen, šele nato bodo gostje radi zašli vanj. Tega sn-to =e dobro zavedali ln se zato lotili preureditve. Izletnik si želi svežega zraka, nerad bo zašel v is-prt gostilniški prostor. Letos smo zato uredili vrt. 14 novih sodobnih garnitur, ki Jih sestavljajo po ena miza ln po štirje stol), vse izdelano lz nlklanlh železnih cevi ln lesa. nova 16pa ln ureditev okolla vrta. vse to nas je veljalo letos 850 tisoč dinarjev. T6 je seie začetek. Prihodke l»to bomo v e6stišču oostaviH novo točilno mizo. pri vhodu bomb vdelali nihalna vrata, da nam v lokalu n* ho vo* nagASal rM-sh p reste. v stavbo bomb veradll) no-va okna. ker so dosedanja pre- Trije poškodovani 27. maja ob 16. uri Je peljal skb-zi vas Raje pri Mokricah avtomobil H—M245. V vasi je skočil pred nJim čez cesto 6 letni Z. T.; kb je zagledal avtomobil, Je stekel nepričakovano še nazaj. Šofer je zsčel močno zavirati, da ne bi povozil otroka ln zapeljal v n*d meter glbbok Jarek. Šofer ln ob* potnika so bili poškodovani m prepeljani v zagrebško bolnišnico, na avtomobilu pa je škode za okoli 250.000 dinarjev. majhna ln preveč pri tleh, Majhen kamen, ki odleti Izpod koles avtomobila kar mimogrede razbije šipo, zato Je mnogo škode. Nova okna bomo vgradili više v zid, da bi to preprečili. Pod v notranjih prostorih je zaenkrat še lesen, premazan s prašnim oljem, vemo, da je to proti predpisom, zato bomo prihodnje leto ves lesen pod zamenjali s teraco tlakom, ki se laže čisti, pa tudi lepši je. Tako bomo že prihodnje leto preuredili vse 3 gostinske sobe, kuhinjo in shrambo. Letos smo pričakali sezono boljše pripravljeni kot lani, prihodnje leto pa bo, kot upamo, gostišče v Toplicah dokončno urejeno. Seveda se pri tem ne bomo ustavili. Treba je nenehno stremeti kvišku, v tem je napredek! Oglasite se kdaj poleti tudi vi, z veseljem vam bomo postregli ln vam, tako kot vsakemu gostu, skušali nuditi kar največl M. Trčenje v Sevnici 28. maja Je vozil lz Sevnice proti Šmarju osebni avtomobil Franca Lavriška lz Sevnice, ki ga je upravljal Franc Mirt lz Sevnice. Na zavoju ceste je avtomobil zaneslo v desno proti škarpi, voznik se je hotel trčenju izogniti in Je zavil na levo, tam pa mu Je peljal nasproti flat 600, last Jož*ta Seska lz Sevnice. Pri trčenju človeških žrtev nI bilo, na obeh avtomobilih pa Je škode za ekbli 400.000 dinarjev. Prve prijave za sejem tehnike 23. avgusta bodo v Beogradu odprli letošnji mednarodni sejem tehnike. Zanimanje zanj je veliko. Domača in inozemska podjetja so za svoje izdelke že rezervirala del razstavišča. Domača podjetja bodo razen stalnih izdelkov, ki bodo tehnično izpopolnjeni, prikazala še nekatere novosti. »Avto-macija« iz Ljubljane bo n. pr. razstavila nekaj novih industrijskih naprav, s pomočjo katerih se bo v prihodnje povečala industrijska proizvodnja. Razen splošnih tehničnih naprav bodo v Beogradu še razstave motorjev in motornih vozil. OBJAVE — RAZPISI — ODLOKI — OBVESTILA Razpis posojil za dograditev stanovanjskih hiš na področju ObLO Sevnica Na podlagi 10., 43., 44., 4«. ln 47. člena Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ štev. 47-1953) ter 18. člena pravil Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš pri Občinskem ljudskem odboru Sevnica razpisuje UO Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš pri ObLO Sevnica po sklepu redne seje z dne 17. maja 1961 I. NATEČAJ za dajanje posojil za dograditev ln adaptacije stanovanjskih hiš osebam v delovnem razmerju, ki gradijo na območju občine Sevnica do višine 3,00(1.000 dinarjev. 1. Natečaja se lahko udeležijo osebe v delovnem razmerju ln osebe, ki so po predpisih o socialnem zavarovanju Izenačene z osebami v delovnem razmerju, osebni in družinski upokojenci, delovni invalidi, ki uživajo pravice invalidskega zavarovanja ln osebe, ki uživajo pravice po predpisih o vojnih ln mirovnih Invalidih in po predpisih o udelPžencIh NOV; 2. Posojila se bodo odobrila pro-"ilcem. ki imalo hiše dngralene najrra'nj do vključno 17. gradbena fn/e. v višini nalvpč do 1 .žoo.tmo dinarjev za enostanovnntske hiše in naiveč do 2,!M>o.oon dinariev zn -jvc.tnnovnn-iskp hiše. TI. Nao vsak. Kdor bo neupravičeno izostal od fltiorntrraflranjn kaznovan s kaznijo do I0.00O din. Kdor se mora (lati fluorogral'raiti, bo dobil posebno povabilo, ki ga mora prinesti k fluorografiranju, silci pa, ki so na natečaju uspeli, še posebej pismeno v roku 30 dni po izidu natečaja. 16. Do zneska 1,500.000 dinarjev Imajo prednost člani Zveze borcev, ln sicer tisti, ki jih določi občinski odbor Zveze borcev Sevnica. 11. Prošnje po tem natečaju se vlagajo 30 dni po objavi v Dolenjskem listu. Prednost pri natečaju bodo Imeli tisti prosilci, ki bodo ponudili najboljše pogoje glede lastne udeležbe, obrestne mere, rokov od-. plačevanja in roka dokončna zgraditve stanovanjskih prostorov. UO Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš pri občinskem ljudskem odboru i SEVNICA K; Po sklepu trancoske vlade so iz francoskih koncentracijskih taborišč izpustili 6000 alžirskih ujetnikov. V francoskih taboriščih Je kakih dva milijona ujetnikov. £5 Konferenca o Laosu v Ze-nevi je naletela na težave, ker se predsednika konference, sovjetski in britanski predstavnik, ne moreta sporazumeti o navodilih mednarodni kontrolni komisiji za Laos o tem, kako naj bi čim bolje nadzorovala prekinitev sovražnosti. IS Na ameriškem Zahodu so v nedeljo zjutraj tri eksplozije poškodovale ali uničile releje kratkovalovnih telefonskih in kablovskih postaj v zahodnem delu države Utah in v vzhodnem delu Nevade. V Uashingtonu niso toliko zaskrbljeni zaradi gmotne Škode, kolikor zaradi dejstva, da je po sredi najbrž sabotaža. ta Po vsej Južnoafriški uniji so Afričani organiziral] množično stavko, čeprav je policija ukrenila vse, da bi stavko preprečila aH razbila, te v Španiji so aretirali številne osebe v zvezi s poskusom atentata na diktatorja Franca. BI V Jiirani se je končal uprizorjeni proces proti skupini obtožencev, ki so baje pripravljali oborožen upor kot uved v »tujo intervencijo«. — Štirje glavni obtoženci — nekdanje visoke osebnosti — so bili obsojeni na smrt z ustre-litvijo. V resnici pa ni bil tiranski proces nič drugega kot sredstvo, da bi se vladajoča klika v Tirani na čelu z En-verjem Hodžo odkrižala kritikov ln tekmecev. Hkrati je proces služil blatenju Jugoslavije. ES Predsednik južnokorejskega vojaškega odbora, ki je prevzel oblast po nedavnem državnem udaru, general Cang Do Jung jo Izjavil, da je juž-nokorejska ustava začasno ukinjena ln jo bodo »deloma spremenili«. ta Secesionlstičnega premiera kongolke pokrajine Katange, ki ga je leopoldvillski režim nekaj tednov zadrževal v mestu Coquilhatvillu, so po končani konferenci kongoškin politikov v tem mestu prepeljali po reki v Leopoldville. V spremstvu dve sto vojakov so ga odpeljali v vojaško taborišče pri l.eopoldvillu. b3 Indijski premier Nehru Je ostro kritiziral kolonialno politiko Portugalske, zlasti pa njeno nečloveško ravnanje v Angoli. Nehru je tudi obsodil obisk britanskega zunanjega ministra lorda Homea no Portugalskem ln posvaril države NATO, naj ne spodbujajo Portugalske v njeni poU-tiki. ker so na teh vabilih podatki, potrebni fluorografski ekipi. Vabilo le hkrati potrdilo, da se je fluoro-grafiranja resnično udeležil. Flu-orograflranja naj se udeleže tudi tisti, ki lz kakršnihkoli razlogov niso prejeli vabila, in sirer na tisti bazi. k.ier bo fluorografl-ranje za prebivalce njegovega okoliša. V naši občini Je bilo zadnje flu-orograflranje pred 5 leti in |e bilo zelo koristno, ker so odkrili ve' primerov novih obolenj, da so lih potem pravočasno zdravili. Zalo pozilvamo vse prebivalce občine Novo mesto, ki so stari nad 19 let, da se fluorografiranja gotovo udeležijo. ObLO NOVO MESTO POTREBUJEMO dva kvalificirana mizarska Interesenti naj se zglasijo pismeno ali osebno pri SPLOŠNEM MIZARSTVU D V 01 pri Žužemberku Žalosten konec »vožnje smrli« 26. maja ob 20. un so se pn artistični predstav) .vožnja smrti v globusu, zlomile vilice na motornem kclesu »vozača smrti« Milivoia Cierovskccn Iz Zagreba. Okvara s., le pripetila prav na nalvišii (očki obioča. v katerem |e vozil Pri padcu Iz višine 6 metrov si )e težko poškodoval nošo ln glavo. Prepeljan 1e bil V 'm-rtmPilfr bolnišnico Btar.23 (SSI) DOLENJSKI LIST Stran 3 Trgovina - enakovreden partner (Nadaljevanje s 1. strani) J» bila dosedanja razdrobljenost trgovine in s tem v zvezj organizacijska sposobnost podjetij tudi eden od objektivnih vzrokov nezadovoljive funkcionalnosti trgovine. To velja posebno glede pogojev za cenen nakup t^čjih količin blaga ter možnosti tesnejše povezave s proizvodnjo, kakor tudi glede konkurenčnosti in specializacije. Doba reorganizacije trgovskih podjetij pa je imela pri nekaterih negativen vpliv na uporabo že tako pičlo ustvarjenih skladov, ki so jih ponekod zaradi tega uporabili v negospodarske ali manj pomembne investicije. Zato moramo težiti za trajnejšo organizacijsko ustalitev trgovskih podjetij. Trenutno stanje trgovine in njene bodoče naloge narekujejo širšo mobilizacijo vseh sil in možnih sredstev tako znotraj podjetij kot izven njih, kar velja zlasti za odnose med podjetji in komunami. Zato moramo nemudoma pospešiti specializacijo in modernizacijo trgovine, da bi na ta način omogočili večjo izbiro blaga, kulturnejšo postrežbo, hitrejšo menjavo zalog in zmanjšanje stroškov. Ta proces pa narekuje ustanovitev ekonomsko-obra-čunskih enot v okviru trgovskih podjetij in decentralizacijo upravljanja. V obsegu poslovanja večjih podjetij so sedaj znatno boljši organizacijski pogoji za organsko rast trgovske mreže in za smotrnejšo uporabo ustvarjenih sredstev. Druga šibka točka trgovine v zadnjem obdobju so obratna sredstva. Dosedanji sistem posredništva grosistov je koncentriral obratna sredstva v večjih republiških središčih. Grosisti so v veliki meri finansirali trgovska podjetja na drobno, ki zaradi tega niso posegala po obratnih kreditih. Od aprila lani pa trgovina ne more več dobiti obratnih kreditov in ji zato primanjkuje teh sredstev predvsem sedaj, ko bi se motala usmeriti na nakup blaga neposredno pri proizvodnji. Ker so tudi proizvodna podjetja v stiski za obratna sredstva in ne plačujejo redno svojih obveznosti, je nevarnost, da bo to slabo vplivalo na založenost in izbiro blaga v trgovini. Ta problem je take narave, da ga bomo težko rešili v okviru podjetij in komun, kjer je posledica širših odnosov in pogojev dosedanjega trgovanja. Zato je treba izkoristiti vse možnosti, da zagotovimo trgovini potrebna obratna sredstva. Zlasti naj bi bila to čvrsta postavka v pravilnikih o delitvi čistega dohodka trgovskih podjetij. Analiza zbornic lanskega leta namreč kaže, da ima trgovina komaj 3,16 odst. lastnih obratnih sredstev, 96,84 odst. pa kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, ki jih bo morala vrniti v 35 letih. Neugodno pa je tudi razmerje med dobavitelji in kupci. Dobavitelji predstavljajo 1/3 angažiranih obratnih sredstev, dolžniki pa jih angažirajo 29 odstotno in je njihov povprečni plačilni rok 70 dni. Ce upoštevamo dosedanjo strukturo v kalkulaciji in delitvi dohodka v trgovini, bi podjetja ustvarila iz čistega dohodka komaj 50 odstotkov potrebnih sredstev za odplačevanje obveznosti dosedanjih obratnih kreditov. Naj Tudi strokovnost kadrov v trgovini doslej ni bila na ustrezni višini. Proizvodnja daje na trg vedno več novih proizvodov, katerih uporaba in svojstvo morajo prodajalci znati pojasnjevati kupcem. To pa zahteva stalno izpopolnjevanje prodajalcev in specializacijo po strokah. Zato je Zbornica ustanovila Center za vzgojo strokovnih kadrov v blagovnem prometu. Načrtno bomo vzgajali vajence in odrasle v trgovini, pri čemer bo poudarek na specializaciji. V ta namen smo že organizirali seminarje za poslovodje, ki vzgajajo vajence. Poleg strokovnih seminarjev in večerne šole za poslovodje pa imamo na programu še ciklus predavanj o odnosu prodajalcev do potrošnikov, o njihovi vlogi in nalogah v gospodarstvu ter podobno. Mislimo, da bomo tudi to vprašanje uspešno rešili v nadaljnjih dveh letih. Hitrejši tempo modernizacije trgovine je odvisen od razumevanja komune, pa tudi od iniciative kolektivov samih. Povsod tam, kjer so bile kapacitete in organizacijske sposobnosti trgovskih podjetij približno izenačene, ugotavljamo tudi v pogledu investicij in modernizacije trgovine vidnejše prizadevanje kolektivov in učinkovitejšo modernizacijo vseh ostalih sil. Tak primer je bil tudi v Sevnici. Po reorganizaciji trgovske mreže se te prednosti kažejo tudi v drugih gospodarskih središčih. Toda podjetja imajo poleg pičlih sredstev za investicije tudi precejšnje težave zaradi neurejenih urbanističnih načrtov, lokacije glede specializacije trgovine in podobno. Družbena vloga trgovine v razvitem gospodarstvu je ne- razdelna celota gospodarska problematike komun. Naša skupna naloga je, da jo uvrstimo v to homogeno gospodarsko celoto in da na ta način dosežemo tudi večji vpliv proizvajalcev in potrošnikov na trgovino. Ta vpliv naj se kaže v stvarni pomoči pri reševanju problemov trgovine in tudi pn odstranjevanju njenih slabosti. »MIRNA« pred rekonstrukcijo 3. V Novem mestu se zadnje čase ponovno razpravlja o ureditvi moderne samopostrežne trgovine; tudi pripomb za nujno modernizacijo mnogih trgovskih lokalov je bilo na zborih volivcev in drugod zadnje čase precej. Kakšne so praktične možnosti za ureditev teh vprašanj? Ali obstoje kakšni načrti za nove gradnje oz. adaptacije zastarelih trgovskih obratov? Mirko Lenart, predsednik okrajne trgovinske zbornice omenim, da delitev čistega dohodka v trgovini na osebne dohodke ni bistveno vplivala na velikost skladov. Povprečni mesečni neto prejemki v trgovini (19.495 din), ki vključujejo tudi vsa izplačila iz dobička, niso v nesorazmerju z ostalimi panogami gospodarstva, ker moramo upoštevati, da je v trgovini večji del strukture kvalificiranih in visokokvalificiranih delovnih mest. Glede na to, je prvenstvena naloga podjetij, komun in Zbornice, da proučijo ekonomsko akumulacijo v trgovini ter s tem zagotovijo njen nadaljnji razvoj. Razprava o problemih trgovine v Novem mestu, pa tudi v nekaterih drugih komunah novomeškega okraja dokazuje, da morajo ta vprašanja reševati skupno vsi zainteresirani činitelji v komuni. Spodbudna je iniciativa občine Novo mesto, ker so pričeli kompleksno obravnavati problematiko trgovine na svojem območju. Na programu je modernizacija trgovskih lokalov na Glavnem trgu in v Kandiji ter nekatere novogradnje, ki naj bi v bodoče tvorile povezan center trgovine. V sklopu tega je predvidena tudi blagovnica in samopostrežna trgovina. Pri modernizaciji ostalih lokalov si prizadevamo, da bi omogočili kupcem čimveč-jo možnost samoizbire v specializiranih prodajalnah. Taka oblika trgovine je v manjših potrošniških središčih bolj primerna kot pa strogo specializirane samopostrežne trgovine, ki zahtevajo znatno večjo koncentracijo potrošnikov. Izvedba te akcije je predvidena z združevanjem sredstev trgovskih podjetij, Zavoda za nepremičnine in komune. Pred krajevnim praznikom Mirne smo med drugim obiskali tudi največji industrijski delovni kolektiv v občini — Tovarno šivalnih strojev na Mirni. V razgovoru s predsednikom delavskega sveta inž. Francem Kodričem smo zvedeli več podatkov o dosedanjem delu podjetja, pa tudi o njegovih načrtih: — Kakor vam je znano, je začel tov. Kodrič, smo 26. novembra lani osvojili proizvodnjo šivalne glave. Zdaj napravimo vse dele šivalnega stroja doma, se pravi v Jugoslaviji, večino pri nas na Mirni, ostalo pa v kooperaciji z nekaterimi domačimi podjetji. Na domačem tržišču je tudi veliko pov- praševanje po elektromotorjih za pogon gospodinjskih šivalnih strojev. Za njihovo proizvodnjo kljub dolgemu iskanju ni bilo zainteresirano nobeno podjetje, zato smo pristopili k realizaciji tega važnega pripomočka za naše gospodinje mi. V kooperaciji s tovarno NIKO smo začeli izdelovati male elektromo točke z reostatom, imenovane »Mi-ni«. Danes jih proizvajamo že serijsko. Z njimi smo osvojili tudi zunanje tržišče. Izdelujemo še sklopke za motorje, ki služijo za pogon industrijskih šivalnih strojev, serijsko pa proizvajamo pogonski mehanizem za vse vrste šivalnih strojev. Gospodinjam pripravljamo letos bogato iz- biro šivalnih strojev v različnih izvedbah: od elegantne vitrine do najnovejšega prenosnega »portabel*' šivalnega stroja. V kooperaciji z neko vzhod-nonemško tvrdko proizvajalno stroje za konfekcijo, trikotažo in obutveno industrijo; mi izdelamo stojalo in elektromo-torsiki pogonski mehanizem. Lam je doseglo podjetje 540 milijonov dinarjev bruto produkta. Za letos smo planirali, da bomo obseg proizvodnje povečali za 12 odstotkov. Prepričani smo, da se bo z novo kreditno politiko in izvajanjem novega sistema stanje v bližnji bodočnosti prav gotovo izboljšalo. Trenutno nas je to našlo nepripravljene, posebno glede obratnih sredstev In sredstev za nakup deviz, kar bo v znatni meri vplivalo na našo realizacijo. Upamo pa, da bomo z združenimi močmi celotnega kolektiva premagali tudi te težave. — Strojev za proizvodnjo imate zdaj dovolj. Kako pa j« s prostori? — Strojev imamo zdaj res dovolj, ni pa prostorov zanje, da bi lahko razvili proizvodnjo po tekočem traku. Izdelan imamo že rekonstrukcijski elaborat, ki predvideva postopno razširitev podjetja, da bi leta 1964, ko naj bi bila rekonstrukcija končana, znašala naša letna proizvodnja 20.000 šivalnih strojev. Elaborat za to rekonstrukcijo smo že vložili pri komisiji za revizijo projektov pri izvršnem svetu LRS in pričakujemo v kratkem njegovo odobritev. Ta rekonstrukcija bo veljala preko 200 milijonov din, v znesek pa je vračunana tudi nabava nekaterih novih strojev in avtomatov, ki jih bomo kupili doma in v inozemstvu. Z gradnjo bomo predvidoma začeli že letos, kolikor bosta občina in okrajni ljudski odbor prispevala sredstva k udeležbi za gradnjo, lastna sredstva za soudeležbo pa bo prispevalo tudi naše podjetje. — Vaše podjetje se stalno razvija, zaposluje nove ljudi, kako ste poskrbeli za stanovanja in prehrano delavcev? — Na pobudo delovnega kolektiva in direktorja Franja Bulca je bila na Mirni osnovana stanovanjska zadruga >Moj dom«, ki je začela letos gradit,- 9 enodružinskih hišic, do leta 1963 pa jih bo zgradila verjetno 25. Podjetje pa bo letos začelo graditi stanovanjski blok. V podjetju je že dalj časa delavska menza, ki oskrbuje delavce s toplim obrokom hrane. SEVNIŠKI ZAPISKI 4. Kaj sodite o urejenosti trgovin in njihovem območju v drugih trgovskih središčih v okraju? Mar zgledu Sevnice, ki je že pred leti krepko modernizirala svojo trgovino, ne bi mogla slediti tudi druga naša mesta? Z združitvijo manjših trgovin v večja organizacijsko in ekonomsko močnejša podjetja in s specializacijo trgovine pri KZ na reprodukcijski material in odkupe je v večini občin primerno usmerjen nadaljnji razvoj trgovine. Ugodno so tudi rešili vprašanje prodajaln v gospodarsko manj razvitih naseljih, kjer so s povprečno kalkulacijo v podjetju omogočili potrošnikom nakup idočega bla- ga po istih cenah kot v centrih. Tako imamo trgovska podjetja le v močnejših gospodarskih središčih, ki s svojimi prodajalnami obvladajo celotno področje komune. Pri nadaljnjem razvoju trgovine pa ne smemo zapirati tržišča strogo v mejah komune, marveč moramo omogočiti iniciativo podjetij in industrijskih prodajaln iz širšega območja za konkurenco na višji ravni. □ Na zadnji seji občinskega komiteja ZK v Sevnici, udeležili so se je skoraj vsi člani novega komiteja, so razpravljali1 o določenih nalogah komunistov. Predvsem bodo težili, da se bo v javnih službah sistem delitve dohodka čimprej uveljavil, osnovne organizacije ZK v gospodarstvu pa naj bodo pobudniki pri formiranju ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov. □ Na prvi seji zadružnega sveta v Sevnici 22. maja se je sestalo vseh 70 članov sveta (35 iz vrst kolektiva, 35 pa članov zadružnikov). Ugotovili so, da ima združena zadruga dobre ekonomske pogoje, da pa bo treba pojačati kmetijsko proiz- vodnjo. To bodo dosegli s povečanjem nasadov in z uvedbo nekaterih strojev. Tudi v prihodnje bodo pogodbeno proizvajali. Poročila so pokazala, da so bili zelo delavni klubi mladih zadružnikov, manj plodno pa je bilo delo žena-zadružnic. Odslej bodo za te bolj skrbeli. Zadruga bo še odkupovala zemljišča, s čimer bo pospešila socializacijo vasi. — Na seji so izvolili za novega predsednika zadružnega sveta — Franja Pipana iz Zabukovja. Novi zadružni svet bo moral prav po združitvi rešiti več nalog, ki jih kmetijstvu nalaga družba. □ Poverjeništvo ZK pri stanovanjski skupnosti v Sevnici je spet poživilo svojo dejavnost. Zdaj razpravljajo o vzgojni varstveni ustanovi, ki je v novem središču v Sevnici zelo potrebna. Tam je čez 100 otrok. -ne- Kolektiv Konfekcije papirja zahteva red v podjetje Člani kolektiva KONFEKCIJE PAIPIHJA v Vidmu—Krškem so na masovnem sindikalnem sestanku v soboto odločno zahtevali večje osebne pravice in svoboščine pri upravljanju s podjetjem. Menijo, da nad delavskim samoupravljanjem ne sme več bedeti direktor, saj je to upravljanje danes že zrela družbena sila, ki je sposobna samostojno odločati. Podatki iz anonimne ankete, ki so jo Izpolnili člani kolektiva In ki je bila prebrana na tem sestanku, zgovorno pričajo, da je proizvajalec v Konfekciji papirja na razvoju družbenih odnosov čedalje bolj zainteresiran. To je ugotovila tudi posebna komisija, ki jo je imenoval zbor proizva- PISMA UREDNIŠTVU Stvari so vendarle malo drugačne Tovariš urednik! V zvezi s člankom »Eden proti 300«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 11. maja 1961, moram podrobneje po. jasniti stvari, ki so drugačne, kot jih navaja Industrija perila. Stanovanje, ki ga imam, sem zamenjal z inž. Medicom., ki je bil uslužben v podjetju »Rog« (sedaj »Standard), on pa je takrat menjal stanovanje z družino Dular. Stanovanje je po izselitvi inž. Medica renoviralo podjetje »Rog«. Najemnino še zmeraj plačujem »Standardu«, Industrija perila pa me hoče s silo preselili v neustrezno stanovanje, čeprav stanovanje, v katerem sem sedaj, še zmeraj pripada podjet. ju »Standard«. Prejšnji direktor Industrije perila tov. Lesjak mi je razložil težave podjetja zaradi pomanjkanja prostorov. Dogovorila sva se, da mi Industrija perila najde primerno stanovanje. Ker takega stanovanja niso mogli najti, so začeli graditi novega. Ze ko je bilo to stanovanje v gradnji, sem opozoril tov. Lesjaka, da stanovanje glede na svojo kvadra, turo zame ne bo primerno. Stanovanje je majhno — spalnica, dnevna soba in pritikline. Ko je bilo stanovanje dograjeno in vseljivo, so mi takoj ponudili naj se preselim. Ker pa je bilo stanovanje z ozirom na številnost moje družine in zaradi pohištva, ki ga iiuam premajhno ;ame, sem preselitev zavrnil. Isto stanovanje (46 m sem ponudil tov. Lesja-ku, ki ga pa tudi ni hotel, češ da je prema'hno zanj.) Potem se je ta spor pomiri'. knr so ni' obljubili. 6n mi i>od pni k aH trosobno s'v'o«'«'Bil* v. kombine ci 'v r ■ e l r ni' »ta. not'anjn • r <">l:ro -VPeri v bloku na .»esti Komandanta Staneta 32 in v bloku na Grmu — stanovanje tov. Zivko-viča in stanovanje Maksa Va-leta v istem bloku. Vse te kombinacije so propadle. Ponudili so mi stanovanje v novi stavbi — vojaški blok Nad mlini, kar pa sem zavrnil, ker je bilo zame premajhno. Nato je Industrija perila spet začela kampanjo, da se preselim v njeno stanovanje s tem, da se bom kasneje, ko bo dograjeno trisobno stanovanje v bloku Nad mlini preselil tja. To sem zavrnil ne zato, de ne bi hotel iti v blok, temveč zaradi premajhnega sta. novanja, ki mi ga nudi Industrija perila. Ponudil sem tov. Janku Kastelicu, naj se on vseli v stanovanje tovarne, jaz pa v njegovo pa bi bila zadeva rešena, kar pa je on odločno odklonil s pripombo, da mu to stanovanje ne ustreza. Po njegovem je zajne to stanovz-nje primerno, čeprav imam večjo družino; zanj, kot predstavniku podjetja, ki je zainteresiran za proizvodnjo m napredek podjetja, pa je neprimerno. Če bi bil on pristal, da se jaz vselim v njegovo slano, vanje, on pa v stanovanje podjetja, bi bilo to vprašan]'' že rešeno. V članku se sklicuje na partijsko organizacijo v kateri sem, češ da ni ničesar ukrenila doslej glede tega spora. Menim, da s tem partijska organizacija nima nobenega opravka, kajti kot član ZKJ imam iste pravice kot drugi državljani FLRJ. Zelo me čudi to nehumano ravnanje Industrije periia z mano in mojo družino, saj se tako ne ravna niti z ljudmi, ki so bili do zadnjega okupatorjevi zavezniki. Mislim, da zaslužim primerno stanovanje prav tako, kot vsi drugi pošteni državljani. Pripravljen sem, kot sem bil • inrav jen irei. da prepustim ■•o e "predanje s'an^vanje In. 'astriji perila, vod pogojem, da dobim pri:nrrnn stanova, nje. MARKO MATIJ ASEVJ.C jalcev občinskega ljudskega odbo- i ra. ' Vsak kdor tepta ali skuša tep- ] tati samoupravne pravice delovnega kolektiva, naleti na odločen ! odpor. Delovni kolektiv opravi- 1 ceno pričakuje, da bo ugodeno 1 njegovim zahtevam. In kakšne so 1 te zahteve? Predvsem naj bi za- 1 jamčili in hkrati omogočili uspeš- : 1 no delovanje delavskega sveta ln upravnega odbora! Zanimiva Je i ugotovitev na tem sestanku, da navedena organa nista prišla do veljave zaradi prevelikega vpliva direktorja. Predsednika upravnega odbora in delavskega sveta sta na sestanku povedala, da sta z direktorjem sicer skušala razpravljati o problemih podjetja, da pa je razgovor največkrat naletel na gluha ušesa. Tudi za zasedanja DS in UO direktor ni pokazal posebnega zanimanja. Direktor Je včasih opravljal finančna dela, bil kurir, delavec, skratka vse v podjetju, ni se pa brigal za pravične ln poštene odnose v podjetju, Je izjavil predsednik sindikalne podružnice. Delavci želijo več pojasnil. Ne vedo, kako je v njihovem podjetju urejeno nagrajevanje po učinku. Vedo le, da je 30. januarja 1960 sprejel delavski svet dopolnilo pravilnika o normah, vendar se tako plačevanje ni izvajalo pri vseh delavcih, niti niso bili s svojimi normami seznanjeni. Občinska komisija je ugotovila, da norme niso bile postavljene realno, da obstaja v podjetju pravilnik o normah, vedar pa se nI »dosledno« izvajal. Delavci so pripomnili, da se flasti ni izvajal v kartonažnici, kjer vlada prav posebna »delovna demokracija«, tudi plače so tu boljše. Nekateri se vbadajo, garajo polnih 3 ur, med tem ko se drugi med delovnim časom sprehajajo! Ni se zaman v podjetju uveljavilo geslo: »Boljša veza, boljša plača« Vsakumor je sedaj jasno, zakaj podjetje ne dosega svoje delovne obveznosti. Delavci so na sestanku rekli, da bi se moralo nujno upoštevati, da ima vsako delovno mesto svojo ceno in vrednost, ne glede na to. kdo dela na tem delovnem mestu! Proizvajalci so nadalje zahtevali, da bi se morali v kolektivu odstraniti zadnji ostanki upravno--administrativnih odnosov, mezdni nazori in podobni birokratični pojavi. Upravičena je tudi zahteva, naj se v podjetju končno uvede red ln disciplina, v delavnici pa je treba čimprej namestiti mojstra, ki bo odgovoren za delovni proces. Sestanek . kolektiva Je bil koristen in je osvetlil še niz nepravilnosti: V podjetju primankuje visokokvalificirane delovne sile, vendar ni bilo- nobenega razumevanja, d* bi lz vrst članov kolektiva koga štipendirali za strokovno izpopolnjevanje. Zaloge proizvodov so se kopičile, kupci pa so bili večkrat odslovlieni praznih rok zaradi tega, ker ni im?l nihče v podi°tiii nr.polnc<*n pooblastilu', d^ lehkn hrez vednosti direktoria prodni.-.. To se 1e dogalalo takrat. knder i = bil direktor odsoten V na*i dr"*-hrn' ureditvi )»» le člpn drl^vs'-o-ga =veta ali če ni. Imel vso možnost, spremljati reševanje vseh problemov kolektiva ln ustvarjalno sodelovati pri tem. Te možnosti pa delavec v Konfekciji papirja v Vidmu—Krškem nima. Član delavskega sveta je n; pr. nekoč zahteval, da bi sklicali proizvodne sestanke, na katerih bi se pogovorili o tem, zakaj podjetje ne dosega svoje obveznosti. Prav tako je hotel predlagati, da bi uredili grafikone dela po oddelkih, s katerim bi bili prikazani doseženi uspehi, vendar s predlogom ni uspel. Delavci—proizvajalci Konfekcije papirja so hoteli podjetju samo dobro, organi delavskega samoupravljanja so sprejemali sklepe v prepričanju, da bo vodstvo podjetja to razumelo in znalo prisluhniti željam kolektiva, vendar so danes razočarani eni in drugi. Tako so povedali na sestanku. Glede nepravilnosti se je direktor opravičeval, češ da je bila v podjetju prevelika nedisciplina in anarhija, ker je bil on predo- ber ln so to dobroto nekateri izkoristili. Samokritično je tudi navedel, da je bil za vodenje takšnega podjetja organizacijsko nesposoben in da ima nekatere slabosti, za katerih razloge pa nihče ne vpraša. Smatra, da se je dovolj trudil za razvoj podjetja. Tudi organi družbenega samoupravljanja v tem podjetju bi morali priznati, da so se zganil) šele takrat, ko je bil objavljen prvi članek o nezdravih odnosin v podjetju, za nepravilnosti pa so seveda vedeli že prej, saj so se dogajale ob njihovi navzočnosti ln vednosti. Posebnih sklepov na sobotnem sindikalnem sestanku niso sprejeli, čeprav so se odkrito pogovorili o vrsti nepravilnosti ln vzrokov, zavoljo katerih doslej v kolektivu Konfekcije papirja ni bilo pravega reda. O stanju v podjetju bodo še razpravljali, ker Je o tem govoril tudi občinski zbor proizvajalcev na svoji seji v torek. D. K. Ptlnrnti" Urt7t* Jutri dopoldne bo v dvorani Sindikalnega doma v Novem mostu redna letna skupščina Rdečega križa našega okraja: na dnevnem redu so poročila, razprava in volitve novega odbora. Razvoj komunalnega sistema 25. maja popoldne je bila v Novem mestu seja predsedstva okr. odbora SZDL, na kateri so se članj seznanili z gradivom podkomisije za družbeno upravljanje. Razpravljali so o dosedanjem in bodočem razvoju komunalnega sistema v okraju, pri čemer so ugotavljali, do kod je seglo samoupravljanje na različnih področjih družbenega življenja, v zbornicah in različnih javnih službah. Gradivo bo dostavljeno vsem občinskim odborom SZDL, ki bodo ta mesec na občinskih konferencah o teh vprašanjih konkretno razpravljali ln odločali o potrebnih ukrepih za nadaljnji razvoj samoupravljanja na svojem področju. Dnevne selitve zaposlenih 2e pred leti je bilo dnevno potovanje delovne sile in navezanost delavcev in uslužbencev na kmetijska gospodarstvo pogosto predmet razgovorov na sestankih političnih jn gospodarskih organizacij novomeškega okraja. Z naraščanjem števila zaposlenih, ki dnevno hodijo ali se vozijo na delo po več kilometrov daleč in se bavijo tudi s kmetijstvom, so se namreč tako v industrijski kakor tudi v kmetijski proizvodnji pojavile težave, ki jih moramo upoštevati v gospodarskem planiranju. Zato smo se odločili, da ta pojav, ki je sicer predvsem ekonomsko socialne narave, a je vendar vzročno povezan z geografskimi činitelji, obravnavamo tudi geografi. Na pobudo Geografskega društva in s pomočjo OLO Novo mesto smo v marcu 1960 izvedli anketiranje delavcev in uslužbencev v podjetjih in ustanovah, ki so imela več kot 10 zaposlenih. V njih je bilo po podatkih zavoda za statistiko in evidenco OLO Novo mesto v septembru 1959 zaposlenih 17.984 delavcev in uslužbencev. Od teh je izpolnilo anketne pole 15.093 ali 84 odst. V prizadevanju, da bi anketiranje zajelo čimveč delavcev in uslužbencev, smo kljub nekaterim težavam uspeli, saj smo anketirali okrog tri četrtine zaposlencev novomeškega okraja. Delavcev in us'užbencev, ki dnevno odhajajo na delo v in-distrijske centre izven okraja, predvsem v Ljubljano in Zagreb, nismo anketirali, marveč smo podatke o njih dobili od krajevnih uradov preko ObLO Anketiranje smo izvedli 7. namenom, da bi prispevali K proučevanju delovne migracije v okraju. Pričakovati je, da se bo ta pojav po obsegu še nadalje krepil z industrializacijo okraja, z deagrarizacijo Piše: Rudi Piletič prebivalstva in zaradi razmeroma majhnih možnosti za tako intenzivno urbanizacijo, kot jo zahteva nagli razvoj industrije. Preden bralcem posredujemo rezultate anketiranja, se zdi potrebno, da kratko opišemo "geografsko razporeditev industrije in industrijskih centrov v našem okraju. Ozemlje novomeškega okraja, ki obsega obrobja Dinarskega predalpskega in panonskega sveta, geografsko ni enotno, marveč se deli na tri področja: posavsko, novomeško in belokranjsko. Med njimi je Bela krajina v vsakem pogledu najbolj samosvoja, medtem ko ostali dve enoti združujeta po prirodi različne pokrajine: doline in hribovja, kraško ln nekraško površje — pokrajine različnih gospodarskih možnosti. Ekonomsko-politični razvoj v preteklosti je namreč odmeril glavno vlogo prometno-geografskim činiteljem: dolini Save s prometno magistra'o, ki pomeni hrbtenico posavskega področja, in novomeški kotlini, kjer se križajo in razhajajo poti v teme-niško podolje, Belo krajino ln po dolini Krke na obe strani; zato se je Novo mesto uveljavilo kot center osrednjega dela okraja Posavsko področje se v glavnem ujema s teritoriji brežiške. vldemskokrSke in sevni-ško občine, novomeško področje obsega novomeško in trebanjsko občino. Belo kra- jino pa sestavljata črnomelj-ska in metliška občina. Pričakovati je, da se bodo v novomeškem področju razvijali tudi lokalni centri (Žužemberk, Trebnje, Mirna, Mokronog, Šentjernej), ne da bi se zato zmanjšala vodilna vloga Novega mesta, ni pa verjetno, da bi se Novo mesto uveljavilo kot glavni gospodarski, trgovski in kulturni center za ves okraj. Ljubljana in Zagreb, centra prve stopnje, premikata namreč meje svojih gravitacijskih območij tudi po teritoriju novomeškega okraja. Posavsko področje na primer močno gravitira k savski magistrali in zato ni pričakovati, da bi se kdaj močneje vezalo na Novo mesto. V posavskem delu okraja se razvijajo trije večji centri: Videm-Krško, Brežice in Sevnica. Videm-Krško, se zdi, ima med njimi največ pogojev, da se razvije v vodilno naselje, ker stoji približno v osredju posavskega področja, na prehodu iz hribovja v ravnino. Med lokalnimi centri izstopajo še Senovo, Brestanica, Dobo-va in Kostanjevica. Med njimi je Kostanjevica za splošnim gospodarskim razvojem v novejši dobi najbolj zaostala, čeprav je v preteklosti imela pomembno vlogo v osredju krške doline. V Beli krajini se je poleg Črnomlja, vodilnega centra na tem področju, z industrijsko proizvodnjo uspešno uveljavila Metlika in tudi Semič si je z začetki industrije in obrtne dejavnosti postavil temelje za nadaljnji razvoj. Področja novomeškega okraja spadajo med gospodarsko zaostale pokrajine v Sloveniji To se kaže predvsem v nizkem narodnem dohodku nn enec prebivalca (okrog 60 odst. republiškega povprečja) in v velikem deležu kmečkega prebivalstva (blizu 60 odstotkov). Med vzroki za gospodarsko zaostalost se v prvi vrsti navajajo: politično-gospodarski razvoj v preteklosti, skromna surovinska baza in prometna odmaknjenost. Zaradi majhnih možnosti zaposlitve v nekmetijskih dejavnostih so se ljudje izseljevali: pred prvo vojno ln še po njej zlasti v tujino, po drugi vojni pa v sosednja industrijska področja Slovenije in Hrvatske. Migracijski saldo je tudi v povojnih letih negativen. To nam dokazuje ugotovitev, da se je od leta 1955 do 1958 v okraju odselilo 5774 ljudi več. kot priselilo. Prvi razultati letošnjega ljudskega štetja, ki so že znani, Izkazujejo v novomeškem okraju 5600 ljudi manj, kot jih je bilo leta 1953. V zadnjih letih je prizadevanje, da se tudi v novomeškem okraju razvijejo nekmetijske panoge, ki bodo posredno pri-oomogle k hitrejši reorganizaciji in izboljšanju kmetijske proizvodnje, rodilo že lepe uspehe: razširili so stare industrijske objekte in postavili več novih, mnoga obrtna podjetja pa so prerasla v industrijska. Zato se je narodni dohodek na enega prebivalca v obdobju 1956-1960 zvečal za blizu 100 odstotkov, v obdobju 1961 do 1965 pa se bo predvidoma povečal za okrog 120 odstotkov. 1960. leta je bil nižji od republiškega povprečja za 62.2 odstotka, za leto 1965 pa je predvideno, da se bo razlika zmanjšala na 24,1 odst Potemtakem naj bi novomeški okraj ob koncu petletnega obdobja imel že industriisko-kmetiiski '/«ia- 'MuTnUevanip =ledil FRANCE MIHALOVGAN: .1 Slavje v Podturnu T partizanski vasi Podturn je bilo v nedeljo zaključeno slavje t počastitev krajevnega praznika Dolenjskih Toplic. Ob 9. url so domačini 'sprejeli člane kolektiva tovarne »Sava« iz Kranja, nato pa je sledil kulturni program, v katerem so nastopili domačini, šolarji in tudi gostje Is Kranja. Po prisrčnem kulturnem programu so gostje podarili domačinom televizor, ti pa so se Jim oddolžili s skromnim darilom In šopki. Kasneje so se gostje odpeljali na ogled Baze 10 in ie nekaterih partizanskih postojank, popoldne pa so se domačini ter gostje zabavali v Podturnu in obujali spomine na partizanščtno. Za televizor bolnikom TBC nam je naknadno poslala Opekarna v Prečni še 5.000 dinarjev. Skupna vsota zbranega de-aarja znaša 402.947 dinarjev. Začelo se je v mirenskem gradu Odporniška misel proti okupatorju je na Mirni našla svoje pristaše že zgodaj v poletju 1941. Ze julija in avgusta 1941 so posamezniki prihajali na ATirno in obueščali ljudi, da se organizira odpor proti okn-torju. Med pruimi pobudniki odpora v tej dolini je bil Mi- lan Majcen, ki je tedaj kot član KP in aktivist OF iz Ljubljane pogosto prihajal na Dolenjsko, prinašal prvi ilegalni tisk in dajal napotke u zvezi $ širjenjem narodnoosvobodilnega gibanja. Tovariš Riko Kolenc se spominja prvega sestanka jeseni Srečanja na Javorovici V počastitev 20. obletnice revolucije bo priredila Krajevna organizacija oficirjev ln podoflclrjev v Šentjerneju PARTIZANSKI POHOD v vas JavOrOvico, ki bo v nedeljo, 18. junija 1981 z začetkom ob 9. url. Pred spomenikom padlih borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade bo komemoracija, nato pa tekmovanje v Streljanju. Poskrbljeno bo tudi za okrepčilo. Prireditelj vabi na pohod vse član* ZROP In Zveze borcev, kakor tudi člane drugih množičnih Organizacij. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 25. junija. Cerovec v letih NOB Pred kratkim je umrl aktivist Janez Hrovat-Klancar na Cerovcu pri Birčni vasi. Nekaj tednov pred smrtjo je še ves vesel sprejel obisk pionirjev birčcnske šole, o čemer govori tudi tale spis. V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger »Moj kraj včeraj« SO šli učenci 3. razreda birčen-ske šole na Cerovec, vinorodni grič pri Birčni vasi, znan iz NOB po hudih bojih. Tam so se borile Tomšičeva, Cankarjeva in Gubfeva brigada. Na južnem pobočju hriba je pred svojo skromno zidanico domačin Alojz Hrovat-Klančar Obujal spomine na težke in slavne dni. Obkrožen od radovednih pionirjev, oblečen v suknjič, v katerem je prebil vojna leta, se je spominjal neštetih poti in nevarnosti, ki jih Je srečno prestal kot terenski delavec. Na obronkih griča je pokopal 11 padlih partizanov. Italijani so mu požgali domačije, prav tako tudi njegovemu sosedu Beceletu. Hudo je bilo takrat, ko so »Kalabreži« izmed vaščanov izbrali 3 talce in jih ustrelili nad železniškim predorom, najbolj pa je šlo tovarišu Hrovatu za nohte, ko so ga nekoč štirje domobranci obkolili v vinogradu, rekoč: »Kje je tisti prekleti Klančar, da ga ubijemo? Včeraj se nam je iz- muznil, danes se nam ne bo, ker nas je 180!« On pa se je naredil nevednega in jih poprosil za tobak. Roke pa je tiščal v žepih, kjer so mu prsti krčevito stiskali ročne bombe. Bil je pripravljen na vse, če bi ga spoznali. Dalje je pripovedoval 6 prvih treh partizanih iz Dol. Toplic, o napadu na vlak pod Ljubnim in o I. zasedanju SNOS v Črnomlju, ki še ga je tudi udeležil. Pionirji so ga pazljivo poslušali in še bolj spoznali, da je bila naša svoboda priborjena t krvjo in trpljenjem našega ljudstva. Na koricu zanimivega pripovedovanja so se mu pionirji lepo zahvalili in obljubili, da bodo šft prišli na prijazni Cerovec. ft. Dva dni veselja za XV. novomeško MDB Zadnje majske dni so brigadirji XV. novomeške MDB, ki delajo na avtomobilski cesti pri Manojlem v Srbiji, proslavili prvi mesec delovnih zmag. Med najboljšimi brigadami v tej izmeni je bila tudi novomeška, ki jo Je Glavni štab mladinskih delovnih brigad za požrtvovalno delo na trasi, za urejevanje mladinskega naselja »Kristijan Karpoš« in splošno dejavnost proglasil za udarno in jo specialno pohvali!. Hkrati je bila to prva dekada (letos so dekade samo vsak mesec ena). Brigadirji so Številke govore o borcih NOB To ni zaključni račun, ne zadnji opomin pred tožbo, niti niso to suhe številke računske naloge. Iz njih veje življenje v vsej svoji pestrosti, včasih morda lepo, včasih pa rudi takšno, kot bi ne smelo biti. Prisluhnimo torej številkam o borcih NOB, prisluhnimo besedam številk. Na dan okrajne konference - 6. maja - je štela ZB v našem okraju 12.085 članov (4490 tovarišic in 7595 tovarišev. Samo lani je umrlo 115 bivših borcev. V novomeškem okraju je sodelovalo v NOV ln POJ 5254 ljudi, 8033 Je bilo aktivistov v zalednih organizacijah, 2055 ljudi je bilo interniranih in konfinlranih, 207 pa v vojnem ujetništvu. Številke o intemirancih in vojnih ujetnikih so še zelo nepopolne. Med 12.085 preživelimi borci in borkami je 1745 takih, ki SO že leta 1911 prijeli za puško; v letu 1942 in do razdobja pred kapitulacijo Italije je pričelo sodelovati 6786 borcev, za tem, do osvoboditve pa se je vključilo še nadaljnjih 3554 borcev. Med preživelimi je 3200 nad 58 let starih, 3398 starih od 45 do 58 let in 5427 mlajših od 45 let. Skoraj polovica bivših borcev je torej še v letih, ko je človek z malo dobre volja še sposoben za študij in lahko še mnogo koristi družbi s svojim delom. Oglejmo si še podatke o izobrazbi borcev. 151 borcev ima visoko in višjo izobrazbo, 417 popolno, 591 pa nepopolno sredonjo šolo; 2327 je takih s popolno, 8599 pa z nepopolno osemletko. Med 2579 delavci, bivšimi borci v našem okraju, je 335 visokokvalificiranih, 994 kvalificiranih 564 polkvalifi-cdranih ln še vedno 686 nekvalificiranih delavcev! To pomeni, da smo za izobraževanje borcev storili mnogo premalo! Izgovor, da je to naloga ZB, ne drži. Vsa podjetja, vsi delovni kolektivi, vsi DS in zadružni sveti, pa tudi borci sami bi se morali s tem vprašanjem ukvarjati mnogo resneje kot doslej! 16 let po osvoboditvi dela bivši borec kot nekvalificirani delavec (takšnih je (iKti!)! To je obsojanja vredno! To pomeni, da se ni v kolektivu, kjer dela, za njega nihče zanimal! Prav ta borec pa je pred poldrugim desetletjem v ljudski revoluciji vlagal velike napore za ustvaritev današnje socialistične družbe! ' Samo 363 članov ZB je doslej pridobilo izobrazbo popolne osemletke v šolah za odrasle, 131 pa jih takšne šole Se obiskuje. Srednjo strokovno izobrazbo je pridobilo z rednim ali izrednim šolanjem 111 članov ZB, višjo in visoko izobrazbo pa 36 članov. Na srednjih strokovnih šolah še študira 109 članov, na višj.h in visokih šolah pa 53 članov. Poseben problem sta zdravljenje borcev in stanovanjsko vprašanje. Mnogim se je zaradi velikih naporov med NOB močno zrahljajo zdravje. ZB pošilja najbolj prizadete na klimatsko in topliško zdravljenje. V razdobju od aprila 1958 do aprila 1901 je bilo na zdravljenju skupno z invalidi 830 članov ZB, kar je veljajo 15 milijonov 800 tisoč din. 207 družin borce\' še vedno stanuje v neprimernih stanovanjih. V nekaterih občinah in podjetjih posvečajo temu več Bkrbi, marsikje pa je odnos še vedno zelo malomaren. Poglejmo še to, kako poteka uveljavljanje zakonitih materialnih pravic borcev. Odkar veljajo novi predpisi, je bilo tavalidsko upokojenih 186 borcev in vloženih 582 zahtevkov ca dodatek k plači, od tega je dosbj rešenih 303 zahtevkov. Tako visoko število vlog te vrste je dokaz, da so prejemki mnogih borcev izpred 9. septembra J943, v našem okraju Belo nizki. 162 borcev in preživelih družin je zaprosilo za preživnino, od tega je 95 prošenj že rešenih, 8 prosilcev pa Je med reševanjem prošenj umrlo! Ker so mnoge prošnje in vloge borcev nepopolne, naj krajevne organizacije ZB prosilcem kar najbolj pomagajo pri zbiranju potrebnih dokumentov, občinske komisije pa naj, če dokumentov ni mogoče zbrati s svojimi izjavami pripomorejo k čimprejšnji rešitvi vlog! V našem okraju je še 547 nepreskrbljenih otrok padlih borcev. V osemletkah, srednjih in v strokovnih šo'ah se jih Šola 254, vajencev je 170, na univerzi jih studiva 51. doma pa jih živi Še i% V no'-meški občini so anketirali 20 podjetij; izmed teh je le 7 takih ki štipendirajo otroke padlih (Krka, ima n. pr.. med 27 štipendisti le 1 otroka padlega borca. Novcteks pa med 20 štipendisti kar 12 otrok padlih). Številke, ki govore s prepričljivim jezikom. Govpre pa B&m o ljudeh, graditeljih in borcih naše revolucije. ta večer obljubili, da morajo tako marljivo delati še v prihodnje in si priboriti še eno udarništvo in specialno pohvalo. Tudi dan mladosti so veselo preživeli. Okrasili so naselje in napisali parole. Potem so imeli proslavo, na kateri je govoril član CK LMS Tone Ferenc, ki je brigadirje obiskal in se z njimi razgovarjal. Komandant XV. novomeške pa je prebral imena najboljših brigadirjev. Pohvaljeni so bili: Franc Romih, Franc Cepin, Franc Fabjančič, Ibrahim Ramić, Jure Prpič in Marta Dernikovič. Ob zaključku tedna RK v Loki V tednu Rdečega križa je RK v Loki zelo marljivo delal. Na njegovo pobudo so v Razboriu izvolili nov odbor RK, za predsednico pa so izbrali učiteljišč-nico Cvetko Sesek. RK v Loki se sploh trudi, da bi organizacija res zaživela. Sestavili so posebno komisijo, ki bo med ljudmi širila zdravstveno dejavnost. Članarino so pobrali v treh naseljih (vseh je 7). Podmladkarji na loški osnovni šoli so obiskali Dom onemoglih v Loki in tam priredili pester spored s petjem in recitacijami, na koncu pa so pionirji onemoglim darovali šopke. Poživili so tudi zdravstveno vzgojno dejavnost. Sestra sevni-škega zdravstvenega doma je v Loki predavala o spolni vzgoji doraščajoče mladine. — V tednu RK so se zelo izkazali loški mladinci, ki so kopali jarke za vodovod v Celovniku. Dela je vodila znana aktivistka Gizela Stravs. S. Sk. 1941 v mirenskem gradu, kjer so razpravljali o prvih neposrednih nalogah OF. Na tem sestanku je govoril tudi Tone Tomšič, z njim pa so bili še Joie Rus ' in Tone Fajjar iz Ljubljane ter Jože Boršlnar iz Mokronoga. Mirenčane so zastopali: Franc Lunaček, Alojz Kunstek, Marijan Jenko, Adolf .Bule, Vlado Berce, Jože Zan, Mirko Koželj, Polde Jerovšek, Riko Kolenc in morda še kdo drug. Mirna je zelo hitra poslala ena čvrstih baz Osvobodilne fronte. Tu je bilo dosti njenih simpatizerjev, ljudi, ki so na ta ali oni način pomagali; obstajala pa je tudi skupina tovarišev, ki so aktivneje delovali v tem gibanju in so bili nosilci posameznih že organiziranih akcij OF aH pa so odšli v partizane. Redka je bila hiša, ki ni na ta ali oni način pomagala našim enotam. V prvih mesecih leta 1942 je mirenski teren dal tudi prve partizane (Conč-Prlek, Lado Babic, Stanko Krištof, Stanko Bule, Ferdo Drenik in drugi). Kljub sovražnikovemu terorju in izgubi mnogih tovarišev narodnoosvobodilno gibanje na tem terenu ni zamrlo. Mirna je ob vsakem času nudila vsestransko pomoč parti ■zanom, ki so se tu stalno gibali v brigadah, odredih ali pa v manjših skupinah. Posebej je treba omeniti nekatere, hiše, kot Bulčevo (tu je bil tudi izvor radijskih vesti h Blažičevo, Kolenčevo, Smoletovo, Skolovo in še nekatere, ki so bile vedno pripravljene pomagati. Glede na obsežne in pogostne akcije proti okupatorju je organizacija ZB na Mirni clo-ločlla za krajevni praznik 6. junij. Na ta dan so partizani napadli vlak na Mirni in sovražniku povzročili občutne izgube. Kot vsako leto bodo tudi letos prebivalci Mirne in okoliških vasi proslavili svoj praznik. Na proslavo so povabljeni tudi preživeli borci, aktivisti in interniranci, ki so se borili na tem terenu. Program slovesnosti je naslednji: Na predvečer bodo po hribih okoli Mirne zagoreli kresovi, zjutraj bo budnica, popoldne komemoracija na Ro-jah pri spomeniku padlih (govor, petje, lovci bodo izstrelili salvo), nakar bo v dvorani TVD Mirna koncert ln pror.ta zabava. Jože Jakič študenta iz Alžirije in Indonezije med črnomaljskimi dijaki Na pobudo Kluba dolenjskih študentov sta obiskala dijake črnomaljske gimnazije študenta Ajci Mohamed iz Alžirije In Se-narto Senardo iz Indonezije, oba študenta ljubljanske univerze. — Številno zbranim in nadvse navdušenim dijakom sta pripovedovala o notranji ureditvi svoje domovine ter o njihovi borbi za Svobodo ln neodvisnost. Pripovedovala sta o življenju ln delu mladine v svoji domovini, o borbi za pismenost ln za enakopravnost ter pravice do šolanja. Poudarila sta. da je njihova mladina zelo hvaležna jugoslovanski mladini za denarno pomoč, da s tem denarjem gradijo šole. Izredno zanimiv pogovor Je bil z Ajcl IZ VIDMA-KRšKEGA []] Komisija za spomeniško dejavnost je imela 10. maja posvet. Udeležili so se ga tudi predstavniki občinskega ljudskega odbora, občinskega odbora ZB in krajevne organizacije ZB v Brestanici. Sklenjeno je bilo. da bodo v tem letu postavili v Brestanici obeležje v spomin na izseljeništvo in politične izgnance. Mohamedom, študentom ljubljanske eiektro/akultete. Ajcl Mohamed Se je šest let boril v alžirski armadi za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Star Je šele 22 let ln je kapetan alžirske armade. Po končanem študiju ga čakajo zopet težke naloge v borbi za gospodarski napredek svoje domovine. Po razgovoru so v gimnazij! ustanovili klub OZN. Ajcl ln Se-narto sta obljubila dijakom, da jih bosta še večkraf obiskala. Jože Skof □ Požarnovarnostna komisija si je 12. maja ogledala v tovarni celuloze ln papirja preventivne ukrepe. Ugotovila je, da je tovarna dobro zaščitena proti požaru. Gasilska organizacija Je vzorno urejena. Poklicna gasilska enota ima stalno dežurno službo, v tovarni pa so še štiri prostovoljne desetine, od katerih je ena republiški, prvak. Desetine imaio tudi sodobno opremo. Požarnovarnostna komisija bo v požarnovarnostnem tednu pregledala še vse stavbe in gospodarska poslopja. Kabinet oborožitve je bogato opremljen. Tu dobe gojenci vojaških akademij vzorce vseh vrst orožja 'n orodja, s čimer se dodobra seznanijo' med učnimi urami in izven njih. Na sliki: gojenci Vojne akademije spoznavajo mehanizem težkega metalca min lonela, ki jc koračil skozi nemo vas, ta molk še pred tedni tako živahnega naselja ni čudil. Predobro je vedel, da življenje v vasi ni izumrlo, le da se je skrilo za zavese in zdaj strahoma opazuje, kaj se dogaja zunaj. Prebivalcev naselja namreč ni še minil strah pred maščevanjem, ki jim ga je leta in leta obetala hrupna propaganda. Tuji vojaki se dotlej v večjem številu in za dalj Časa še niso ustavili v vasi. Le včasih je pri kaki hiši obstal avto, ki mu je počila guma ali pa je ostal brez goriva. Zgodilo se je tudi, da je šofer potrkal na vrata zaradi votle in brisače. Pri neki hiši je nekoč tolkel po vratih zmagoslavja in vodke pijan vojak. Nekaj časa je vpil, toda ko ga je to utrudilo, je odkolovratil. Kaj hujšega se v vasi še ni bilo zgodilo. Toda kaj hočemo: propaganda je vcepila v ljudi strah, ta pa ima vsepovsod velike oči. Na Toneta je dah prvih poletnih dni deloval ravno nasprotno: razveselil ga je in pomladil. Čeprav je imel za seboj že dve uri hoje, se ni čutil še čisto nič utrujenega. Na ovinku se je umaknil vojaškemu avtomobilu, ki se je objestno pripodil mimo njega. Pred občinsko hišo ga je pozdravljal dr. Schwartz. Spoznala sta se pred dvema dnevoma, ko mu je sporočil odločitev vojaškega poveljstva v Landeshutu, da morajo prebivalci vasi skrbeti za prehrano ljudi v taborišču. Dr. Schvvartz se je bil šele pred kratkim vrnil iz koncentracijskega taborišča. Rusi so mu dali na rokav rdeč trak in ga pooblastili za začasnega župana v Griisauu. Ko je Tone šel mimo hiše, v kateri jc do nedavnega stanoval hitlerjanski župan, se jc nehote ozrl v okna, edina v vasi, ki niso bila zavešena. Hiša je bila namreč prazna. Nekdanji stanovalci so še nekaj dni po razpadu bingljali pod stropom, dokler jih neke noči nekdo ni odnesel na vrt in pokopal. Zupan je do zadnjega trenutka upal, da se bo kolo sreče obrnilo in Nemčiji nepričakovano prineslo zmago. Ko pa se je na mostu nenadoma pojavil oddelek ruskih vojakov, je bilo prepozno, da bi pobegnil. Fronta, ki si jo je predstavljal čisto drugače, se je približala vasi neslišno, on in še marsikdo v vasi pa so mislili, da se bo najavila s hrupom. Tedne in tedne so poslušali bobnenje, ki je odmevalo izza hriba. Ko se je hrup nenadoma utišal, so mnogi mislili, da je to zato, ker se je sovražnik umaknil. V resnici se je fronta čez noč premaknila na lo stran hriba in se rano zjutraj neslišno prikradla v bližino vasi. Svojih vojakov, umikajočih se pred sovražnikom, vaščani sploh niso videli, ker so se razpršili ali pa umikali po drugih poteh. Ko je župan zagledal prvega ruskega vojaka v povaljani rjavi uniformi z brzostrelko v roki, je ženo in sina uspaval z močno dozo praška, nato pa ju obesil na strop. Nazadnje se je še sam obesil. Vojak, ki jc stopil na prag, je lahko videl še zadnji smrtni krč griissauskega nacističnega veljaka, V Tonetu se je zbudil spomin na prizor, ki ga je bil pred mesecem videl pred neko trgovino. Zdelo se mu je, kot da sliši korake, kako utrujeno, v lesenih coklah drsijo po cestnem tlaku. Tedaj se iz kolone izmučenih vojnih ujetnikov izloči suhljat fant z mongolskimi potezami na obrazu. Z rokami naprej se opoteka naravnost proti vhodu v trgovino. Naenkrat sc zgrudi na tla. Z rokami steguje proti stopnicam, kakor da bi na ta način hotel doseči želeni cilj. Nato pride k njemu stražar, starejši možak, ne preveč strog in, sodeč po odnosu do ujetnikov, najbrž že naveličan vojne. Puško so obesi čez ramo in hoče pomagati ujetniku na noge. •»Ne omadežujte si rok, gospod vojak! Ne pozabite, kdo ste in kdo leži pred vami!« sc je na pragu oglasil trgovec v rjavi uniformi, tesno opasan, z orožjem ob boku. Stražar je nekaj zajceljal v opravičilo in poklical ljudi iz trume bednih ujetnikov. Opiraje se na tovariša, se je ujetnik spet pridružil ostalim in kolona lačnih ljudi je nadaljevala pot. Velika gmota oblačkov se jc na več mestih raztrgala, tako da jc sonce lahko razlilo svoje žarke po vsej pokrajini. Tonetu se je zdaj zazdel svet krog in krog njega neznansko lep. Otresel se je misli na preteklost in je vesel, notranje razigran nadaljeval pot. Zavil je po cesti proti gozdu, ki je nedaleč od svojega roba skrival taborišče slovenskih izseljencev. Nehote je pospešil korak, kakor da se je srečna novica, ki jo je nosil v sebi, spremenila v motor. Skoraj tekel je. Nič več se ni hotel trapiti z mislijo na mračno duševno stanje, v katerega je prebivalce Griissaua vklenil poraz. Zanj je življenje šele zdaj začenjalo biti privlačno, skoro tako, da bi opijanilo človeka. Ali ni to čudno? se je zamislil Tone, kako se barve cvetlic, blišč sonca, opojnost zelenja, melodija ptičjega petja in celo svetloba utegne spremeniti, ne zaradi narave, marveč zavoljo tistega, kar je v človeku. Slikar-umclnik torej ni samo narava, niti ne samo oči, ampak 'predvsem notranje počutje človeka. Oči so njegov suženj; ako je človek pobit, žalosten, oropan svobode in domovine, bodo oči morale videti vse mračno. Najlepšo idilo morajo oči sprejeti kot pokopališče, polno zelenja in cvetja, pa vendar nekam melanholično. Tako je Tone štiri leta gledal svet okrog sebe. Spreminjali so se letni časi, a Tone je videl vedno enako. Zdaj je spet razpoznaval lepo od lepšega in najlepšega. Celo čmrlj, ki je v jeznem letu opisoval krog okrog njegove glave, mu je delal veselje. Ozelenela livada na drugi strani potoka ga je mamila, da bi se kot otrok podil po njej. Razcvetelo drevo ga je vabilo, da bi pod njim sanjaril in skozi krošnjo zelenja in cvetja opazoval nebo. V njem se je prebujala želja, da bi preskočil jarek, ki se je bil zagozdil med njivo in cesto. Srečanja s tovarišem Titom Pripovedujejo tovariši, ki so se med narodnoosvobodilno borbo srečali z vrhovnim komandan tom tovarišem Titom PODPOLKOVNIK D20RD2E D20KIC — Bilo je marca 1942 na osvobojenem ozemlju Bosne v Foči. Takrat sem bil borec skojevec III. bataljona I. proletarske brigade. Nekega dne sem straži! pri mostu na reki Ceotina. V trenutku, ko me je komisar, ki je bil pri meni, nekaj spraševal, je šel čez lesenj most neki partizan. Nisem ga poznal. Komisar mi je šepnil na uho, da je to naš vrhovni komandant tov. Tito. Osupnil sem. Tita do takrat še nisem videl. Razumljivo, da sem se ga to pot hotel nagledati. Komisar me je opozoril na preveliko radovednost. Toda Tito je to opazil in razumel. Prešerno se nama je nasmejal ln pomahal z roko. Tega prvega srečanja s tov. Titom se vedno z veseljem spominjam. Tita sem isto leto še večkrat videl; na železniški postaji v Foči ob predaji zastave, na Zelen-gori v času, ko se je odločil za velik pohod proti zahodni Bosni, v Bosanskem Petrovcu na proslavi oktobrske revolucije itd. V jeseni 1942 je Tito v Bosanskem Petrovcu izročil zastavo I. proletarski brigadi. Tam sem bil tudi jas. Tito je ob tej svečano- sti imel govor. Dobro se spominjam njegovih besed, dejal je: »Zamislite si, tovariši, kako je nam, ko se borimo proti okupatorju in njegovim hlapcem in prelivamo kri za svobodo, tuje radijske postaje pa priznavajo ta uspeh izdajalcu Draži Mihaj-loviču. Vj ste najboljše priče naših borb in zmag. Prepričani bodite, da bo prišel čas, ko bo ves svet spoznal naš pravični boj . . .« Ta govor je nas borce spodbudil, nam vlil novih moči in nas navdahnil v. novim borbenim poletom. S srcem smo čutili te besede in jih tako razumeli. V krvavih borbah, v trpljenju in povsod smo šepetali ime TITO — NAROD — PARTIJA; ta misel nas je vodila do popolne zmage. 'TSŠtH»xil'i .'-TtnVf 1 PODPOLKOVNIK NIKOLA STRIČEVIĆ: — Leta 1943 sem se peljal s konjsko vprego v Nevesinje. Neki avto nas je srečal. Konji so se -plašili. Avto se je ustavil in nekdo mj v partizanski uniformi reče: »Pomagajte vendar konjevodcu!« A jaz sem mu ko: komandir voda tako »starešinski« odvrnil: »Pa kaj naj mu pomagam, ga bo že sam ulovil, saj je konjevodec!« Kmalu za tem sem zvedel, da je bil ta partizan tovariš Tito. To je bilo moje prvo srečanje z njim. KAPETAN I. KLASE JOCO BILOGLAV: — 24. maja 1943 se je Drvar pripravljal na proslavo rojstnega dne maršala Tita. Ljudje so bili razpoloženi in navdušeni. Zal se jaz te proslave nisem mogel udeležiti. 25. maja, na Titov rojstni dan, me je zgodaj zjutraj predramil ropot avio-nov. Poznal sem jih, bili so nemški. Sprva se nismo niti vznemirili, saj so sovražna letala že več dni krožila nad Drvarjem. Trenutek zatem so pričeli Nemci strahovito bombardirali mesto in vso okolico Ko so z bombardiranjem končali, so prileteli veliki »Jnnkersl« iz katerih so se u=uli padalci Priletela so še letala, ki so vlekla jadralna letala z nivinii četami in orožjem Mi borci nismn zgubili poguma, sprejeli smo borbo in se bojevali kot levi Vedeli smo. da grozi nevarnost Vrhovnemu štabu Sedal -''i nikoli! Streljali smo in dobro merili. Veliko padalcev smo pobili že v zraku. Kljub temu da so Nemci hkrati napadli še s pe-šadijo, tanki in oklopnim' vozili, niso uspeli, kajti ljubezen do Tita in do vseh naših voditeljev je bila močnejša kot vsa nemška vojska in njena tehnika. 28. maja, tri dni po tem dogodku, sem videl Tita nekje nad Prekajo, ko Je šel mimo naše enote. KAPETAN JANKO ClJDIC Nekaj dni pred mojim prvim srečanjem s t ovarišem Titom sem zvedel za žalosten dogodek, ki je pretresel vse nas. Pripetil se je 1343 v Otočcu v Liki. To je bilo osvobojeno ozemlje in smo imeli tu bolnico, v kateri se je zdravilo več naših ranjencev. Stregle so jim nekdanje usmiljene sestre. Zaupali smo jim. To zaupanje pa ni bilo upravičeno Zelo so nas razočarale. Povezale so se z ustaši, četniki in Nemci Neko noč je močan sovražni oddelek vdrl v ta kraj ?-e predno so stražarji mogli kaj ukreniti, so jih sestre postrelile Naredile so prosto pot do bolnice Pričel se je pokol Kot zverine so se vrgli fašisti na nemočne ranjence, in jih veliko poklali Nekateri ranjenci so iz obupa poskakfi'- skozi okna in se ubili. Vendar se je nekaj ranjencev rešilo: lahko bi se jih še več, če jih ne bi sestre lovile in izročale krvnikom. Ko smo nekaj ur za tem strašnim pokolom prišli v bolnico, smo videli zaklane ranjence, ki so nekateri v grozotnih mukah še umirali, in vse rdeče, krvavo . . . Dva, tri dni po tem tragičnem dogodku sem bil na straži pred našim štabom. Naš komandir VI. liškega bataljonu me je vprašal, če priznam T'ta. Odvrnil sem mu, da ne. Naj še omenim, da sem bil takrat star 16 let. V tem trenutku je prišla skupina partizanov, med njimi tudi Tito. Prj povratku se je Tito ustavil pri meni. Vprašal me je: »Kako je, tovariš?« Jaz sem mu odgovoril, da je dobro, potem me je še vprašal, če sem lačen in če bom lahko vzdržal naporno partizansko življenje. Z veseljem sem mu odgovoril, da prav lahko, zato ker sem še mlad in ker živim v prepričanju, da bo nekoč bolje. Tito se je temu odgovoru nasmejal in se zanimal, če sem dober borec. Rekel sem mu, da naj to kar vpraša mojesa komandirja, k; je stal pri meni. Vidno zadovoljen z mojimi odgovori me je Tito potrepljal po rami, rekoč: »Držj se dobro in bodi hraber!«. Vzdržal sem in vsi smo vzdržali, zato ker smo vedeli, da na? Tito vodi k zmagi, in ker -mo bilj prepričani, da bo ta pot vodila "k boljšemu življenju, i. ..^r.„;^ni lobodi D. K. Stev. 22 (584) DOLENJSKI LIST StKffi § Recitatorsko slavje v Brežicah Kulturno-prosvetno življenje v novomeškem okraju je letos razgibano in uspešno kot že dolgo ne, saj se i-evije kar vrstijo: najprej občinske revije Svobod in prosvetnih društev, zatem pa okrajne: dramski v Vidmu-Krškem, pevska v trt še sedai se mi zdi, da sem vso to srečo res le sanjala. Tovariš Tito je sedel nekaj časa pri nas in nas spraševal o naših šolskih uspehih, o součencih itd: Sedela sem v njegovi neposredni bližini, zaradi česar sem ob-čutila še več sreče. Tudi slikal se je z nami. Ob slo.vesu smo dobili od tovariša Tita bonboniero. nato pn smo odšli v nto-nirsko mesto. Ogledali smo si še del Beograda in Kalimegdan. Presrečni dan srečanja z našim, velikim voditeljem Titom mi bo osta' nepozaben do konca življenja. BAR1CA VIDECN1K. pionirka iz Mokronoga France Bevk med krško mladino 19. maja so nas obiskali priljubljeni pisatelj France Bevk, Vladimir Kavčič ter pesnika Lojze Krakar in Tone Pavček. Njihov obisk nas je zelo razveselil. Lep sprejem smo književnikom pripravili pred krško šolo, kjer so se nam pridružili tudi dijaki TSS. V domu Svobode v Vidmu smo jih ponovno pozdravili in jim prebrali pesmi, ki smo jih sami PLES V DEŽJU — nov slovenski celovečerni film Te dni so v Ljubljani končali nov slovenski celovečerni film »Ples v dežju«, ki ga je zrežiral najmlajši slovenski filmski ustvarjalec Boštjan Hladnik. sestavili. Mladinske pisatelje in pesnike je pozdravil še pevski zbor. ki je zapel nekaj pesmi, poslušali pa so tudi klavirske skladbe. Pisatelj France Bevk je potem prebral odlomek iz svojega dela -Ognjeni krst Gregca Petelinčka«, Vladimir Kavčič je tokrat bral iz svoje miadin- Izšli so PORTUGIŠKI SONETI B. Browningove. Broš. din 400, bibliofilska izdaja din 700. Izdala Dolenjska založba. Dobite v vseh knjigarnah. France Bevk med krškimi pionirji in mladinci OB DNEVU KRVODAJALCEV V NOVOMEŠKI OBČIN! Četrtega Junija slrvlmo po vsej državi dan krvodajalcev in ti;-, veliko armado državljanov m',e socialistične domovine, ki je dosle.i prostovoljno dala kri za sodržavljane. Rdfči križ je posvetil tem požrtvovalnim ljudem poseben dan, rta se Jim oddolžimo ln obenem pozovemo tudi druge dižavijane. naj tih posnemajo. Letošnje slavje sovpada s proslavo S0-l?tnicc naSc domovine, zato bodo svečanosti Se večje in lepše. V novomeški občini so tako slavje že Imeli v Straži pri Novem mestu, kjer j? 15 novih krvodajalcev prejelo po%ebuo odlikovanje. V Novem mestu bo proslava dneva krvodajalcev 7. junija, ko bo dobilo pritnanje in odlikovanje 45 državljanov. Kakor smo zvedeli, bodo tako slavje krvodajalcem pripravili tudi v Šentjerneju. Poziv, ki Je bil naslovljen na naSe občane ob zadnji občinski konferenci RK, ni naletel na sluha ušesa In, kot smo obveščen), po vsej občini že pridno nabirajo krvodajalca za novomeško transfuzijsko postajo. Zlasti so pridni v Prečni, Birčni vasi, Siopičah In Žužemberku, pa tudi v Skoc.ianu se že prijavljajo Prav Je. da bo tudi podeželje med darovalci, saj Jc do sedaj pri tej rodni akciji za novomeško postajo sodelovalo le prebivalstvo Novega mesta predvsem delavstvo. Kri je potrebna vsem, zato se odzovimo pozivu RK z odprtim srcem, saj bomo s tem pomagali sodržavljanom v nesreči 1 ske povesti »Vaška komanda«, Lojze Krakar in Tone Pavček pa nekaj otroških pesmi. Dolgotrajno ploskanje, prisrčen smeh in resnost so spremljali branje naših literatov. S šopki cvetja smo se poslovili od njih. Pisatelj Bevk je pohvalil naša dela, kar nas je zelo razveselilo. Zvečer je bil še literarni večer za odrasle. Mihaela šega Izšel je »KURIRČEK« Te dni je izšla prva števtlka mladmske revije »Kurirček«, ki jo izdaja založba Borec v Ljubljani. 2e naslov pove, da bomo v njej našli predvsem partizanske dogodivščine, pesmi in spomine, pisane v preprostem, otrokom dojemljivem jeziku. Revija je namreč namenjena izključno otrokom in jim bo pripovedovala o dneh, ki jih sami niso doživeli. Besedilo opremljeno s slikami in risbami in ima razen slikanice tudi zabavno stran. Da je revija kvalitetna, povedo tudi nekatera imena naših priznanih književnikov ki so za prvo številko napisali nekaj isoelih proznih in pesn'-škili sestavkov. OBVESTILO Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli v današnji številki Objaviti vseh napovedanih prispevkov ih poslanih dopisov sodelavcev Bralce 'n sodelavce orosimo za razumevanje! UREDNIŠTVO LISTA Stran 6 Nad 20 000 gledalcev v Krškem Svetovno consko prvenstvo v «peedwayu Je v nedeljo privabilo na prekrasno urejeni štadion nad 29.000 gledalcev. Točno ob 15. uri so fanfaro objavile pričetek X. vožnje Izločilnega tekmovanja. Na štadion je prikorakal sprevod, z zastavonoši na čelu delegatom FtM Vaclavom Kosovskim, delegatom AMZJ Lojzetom Gabrovcem, glavnim sodnikom Francem Novakom, sodelujočimi vozači lz Polj- ske, Cehoslovaške, Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije, pionirkami z rožami in pionirji — miličniki. Televizijske in filmske kamere so zabrnele, Radio Ljubljana ln Zagreb sta pričela s prenosom. Telefon je brnel, novinarji vseh naših časopisov so bili v stalni zvezi z redakcijami. Jugoslavijo so na tem svetovnem prvenstvu zastopali: Drago Regvard, Valentin Medved. Drago Perko, Matevž Rozman, Stane Salmič ln Ivan Kos. Gledalci so jih toplo pozdravili. Nekaj minut po IS. uri so bili na Startu prvi štirje tekmovalci, našega vozača ni bilo. 2e prva vožnja je dokazala, da bo tu zagrizen boj za odločilnih osem mest. V drugi vožnji je Jugoslavijo zastopal Valentin Medved. Vse oči so bile uprte vanj, ljudje so tiho upali... Medved Jih ni razočaral, prišel je drugi na cilj, takoj za Poljakom Pocekovviczem. Gledalci so pričeli upati na uspeh naših tekmovalcev, vendar so v tretji, četrti, peti in šesti vožnji gospodarili na stezi Poljaki in Cehi. Za Jugoslovana Draga Regvarda in Matevža Rozmana je bila to pot premočna konkurenca. Vendar vse še nI bilo izgubljeno. V 8. vožnji je Valentin Medved prijetno presenetil. Nemec Manfred Po-schenrieder mu je za las ušel. V naslednji vožnji je bil najmlajši jugoslovanski vozač Drago Perko, ki je tega dne praznoval 19. rojstni dan. drugi. Valentin Medved je zasluženo osvojil šc druga mesta v 11. in 14. krogu, v 17. pa tretje. Vsaka vožja je bila zanimivejša. Gledalci so z veliko pozornostjo spremljali tekmovanje in vneto bodrili naše tekmovalce. Ivan Kos je v 19. vožnji padci. To je spretno izkoristil zadnji vozač 'Ceh František Muolis in ga hotel dohiteti. Toda Kos Je bil že v nekaj sekundah na motorju, pritisnil na plin ln se silovito pognal. Cehu nI uspelo. Naši vozači niso bili kos zlasti Poljakom in Cehom, vendar so se vztrajno borili. Valentin Medved se je uvrstil na 7. mesto in si s tem pridobil pravico udeležbe na polfinalnem tekmovanju svetovnega prvenstva, ki bo 17. junija v Avstriji. Razvrstitev tekmovanja za prvih osem mest je sledeča: .1 Pociejkovt'icz Konstantv, Poljska; 2. Rendek Bohumll, CSSR; 3. Zyto Henrik. Poljska; 4. Mall-noviski Jan, Poljska; 5. Kacperak Bernard, Poljska; 6. in 7. Dominik Zdenek, CSSR ln Medved Valentin, Jugoslavija; 8. Hartl Johann. Avstrija. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Vodstvo Avto-moto društva Videm-Krško je lepo izpolnilo veliko ln odgovorno nalogo. Drago Kastclic Predsednik AMD v Vidinu-Krškcin tovariš Janez Potočnik čestita zmagovalcu nedeljskih dirk, Poljaku Pocičjkovviczu (Foto: Krahulec, Videm-Krško) TELESNO VZGOJO V SINDIKATE! Najmlajši tekmovalec, Mariborčan Drago Perko (štev. 11) prehiteva na ovinku nevarnega Poljaka (Foto: Krahulec) V prvem tednu sindikalnega športnega tekmovanja v Brežicah so se pomerili kegljači. Vsa srečanja So bila na kegljišču v Domu JLA. Rezultati: Kmetijska zadruga : Ljudska potrošnja 277 : 273, Prosveta : KG P 193 : 20«, KZ : Prosveta 234:179 in Ljudska potrošnja : KGP 276:247. Zanimiva tekmovanja so močno razgibala številne tekmovalce in člane sindikalnih podružnic. Povratna srečanja bodo na Florjančičevem kegljišču. * V počastitev dneva mladosti sta se na kegljišču Doma JLA v Brežicah pomerili ekipi predstavnikov JLA in reprezentanca ostalih klubov. Zmagali so predstavniki JLA, ki so sicer člani KK Razlag, z rezultatom 351:270. - JLA: Gornik, Gusina, Kuzmin (okrajni pr-vaik), Popovič, Hadjimurlč, Cirko-vič, Biloglav, Segulja, Pažamin in Stanković. — Reprezentanca KK: Nagode, Jasbar, Kontestabile in Svajger (KZ), Vodopivec, Veble in Gerjevič (Razlag). Kobler (LP), Ogorevc, Sepec (KGP). — Posebno srečo sta imela Gerjevič in Hadji-murič, ki sta z najboljšim rezul- tatom dosegla prvi mesti v ekipah. Brežice ostanejo v ligi Napoved se je uresničila, ekipa RK Brežice je v nedeljo zmagala in osvojila dragoceni točki. Doma so člani brežiške ekipe odpravili RK Mladost iz Kranja z rezultatom 20:20 (13:11). Za Brežice so nastopili: Brlož-nik, Bajde, Srdič (8), Tintov (2), Knežević (S), Toplišek, Oruč, Suic (3) , Vidmar (2) in Florjančič (3). -Ekipa Mladosti: Cebulj, Sumi, Polka (4), Sotelšek P. (5), Sotelšek I. (4) , S. Bregar, I. Bregar (2), Juvan (4). Bernard in Ankelc (1). V prvem delu igre so bili domači v rahli premoči in so prednost proti koncu Izkoristili za zmago. Gosti so pokazali odlično tehnično Igro, oster tempo, manj uspešni pa so bili v streljanju v nasprotnikova vrata. Drugi del tekme je oviral močan naliv. Pred več sto gledalci je tekmo odlično vodil sodnik Vinko Marlo iz Maribora. Po zadnji zmagi so se Brežičani uvrstili na 6. mesto v republiški lestvici in bodo ostali še nadalje med deseterico najboljših rokometnih ekip Slovenije. -«k Res je, da se telesna vzgoja goji v nekaterih sindikalnih organizacijah, vendar še vse premalo. Prvenstveno vlogo bi morala tu dobiti rekreacijska telesna vzgoja, to je tista, ki bi bila delavcem in uslužbencem za razvedrilo in dopolnilo pri njihovem delu. Vsako delo, ki ga opravljamo na službenem mestu, je enostransko, kar se često kaže v neenakomerno razvitem telesu. To pa lahko odpravimo s telesno vzgojo. Zato je nujno potrebno, da sindikati vnesejo v delovne kolektive telesno vzgojo. Čedalje večja avtomatizacija poraja tudi večjo potrebo po telesni vzgoji, posebno v tovarnah. Rekreacija naj bo čim popolnejša in vsestranska. Naj- bolj učinkoviti so izleti v naravo, kjer se naj prirejajo medsebojna tekmovanja v najpreprostejših oblikah: metanju kamna, plezanju, teku, skokih v daljino, višino itd. Zelo priporočljiva je odbojka, perjanica (badmington), namizni tenis, rokoborba, dviganje uteži, veslanje. Za starejše je zelo prikladno balinanje, kegljanje in prosta telovadba. Vse to so panoge, ki so lahko izvedljive in tudi ne terjajo posebnih materialnih sredstev. Nekatera podjetja in sindikalne podružnice imajo že kar dobro organiziran šport in prirejajo celo tekmovanja (teksti-ljada, gradbeni delavci, elektro podjetja itd.). Vendar gre tu samo za dosego vidnejših rezultatov in je vključenih le malo tekmovalcev. Zato je nv!-no potrebno, da bi gojili vse delavske športne igre v okviru komun-občin, kjer bi prirejali srečanja med sindikalnimi podružnicami v vseh vrstah telesne vzgoje, ne glede na kvaliteto oz. obvladanje določene športne panoge. Tekmovanja naj bodo množična in izbrana tako, da se jih bo udeležilo čimveč delavcev in uslužbencev. Lahko bi nastopalo več ekip iz enega sindikata. Le tako bomo uspeli vnesti telesno vzgojo v sindikate. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE naj bi bile le pregled uspehov na tem področju. Vključujte se in podvojite vrste v telesnovzgojnih društvih! Sf. RDEČI KRIŽ GRE V ŠIRINO Letošnji teden RK nas ni našel nepripravljene. Poročila osnovnih organizacij RK in podmladka RK na šolah v novomeški občini navajajo, da je 45 pionirskih odredov imelo v tem tednu več predavanj o higieni (z diafilmi), na koncu šolskega leta pa bodo za pionirje priredili več predavanj o prvi pomoči in o domači negi bolnika. V Birčni vasi so pionirji — pod-mladkarji RK začeli kopati vodnjak, ponekod pa so obiskali bolnike, jim poklonili cvetje ter s tem izpolnili del programa v jugoslovanskih pionirskih igrah. Na Trški gori, v Klcnoviku in na Otočcu so pionirji v tednu RK uredili šolsko okolico in cvetlične gredice. Po poročilih krajevnih odborov RK so imeli tudi več predavanj za odrasle. V Smihelu pri Novem mestu, Birčni vasi na Gor. Sušicah, v Šentjerneju, Žužemberku in Dol. Toplicah so ljudje poslušali več predavanj o varnosti pred nesrečo. V Smarjeti so na sejah krajevnega odbora RK razpravljali o vprašanju otrok zanemarjenih družin. Na sestanku na Gor. Sušicah so se pomenili, kako bi žene seznanili z nesrečami v gospodinjstvu. S tem seveda ni vse izčrpano. Lahko bi našteli šc več primerov koristnih akcij v tednu RK. Predvsem pa je velik uspeh tedna RK v tem, da je organizacija pridobila veliko novih članov, kar še enkrat potrjuje veliko vlogo te človečanske organizacije pri nas. MARJAN TRATAR Četrta zaporedna zmaga Novomeščanov Po tekmovanju v okrajni nogometni ligi ZINKA ŠERBEC: nov državni mladinski rekord! Ob zaključku lista smo prejeli razveseljivo vest, da je mladinka Zinka Serbčeva iz Senovega dosegla na okrajnem prvenstvu osnovnih šol, ki je bilo izvedeno pretekli torek v Novem mestu, državni rekord v teku na 60 m. Dve 5to-parici sta pokazali enak čas: 7,61 To je rezultat, ki bi ga bil vesel vsak mladinec. ' Serbčeva je kandidat za evropsko prvenstvo v atletiki, pred kratkim pa je v Zagrebu dosegla tudi državni rekord za mlajše mladinke v teku na 100 metrov — 12,2. V Novem mestu Je bilo doseženih še več odličnih rezultatov. Serbčeva je zmagala v skoku v dalji- DOLENJSKI LSI naj ne manjka v nobeni družini v domačem okraju! no z novim dolenjskim rekordom 493 cm, izkazali pa so se tudi zmagovalec v teku na 60 m — Andrej Bižal (Crn 7,4), dalje prvak v skoku v daljino Vidmar (Nm 555 cm), najboljša v suvanju krogle — Ve-5elova (Nm) 10,25 m in Bele (Nm) 13,68 m itd. Natančneje bomo o tem tekmovanju poročali prihodnjič. Se nekaj najboljših rezultatov z okrajnega srednješolskega prvenstva, ki so ga v ponedeljek, dne 29. maja, priredili v Novem mestu: MOŠKI: 100 m: Pavliha (C) 11,5; 1000 m: Drnovšek (C) 2:43,2; višina: Slana (B) 165 cm, daljina: Zurc (Nm) 640 cm; krogla: Vajdič 16,18 m. ŽENSKE: 400 m: Hude 65.9; višina: Zorko (Nm) 135 cm; daljina: Hude (Nm) 465 cm; krogla: Vidmar (Nm) 10,33 metra. fm PARTIZAN (N. m.) : OK JESENICE 3:1 Tudi četrto tekmo v republiški odbojkarski ligi so Novomeščanl uspeli odločiti v svojo korist. Prejšnjo nedeljo so gostovali na Jesenicah (z oslabljenim moštvom — brez Sonca), toda vseeno so Le 5.—7. mesto v Portorožu Po uspešnem nastopu novomeške šahovske ekipe na republiškem tekmovanju za pokal maršala Tita (osvojili so 3. mesto) smo pričakovali, da se bodo novomeški šahisti dobro odrezali tudi na šahovskem festivalu v Portorožu (od 25. do 27. maja), ker so jih uvrstili v drugo skupino, torej ne med najboljše ekipe. Zal lahko postrežemo le z vestjo, da je novomeška ekipa, ki je nastopila oslabljena (brez dr. Sile), delila 5.-7. mesto, med drugimi z ekipo Domžal, s katero so spet igrali 2:2. Sprva je kazalo, da bo njihov plasman še slabši, toda v zadnjem kolu so ekipo Luksemburga premagali s 4:0 in si priborili mesto v zgornjem delu lestvice druge skupine. Najuspešnejši igralec v ekipi je bil Penko, ki je iz petih partij dosegel 4 (!) točke, medtem ko so bili Skerlj, Sitar in Radovanovič slabši. V skupini je zmagala druga ekipa zagrebf-kega Poštarja (Poštar II) pred Jedinstvom iz Zemuna. »LTH«-ŠK0FJA LOKA Del razstavnega prostora hladilnih naprav hladilniki oprema hladilnic I hladilne vitrine hladilni pulti elektromotorji ei. brusilni stroji el. polirni stroji ei. alarmne sirene gasilske črpalke so proizvodi LOŠKIH TOVARN HLADILNIKOV, ŠKOFJA LOKA Zahtevaj'- ponudbe in prospekte Danes si več ne moremo predstavljati kulturne postrežbe v trgovini t živili brez primernih hladilnih naprav. Prihranek na pokvarljivem blagu vam večkratno poplača stroške za njihovo nabavo. Hladilniki in ostale hladilne naprave — proizvodi LOŠKIH TOVARN HLADILNIKOV iz ŠKOFJE LOKE so dosegli velik renome te predstavljajo pojem najboljše kvalitete. Loška tovarna hladilnikov SMoiia Loka uspeli znova zabeležiti prepričljivo zmago s 3:1 (15:5, 14:16, 15:4, 15:4). Tekmo so igrali v močnem nalivu, ki pa jih ni preveč oviral. Z malo več sreče bi zmagali tudi v drugem nizu. Po prepričljivem porazu v tretjem nizu so domačini popustili in tudi četrti niz izgubili z veliko razliko — s 15:4. Tekmo je dobro sodil Thaler iz Ljubljane. Novomeška ekipa je nastopila v postavi: Slmič, Medic, Dolenc, Goleš, Lapajne in Berger. Prihodnjo tekmo bodo Novomeščanl spet igrali doma. V nedeljo 4. junija se bodo pomerili z ravenskim Fužinarjem, ki je že od nekdaj zelo nevaren nasprotnik novomeški ekipi. Novomeški Partizan se je po tej tekmi obdržal na prvem mestu, čeprav ima tudi ZOK Ljubljana enako število točk in enako razliko v nizih (12:2). Tretji je Fužinar, četrti Kanal, peti Kamnik itd. f. m. N. republiška odbojkarska liga OK TRIGLAV (KRANJ) : TVD PARTIZAN (TREBNJE) 3:1 (14:16, 15:8, 15:7, 15:13) Trebanjski odbojkarji v tem tekmovanju nimajo sreče. Dosedanja srečanja so Izgubili precej tesno. Kaže pa, da jim bodo tekme prinesle precej rutine, ki jo bodo lahko zlasti v jesenskem delu s pridom uporabili. Srečanje s kranjskim Triglavom so izgubili s 3:1 kljub temu, da bi po prikazani igri lahko dosegli več. Ponoven uspeh odbojkaric Odbojkarice novomeškega Partizana v letošnji sezoni še niso igrale tekme na domačem terenu. Do sedaj so imeli dve uspešni gostovanji. Nedeljsko srečanje z mlado ekipo »Triglav«, Kranj je prineslo ponoven uspeh, ki pa je bil težko priborjen, saj je vse kazalo, da bodo Novomeš-čanke podlegle. Z velikimi napori so v telovadnici uspele poraziti Kranj^anke s 3:2 (15:10, 9:15, 15:5, 13:15. 18:16). Domačo ekipo lahko ocenimo kot zelo dobro, ki bo s sistematičnim delom lahko dosegla lepe uspehe. Zlasti se je odlikovala z dobro prstno igro in igro v polju. Odbojkarice Partizana so za spre-, membo v tej tekmi pokazale odlično igro ob mreži, kar jim je tudi prineslo zaslužen uspeh. sd Končalo se Je prvenstvo v okrajni nogometni ligi za leto 1960-51. Na tem mestu naj popravimo napako, ki je bila storjena na račun NK Brežice v zadnji številki Dolenjskega lista, ker je dobil dopisnik napačne informacije. NK Brežice niso predale tekmo, temveč Je bila tekma odigrana in Je rezultat 3:2 (1:1) za NK Brežice. Tekmovalna komisija tudi nI priznala izida tekme Elan : Borec 3:0, ker sta v moštvu Elana nastopila igralec pod suspenzom Pajič in igralec, ki še nima pravice nastopa za Elan,— tovariš Mar-četič. Tako je izid srečanja 3:0 p. f. za Borca. Ker NK Senovo ni prišlo k ponovni tekmi z Elanom, je tekma registrirana 3:0 p. f. za Elan. Lestvica po končanem prvenstvu- Bela krajina 10 7 1 2 25:12 15 Elan 10 6 0 4 25:13 12 Borec 10 C 2 2 28:22 12 Senovo 10 4 0 6 19:20 8 Brežice 10 3 1 6 13:28 7 Krško 10 9 0 8 18:32 4 Razvrstitev klubov ne pokaže prave moči klubov. Res, da so igralci Bele krajine borbeni, ima- jo pa veliko napako, da večkrat surovo igrajo. Elanovo moštvo je najbolj razočaralo v celem tekmovanju. Slaba igra, nedisciplina in nered v klubu ne morejo moštva pripeljati do zmage. Klub bo treba pomladiti. Borec ima najlepšo igro, a vendar preveč sprememb tudi za še tako dobro moštvo ni najboljše. Senovo ima veliko dobrih igralcev, vendar jim nisciplina ni v krvi. Grobi so v igri in radi oporekajo sodnikom. Drugače igrajo dober nogomet in jih je posebno na domačem igrišču težko premagati. Brežice so tokrat tekmovale le v drugem delu tekmovanja in so dokazale, da bi lahko upravičeno posegle, v boj za prvo mesto. Klub pa ima finančne težave. Krško je začelo dobro, imelo pa je smolo. Na splošno lahko trdimo, da je naš nogomet na nizki stopnji. — Odpraviti bo treba predvsem grobost, nešportnost in klubaštvo. Klubi bodo morali skrbeti za disciplino igralcev tako na tekmah kakor tudi na treningih, kajti brez rednega in sistematičnega dela ne gre. Pogosten pojav na naših igriščih pa so tudi nedisciplinirani gledalci, ki motijo igralce in sodnike. Tem bodo morali klubi posvetiti več pažnje in poskrbeti za dobro roditeljsko službo. »Beli krajini« za osvojitev prvega mesta v okrajni ligi čestitamo in želimo, da bi se dobro borila v kvalifikacijah za vstop v Slovensko consko ligo. it. SPILAR: nov rekord v metu kopja! Marsikoga bo presenetil rezultat, ki ga je preteklo nedeljo v Zagrebu na Hanžekovičevem me-mortalu dosegel novomeški atlet — metalec kopja Marijan Spilar. Spilar je sicer pozimi redno treniral, dvigal uteži in se pripravljal na novo sezono, toda njegovi zadnji rezultati so se vrteli le okoli 59 metrov. Sedaj smo zvedeli, kaj Je bilo krivo. Njegovo kopje se je pred meseci zlomilo, novo jekleno kopje pa je slabše kvalitete in ne omogoča boljših rezultatov. Da je to mnenje pravilno, je dokazalo nedeljsko tekmovanje v Zagrebu. Spilar je metal kopje Kastelca iz ljubljanske Olvmpije, ki je zmagal s 67,21 metra in je dosegel osebni in dolenjski rekord v metu kopja — 63,35 metra. To je že prav lep rezultat, ki ga je uvrstil na drugo mesto pred Celjanom Biodnikom. Spilar je v dobri formi, zato lahko od nJega pričakujemo še boljše rezultate, mogoče nov rekord že na nedeljskem tekmovanju za zvezno atletsko ligo. Gasilsko mladina se vedno bolj uvršča v šport Sport je bil do zadnjega časa med gasilsko mladino kaj malo upoštevan, kljub temu da temelji vsa gasilska tehnika pravzaprav na športu, saj izvajajo gasilci pri reševanju in gašenju mnogokrat naravnost vratolomne podvige. 2al pa se vse do zadnjega časa pri gasilskih društvih ni nihr pobrigal, da bi mladino navdi za športno udejstvovanje. Sele .- prihodom tov. Janežiča, ki je prevzel pri novomeškem gasilskem društvu mesto poveljnika, se je oričel med gasilsko mladino, zlasti med pionirji, dvigati športni duh. To je privedlo do nedavnega srečanja med pionirji gasilskega društva iz Smarjete in pionirji iz Novega mesta. Prvo srečanje je bilo 1. maja v Smarjeti. Novomeščanl so doživeli hud poraz. Vendar niso klonili, marveč so se zagrizli v delo. V počastitev dneva mladosti so napovedali Smarjeti revan-žo. In tako so se v nedeljo, 28. t. m., spet pomerili. Tekmovanje se je pričelo s skoki v višino. V tej disciplini je prednjačilo Novo mesto. Martin Cigler je s skokom 1.45 m nadkrilil pionirja Jereleta lz Smarjete, ki je skočil 5 cm manj. Pri skokih v daljino sta bila Cigler in jerele enaka, saj sta oba skočila 4.46 m. V metu kopja je zmagal Smarjetčan Jože Vidmar, ki je vrgel kopje 37.60 m. V metu krogle je bil prvi spet Cigler z 11,11 m, drugi pa Novšak z 9.99 m. V teku na 100 metrov je zmagal Novomef-čan Cigler, ki je progo pretekel v času 12.09, drugi pa Ignacij Dolinšek iz Smarjete s časom 12.14. Pri štafeti 4x100 m so zmagali pionirji iz Novega mesta s časom 30.08 v postavi: Gregorčič, Raljan, Novšak in Cigler. Tekmo je zaključil rokomet, ki so ga odigrali pionirji v zelo slabem vremenu, kar je 'gro močno oviralo. Kljub temu da so v prvem polčasu vodili pionirji iz Smarjete, se je sreča v drugem polčasu nasmehnila spet Novomesianom, ki so zmagali s 4:3. Plemenita tekma med pionirji Novega mesta in Smarjete naj vpliva tudi na druga gasilska društva. P. C. KOŠARKA: vsak začetek je težak Po lanskem razpadu novomeške članske košarkarske ekipe, ki je igrala v podzvezni ligi, smo mislili, da je z novomeško košarko konec. Pozimi se je sicer nekaj fantov redno zbiralo v telovadnici, resnejšega dela pa ni bilo. Sele po več obiskih trenerja Tršarja iz Ljubljane se je položaj malo izboljšal, žal pa v Novo mesto nI prihajal redno. Prva tekma z Ribničani je sicer prinesla poraz 61:43 (32:20) pod domačimi koši, a tudi upanje, da se bodo fantje še razvili, saj imajo veliko volje in so večinoma mladi. Preteklo nedeljo, ko so se srečali z ljubljanskim klubom -Old boys-<, so igrali precej boljše. Pozna se večdnevni trening, ki ga je imel prejšnji teden z ekipo trener Tr-šar, poznata pa se tudi oba poraza - z ribniškim Partizanom in s Svobodo iz Kisovca. Vaja dela mojstra! Novomeščanl so namreč že v srečanju z zelo močno ekipo starejših igralcev Olimpije in Ljubljane (med njimi so bili bivši državni reprezentantl Amon, Lam-pič itd.) včasih prav dobro zaigrali, čeprav so tekmo izgubili z visokim rezutatom 122:48. Zogo v glavnem vsi dobro obvladajo, manjka pa jim zanesljivosti pri metanju na koš, brez katerega se v košarki ne da nič doseči. Prav bi bilo, da bi ravno mete na koš bolj vadili. / fm Pionir Somrak zmagovalec turnirja Preteklo soboto je namiznote-niška sekcija novomeškega Partizana priredila turnir za prvenstvo Novega mesta, na katerem so Igrali vsi: najboljši n2 glede na kategorijo, v kateri običajno tekmujejo. Po sistemu vsak z vsakim je igralo 10 igralcev in igralk, žal pa zaradi nediscipline niso turnirja vsi dokončali, tako da so nekateri več partij predali brez borbe. Tako ravnanje je vredno graje in zasluži kazen. Zaradi predajanja nekaterih partij tudi vrstni red ni povsem realen. Najboljšo formo Je pokazal pionir Marijan Somrak, ki je vseh devet nasprotnikov premagal z 2:0 in prepričljivo osvojil prvo mesto. Dru'!i pa je bil nepričakovano Plaveč. Nepričakovano Zftto, ker Je prpd kratkim zampnjal navadni loparPelS /n «nft in še nI vi-gran. Naslednja tri mesta so si razdelili Pavle UM, Franc MIkec in Janez Rustja s šestimi zmagami. Vrstni red; lv Marjan SOMRAK 9 zmag (18:0), 2. Slavko Plaveč 7 zmag (14:7), 3. — 5. Franc MIkec (13:7), Pavle Uhl(13:8 in Janez Rustja (13:8) — vsi po 6 zmag zmag. 6. Rudi Berger 4 zmage (9:9); sledijo še Jože Turk in Marko Picek po 3 zmage. Miro Berger i zmaga ln Majda Turk brez zmage. fm Motorist in kolesar težko poškodovana 28. maja ob 0.35 se je na Cesti herojev v Novem mestu zadel motorist Milan Berger s Trške gore v kolesarja Milana Rangusa iz Bršlina. Oba sta bila težko poškodovana in odpeljana v novomeško bolnišnico. Na vozilih je škode za 40.000 dinarjev. MLADI NOVOMEŠKI KEGLJAČI: PRVAKI SLOVENIJE! Moramo priznati, da nas mladinske ekipe lz Novega mesta in iz drugih krajev okraja znova in znova presenečajo z izvrstnimi rezultati! Vedno več je panog, ki jih v okraju gojimo in v katerih dosegamo v republiškem in tudi zveznem merilu pomembne rezultate. Tokrat moramo spregovoriti o nepričakovanem uspehu mladih novomeških kegljačev, ki so se na Jesenicah na republiškem mladinskem prvenstvu presenetljivo dobro odrezali. ZA NOVO MESTO SO PRIBORILI NASLOV EKIPNIH PRVAKOV SLOVENIJE, RAZEN TEGA PA SO SE DOBRO UVRSTILI TUDI V TEKMOVANJU POSAMEZNIKOV. Kdo so ti, ki fo pripravili tako presenečenje? Nekatere že poznamo, saj so lani v Zagrebu na državnem ekipnem prvenstvu pripomogli do drugega mesta. To sta Slavko Dravinc in Alojz Padovan, ki so ju že lani uvrščali med najboljše mlade slovenske kegljače. Letos se jima je pridružil še Zidanek. Vsi trije so precej izenačeni in prav to jim je prineslo naslov republiških prvakov in pokal. V 100 LUČAJIH JE DRAVINC PODRL 404 KEGLJE PADOVAN 398 in ZIDANEK 371 - SKUPNI REZULTAT PA JE 1073 KEGLJEV. TAKO SO NOVOMESCAN1 MFII 11 FKIPAMI ZASEDLI PRVO MESTO S 13 KEGI .11 PRFDNOSTI PRED T.KIPO MARIBORSKEGA KONSTRUKTORJA IN Z 31 KEGl.JI PRFDNOSTI PRED EKIPO JESENIC. Brežiški tedenski športni pregled Štev. 22 (584) DOLENJSKI LIST Stran 1 Predpraznični sprehod po Mirni □ Proizvodni okoliš Mirna že ima svojega vodjo Ivana Gri-čarja, medtem ko zadružni svet proizvodnega okoliša še ni izvoljen oziroma imenovan. Proizvodni okoliš sklepa kooperacije, odkupuje, ima pa tudi trgovino in mesarijo. Z ostalimi odseki bivše mirenske kmetijske zadruge ekonomijo, strojnim parkom in drugimi nima proizvodni okoliš nobene zveze, ker spadajo zdaj pod neposredno upravo kmetijske zadruge v Trebnjem. Proizvodni okoliš spada po kmetijski rajonizaciji v sad-jarsko-živinorejsko področje. Medtem ko je živinoreja deloma že razvita, pa o kakem naprednem sadjarstvu ni govora, saj je na vsem področju le en urejen nasad, ki ga je zasadila »Dana« in je zdaj pod upravo' ekonomije. Glavni pridelek Okoliša je še vedno krompir. Ljudje pa se še ukvarjajo z razdroblje- nim kmetijstvom in mislijo, da mora vsak kmet pridelati vse, kar potrebuje zase. Okoliš odkupuje vse kmetijske pridelke, živino, kože, zdravilna zelišča, gozdne. sadeže in celo polže. Proizvodni okoliš je nekako ustanovljen, nima pa še organa samoupravljanja (področnega zadružnega sveta), nima razmejenega dela in pristojnosti med centralo in okolišem, nima ko-operacijskega plana, nima nobenega kmetijskega tehnika (inženirka je zdaj v Trebnjem) in je nasploh čutiti, da se je reorganizacija začela, stekla, ustvarila nekako brezvladje, kjer nihče točno ne ve svojih pristojnosti. Okoliš oskrbuje kmetovalce tudi z raznimi stroji in orodji ter reprodukcijskim materialom. Samo umetnih gnojil so kupili kmetovalci že letos v zadružni trgovini 127 ton. Prodajajo še zaščitna sredstva za Krmeljski gasilci bodo v nedeljo razvili prapor V nedeljo, 4. junija, bo v Kr-melju velika gasilska slovesnost. Občinska gasilska zveza iz Sevnice bo ta dan razvila prapor, ki mu bosta kumovala Jože Knez, direktor rudnika, in Milka Senčar, sekretarka rudnika v Krmelju. Obiskali smo društvenega veterana in dolgoletnega gasilca Leopolda Rug-lja, ki je zdaj upokojen ln ima značko za 50-Ietno delo pri gasilskem društvu ter vodjo gasilskega društva Franca Mirta, uslužbenca rudnika. Povedala sta: Društvo so ustanovili 1948 na pobudo Franca Mirta, Viktorja Končina in Jožeta Horjaka. Pred vojno so bili krmeljski gasilci vključeni v šentjanško društvo. V Krmelju je čez 50 gasilcev. Največ je rudarjev. V društvu je precej starejših ga- silcev, ki so za dolgoletno in uspešno gasilsko delo že prejeli značke in priznanja. Dejavnost gasilcev je v glavnem usmerjena na prireditve rudnika, proslave in tekmovanja. Društvo ima pionirsko gasilsko desetino. Za vzgojo gasilskega kadra sicer zelo skrbijo. Marljive gasilce vodi šest gasilskih častnikov. Ze večkrat so pomagali, kadar j« v rudniku prišlo do nesreče. Oprema, s katero društvo razpolaga, ustreza sedanjim potrebam gasilske dejavnosti. Želijo pa še gasilski avto. Na dan, ko bodo razvili prapor, bodo gasilci imeli verižne vaje v Hinjcah. Sodelovala bodo tudi gasilska društva iz drugih krajev. Krmeljski gasilci zato vabijo vse, da se njihovega slavja polnoštevilno udeležijo. Boris Debelak škropljenje sadja, krompirišč in drugih kultur, ki jih imajo vedno in pravočasno na zalogi, tudi galico. □ »Dana« je v prvem četrtletju dosegla 32 odst. letnega plana, ki znaša 320 milijonov din brutoprodukta. V nekaj letih nameravajo povečati proizvodnjo na pol milijarde din din letno, število zaposlenih pa bodo povečali od sedanjih 40 na 52. Za povečanje pa jim primanjkuje predvsem prostorov ter skladišč embalaže in embalaže za vretje. »Dana« bo letos odkupila 100 do 120 vagonov raznega sadja, od tega 80 vagonov sliv, ostalo pa jabolka, hruške in drugo. Podjetje je sklenilo z vsćmi kmetijskimi zadrugami v okraju pogodbe za odkup malin, ker bo lahko porabilo vse maline, kar jih bodo kmetijske zadruge kupile od nabiralcev. Plačevalo jih bo po dnevnih cenah in tako zadrugam ne bo treba iskati kupcev v drugih okrajih in republikah. Q Krajevni odbor je decembra lani sestavil petletni načrt, ki predvideva adaptacijo osemletke in prostorov društva Partizan, dograditev javne razsvetljave, gradnjo nekaterih novih stanovanj in blokov ter ureditev nekaterih stavb, gradnjo kino dvorane, zdravstvenega doma, trgovske hiše, gostišča s prenočišči, dograditev vodovoda, kopališča, tovarne šivalnih strojev, sušilnice, ureditev kanalizacije, asfaltiranje ceste skozi Mirno, elektrifikacijo nekaterih vasi, izdelavo urbanističnega načrta Mirne in drugo. Od tega so že uredili javno razsvetljavo, cesto Brezovica— Sevnica in Sotla—Kot, ustanovili so skupaj s Krojaško delavnico iz Trebnjega na Mirni poslovalnico. Položili so glavni vod vodovoda skozi Mirno in Zabrdje, da imajo hiše ob tem vodu že vodo, ostale hiše — se- Stari trg ob Kolpi proslavila Zveza borcev in ostale organizacije bodo v počastitev krajevnega praznika 4. junija pripravile naslednji program: 1. junija bo mladinska igra, 4. junija pa bo ob 11. uri dopoldne proslava s slavnostnim govorom, nastopom šolske mladine in mimohodom motoristov vse Poljanske doline. Po proslavi bo prosta zabava. Z letošnjim praznikom bomo proslavili 19. obletnico napada slavne partizanske vojske na fašistično postojanko v Starem trgu. To je bila hkrati prva slovenska akcija, v kateri so sodelovali hrvaški partizani ter kočevska in belokranjska četa. Po osvoboditvi se je Poljanska dolina kaj hitro razvijala in dosegla velik napredek. Elektrifcirana je že vsaka vas, mnoge imajo tudi že vodovod. Ko se bo v kraju razvila tudi obrt da bodo imeli naši ljudje zaposlitev, bo vsem ustreženo. Upamo, da bo naš kraj tudi v bodoče napredoval tako v kmetijstvu kot v drugih gospodarskih panogah. • Letošnja letina je zelo lepo kazala, žal pa nas je 9. maja obiskalo veliko neurje s točo. ki ie prizadejala pšenici jn vinogradom občutno škodo. * V nedeljo. 21. maja smo pokopali Ivana Stefanca iz Predgrađa, ki se je v gozdu ponesrečil. Na zadnji poti so ga spremljali vsi gasilci jz Poljan- ske doline, saj je bil pokojni edert najstarejših članov PGD in priljubljen me.d ljudmi. • . * ■ .ti. 27. maja je bila v Starem trgu sindikalna konferenca prosvetnih delavcev. Pripravili smo jim lep sprejem. * . 2. junija bo na našem področju fluorografiranje prebi* valstva. Videti je. da bo akcija lerx> uspela, saj smo -se nanjo dobro pripravili. K. R. veda le tiste, kjer so stanovalci prispevali določene vsote denarja za vodovod — pa bodo dobile tekočo vodo letos, ko bodo položeni še stranski vodi. Gradnja vodovoda je stala doslej 15 milijonov dinarjev. Občina ni zanjo prispevala še nič. Stroški še niso vsi poravnani. KO namerava letos postaviti na Mirni kiosk, kjer bodo delavci in drugi prebivalci kupovali cigarete, časopise, revije, razglednice, pisma, znamke in druge stvari. Q Odbor Rdečega križa pridobiva nove člane. Ima jih že 370. Propagira tudi krvodajalsko akcijo, ki bo septembra. □ »Gasa«, kakor pravijo domačini ulici na Mirni tam okoli 47 in 48 številke, je bila včasih dobra ulica, danes pa je skoraj neprehodna. Morda bi bila spet uporabna za promet, če bi kdo uveljavil okrajni odlok o javnem redu in miru ... [J Gasilsko društvo bo moralo gasit} požare z vrči, ker mo-torka ne dela — je namreč stara in izrabljena. Za nakup nove ne dobe nikjer sredstev. In če izbruhne požar v tovarni ali na kakšni domačiji? □ Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev je imelo pred dnevi predavanje iz topografije. To je prvo letošnje predavanje, imeli pa bodo še tri. Clanj ZROP bodo sodelovali s prostovoljnim delom tudi pri gradnji ceste na Debenec in sodelovali na proslavi, ki bo 4. julija na Debencu. □ Znbna ambulanta spet ne dela, ker zdravstvena postaja v Trebnjem in občinski ljudski odbor kljub obvestilu zravnika in tovarne »Mirna« nista sklenila pogodbe z zobozdravnikom. Ordinacija oziroma zobna ambulanta je v prostorih tovarne »Mirna«, opremila jo je in priskrbela tudi »Mirna«, uporabljali pa so jo razen članov kolektiva še ostali prebivalci Mirne in okolice. Vaško pot (kolovoz) na Debenec bodo na pobudo občin skega ljudskega odbora preuredili v cesto. Sredstva za gradnjo bodo dobili iz gozdnega sklada, ker bo namenjena izkoriščanju gozdov, nekaj pa bodo prispevala še podjetja in občinski ljudski odbor. Pri gradnji ceste pomagajo s prostovoljnim delom člani delovnih kolektivov in organizacij. Na Debencu bodo postavili tudi razgledni stolp. Odbor Zveze borcev je na zadnji seji sklenil, da bo pripravil za dan borca na Debencu proslavo. Tja bo šlo' več patrulj, na vrhu bo srečanje starih borcev, kulturni program' ln prosta zabava. P. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 1. junija — Radovan Petek, 2. junija — Velimlr Sobota, 3. junija - Milojka Nedelja, 4. junija — Franc Ponedeljek, 5. junija — Ferdo Torek, 6. junija - Miljutln Sreda, 7. junija — Zorica Črnomelj: 2. in 4. VI. francoski barvni film »Lepotica ln cigan-. 6. in 7. VI. jugoslovanski film »Deveti krog*. Dol. Toplice: 3. in 4. VI. francoski barvni film »Notredamski zvonar«. 7. VI. angleški film »Usodna neznanka«. Kostanjevica: 4. VI. amer. barv. film »Prijateljsko prepričevanje«. 7. VI. angleški film »Tommy Stil poje«. Metlika: 3. in 4. VI. domači film ••Nevihta«. 7. VI. italijanski film ••Počitek in ljubezen«. Novo mesto — »Krka«: od 2. do 5. VI. nemški barvni film »Ti si moja pesem«. Od 6. do 8. VI. nemški barvni film »Preprosto dekle«. Semič: 4. VI. ameriški film -Belo pero«. Trebnje: 3. in 4. VI. ruski film -Ivan Grozni« - II. del. Predstava v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. in 18.30. ran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kdmofarma-ciji« v Ljubljani. Prodamo košnjo sena na vrtu osnovne šole v Novem mestu. Informacije v pisarni osnovne šole. rrodam odlično ohranjen avtomobil Fiai 500 C. Naslov v upravi lista. (568-81). Prodam hišo in 15 arov zemlje v Skopuah pri Brežicah. Naslov v upravi lista (5M-61). Prodam košnjo sena ln otavc. — Zupančič, Bi od pri Novem mestu. Prodani dobro ohranjeno Lam-btetto, znamke LD-56. Pojasnila pri »Obrtniku«, Novo mesto, Novi trg 4.. Tračno žago, premer 70 cm, železno, rabljeno, poceni prodam. Matija Kurnik, mizar, Sevnica. Prodam njivo, hišo, vrt pri št. 68 v Mokronogu. Lega prijetna, blizu šole. Cena 530.IHH) dinarjev. Potrebujemo dva kvalificirana mizarska pomočnika. Interesenti naj se zglasijo pismeno ali osebno pri Splošnem mizarstvu. Dvor pri 2užcmberku. Gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj. LahKo začetnica. Znl-daršič, obrtnik, Ljubljana, Rožna ulica 8. Mllnarskcga pomočnika ali priučenega mlinarja ln fanta, ki ima veselje do dela v mlinu, — sprejmem takoj. Samsko stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Pismena ponudbe pošljite na valjčni mlin . Kovačlc. Novo mesto. Tričlanska družina br^z otrok v Novem mestu sprejme gospodinjsko pomočnico. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. Samostojno gospodinjo iščem k ttičlanski družini, soba, hrana, plača 8 do 10 tisoč dinarjev mesečno. Paderšlčeva 1. Novo mesto. Melbrosin — preparat cvctnsga prahu ln matičnega mlečka (Gelče Rovale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Melbrocoop (Zavod za čebelarstvo, Kalnik), dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. Prodam nov hladilnik, HO litrov In štedilnik s tremi ploščami ln dvema pečicama. Naslov v upravi Usta. (574-Gl) Ob smrti svoje žene MIMICE se toplo zahvaljujem za iskreno Izraženo sožalje tovarišem Dragu Kobctu. inž. Branku Peternelju ter Slavku Satnšku za lepe poslo-j vilne besede in vsem sosedom, I prijateljem ln znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. — Enako se zahvaljujem občinskemu odboru Zveze borcev za izkazano pomoč ter vsem, ki so daro-•all vence. Mož Lojze Skofljanc z otroki In mama Marija. Nekaj novic z metliške police Mestno gledališče iz Ljubljane je 21. maja gostovalo v Metliki s komedijo Cvetka Golarja "Vdova Rošljnka«. -Gledalci, ki jih je bila polna dvorana, so igralce iz Ljubljane navdušeno pozdravili in [ovomeška kronika h v soboto, 3. junija, bo ob 11. uri v Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu odprta razstava. VM let dela in živlenja like Vaštetove«. otvoritvene slovesno-Btl se bo udeležila tudi pisateljica. — Vabljeni! E5 Poročni obredi niso več v občinski stavbi na Rotovžu, temveč v malem salonu grmske lole. — Dvoranica je lepo opremljena, strop pa je obložen s štukalurami, lz mavca, vmes pa so razporejene Etare frnske neznanega slikarja, ki prikazujejo turške boje. Tako Je poskrbljeno za slovesneJSe okolje poročnih obredov. B Različne cene v mestnih sla-Ičlčarnah i*o pogosten predmet pogovorov, v slaščičarni državnega sektorja stane namreč košček torte 23 dinarjev v zasebni slaščičarni pa manjši košček po 30 dinarjev. Zakaj to, se sprašujejo Novomeščanl! m 7. Junija priredi občinski odbor Rdečega križa v Novem mestu svečano akademijo v počastitev dneva krvodajalcev. Prireditev bo ob 20. uri v Domu ljudske pro-svete. Program bodo izvajali podmladkarjl Rdečega križa, učenci glasbene šole in drugi. Ob tej priložnosti bo odlikovanih 60 krvodajalcev. ■ Seminar za prometno vzgojo Se Je začel preteklo soboto na novomeškem učiteljišču. Obiskujejo ga dijaki petega letnika. Seminar bo trajal to dni in }? na-rr.enlen bodočim učiteljem zato, da bodo V">hko šolirje poučevali tudi o prometu. V 23 urah naj bi se tečajniki naučili vsega, kar Je potrebno vozniku mopedistu. Po končanem tečaju bodo lahko opravljan izpite za vožnjo z mopedom. ■ Gasilska mladina Novega mesta Je praznovala dan mladosti. Ze na predvečer praznika so gasilski mladinci ln mladinke na Marofu nastopili v skupnem programu ob kresu, naslednji dan pa so se udeležili sprevoda skozi mesto ln prikazali taktiko gašenja. Tako Je letos tudi gasilska mladina lepo prispevala k splošnemu mladinskemu prazniku. ■ Na živilskem trgu je bilo v ponedeljek, 29. maja, dobiti vsega. Naprodaj so bila jajca po 19 ln 20 dinarjev, solata v glavicah po 18 dinarjev, solata na merice po 30 dinarjev, mleko po 46 dinarjev, vino po 1S0 dinarjev, češnje po 130 do 150 dinarjev, nova čebula v šopkih po 20 dinarjev, korenček v šopkih po 20 dinarjev, rdeča pesa v šopkih po 40 dinarjev. Jagode po 200 dinarjev liter, redkev v šopkih po 10 do 16 dinarjev itd. Kot običajno so prodajali tudi semena, rože. sadike, okrasne predmete, konfekcijo, pletenine. ■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Pepca Pirnar lz Kettejevega drevoreda — deklico in Rozalda Meserko iz Dilančeve ulice — deklico. Poročila sta se: Jože Kovači č. brivski pomočnik s Ceste komandanta Staneta S. in Alo1tH.it Marerionl. delavka lz Muzelske S, Umrl 1(» .To*« Kr»vrsr. upokote-nec s Cest» komandanta Strneta 5 — star 6t let. bili z njihovim igranjem nadvse zadovoljni. Ob koncu igre so se jim prisrčno zahvalili in jim podarili šopike rož. Oba oddelka osnovne šole za odrasle sta zaključila tečaje že v aprilu, prejšnji teden pa sta šla na ekskurzijo po alpskem in kraškem svetu. Dela pri gradnji pekarne uspešno napredujejo. Ze pred dnevi so začeli betonirati temelje. Upajo, da bo stavba za novo pekarno v surovem stanju gotova že letos. Tudi v Metliki se pripravljajo na prireditev »Moj kcaj včeraj, danes in jutri«. V njej bodo sodelovali pionirji. Posebna kom'sija je razpisala več tem, med drugim o gospodarstvu metliške občine, o Metliki danes, zgodovini pred NOB, zgodovini NOB in o o kulturnih in turističnih znamenitostih Metlike in okolice. Prejšnjo soboto je bilo zaključeno obvezno fluorografiranje. Baze za' fluorografiranje so bile v vseh večjih krajih, tako da so se fluorografiranje lahko udeležili prav vsi. Fluorografiranih je bilo okrog štiri tisoč ljudi. Pred dnevi se jc sestala komisija za izobraževanje borcev pri občinskem odboru ZB. □ V Sevnici potrebujejo nov kinoprojektor. V soboto in nedeljo so gledali slovenski f'ilm »Veselico«, o katerem pa ni bilo slišati pohvalne besede. Ljudje so imeli občutek, kot bi gledali nemi film. Ze na Občinski konferenci je bilo nakazano, da se ni posvečalo dovolj pažnje izobraževanju borcev in udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, zato je komisija obširno razpravljala o teh problemih. Ob smrti našega dragega in nepozabnega moža in očeta FRANCA GASPERINA Iz Dol. Skopic pri Brežicah, -e zahvaljujemo vsem. ki so ga ■premili na njegovi zadnji poti fer za poslovilni govor in vence, "risrčna hvala tudi zdravnikom n strežnemu osebiu brežiške ln invomeikp bolnišnice. Žalujoča družina Gašperln BNOVO MESTO V času od "22. do 29. maja je lo rojenih 12 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Franc Potočar, sin kmeta iz Dol. Komenc, m Martina Strajnar. hči kmeta iz Zdinje vasi. Alojz Turk, delavec, in Ro-zalija Sprinner, delavka, oba iz Podgore, Janez Rukše. delavec lz Hrušlce, in Antonija Jenežič. delavka lz Vinjcga vrha. Stanislav Avguštin, kmet iz Stopič, in Marija Murn. hči kmeta s Sel pri Zajčjem vrhu. Janez Janec, delavec, in Marija Strajnar. hči kmeta, oba iz Zdinje vasi. Viktor Ka-stelic, šofer s Pristave, in Slavica Jakša, hči kmeta s Hrasta. Umrli so: Ana Drobnič, hči upokojenca iz Metlike, stara 45 let. Marija Žagar, gospodinja iz Daljnjega vrha. stara 83 let. Anton Plavc. kmet lz Vel. Bučne vasi. star 80 let. ja Papac lz Bukoška — dečka, Ana Mlakar iz Rovišča — deklico, Alojzija Pfajfar iz Krškega — dečka, Karlina Golobic iz Buše-če vasi — dečka, Frančiška Sko-berne s Senovega — dečka, Marija Novak iz Zadovlnka — dečka, Antonija Golobic lz Breganskega sela — dečka, Helena Prah iz Podbočja — d?klico, Frančiška Unetič iz Gazic — deklico, Marija Hribar iz Brezja — dečka, Marija Sulc iz Osredka - deklico, Terezija Meke iz Brežic — dečka, Ro-zalija Gašpcrin iz Skopic — dečka. Marija Reberšak iz Blatnega — dečka, Danica Pejič iz Lešnice — dečka, Danica Kunej iz Trebč — dečka. Elizabeta Zupan iz Krškega — dečka. :SR€C "mm Ob izgubi nepozabne hčerke FANIKF. SLAK lz Koroške vasi se Iskreno zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali, ji darovali vence ln jo spremili . na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči starši PREKLICI Preklicujem Izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 2;T228. . — Stanislava Kovic, Most 5,. Mokronog. Franc Zupančič iz Plemberka 10, Stoplče, preklicujem, kar sem govoril o Francu Kralju iz Plemberka, Stopiče. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Zofija Pust lz Zeljn — dečka. Marta Troha lz Starega Loga - dečka, Stanka Jan-žekovič iz Iladošev — dekligo, Marija Novina iz Dol. Toplic — deklico. Anica Kocjrn Iz Črnomlja — deklico. Danica Hočevar \i Stare vasi — dečka, Marija Jeršin iz Dol. Piaproč - deklico. Cvetka Eršte iz Cešnjlc — dečka, Ana Gliha z Dolge njive — dečka, Terezija Har-bo iz Dupelj - dečka, Martina Skedelj iz Vel, Brusnic — dečka, Silva Makarovič iz Smihela — dečka. Marija Turk z Vel. Slatnika -dečka, Julka Brulc iz Smolenje vasi — dečka, Magda TiMerič z Go-reniega — dečka, Terezija Gršič lz Metlike - dečka. Matilda Kralj iz Prlstavice — dečka, Marija Gol iz Gotne vasi — deklico, Anica Kobe ir, Dnbindola — dečka, Itoza Kel-višar iz Vel. Brusnic — oeeka. Ivanka 2unič iz Črnomlja — deklico, Frančiška Bizjak iz Skovea — dečka, Cirila Gričar iz Hrastovi-ce ,— dečka, Marija Klcvičar iz Vel. Brusnic - dečka, Alojzija Kek z Luže — deklico, Ivanka Bencina lz Ljubljane — dečka, Marija Jura-jevčič iz Semiča - deklico. Iz brežiške porodnišnic-* Pretekli teden so v brežiški porodnišnic rodile; Pepca Zupan Iz Osredka — dečka, Vera Farič iz Loga — dečka, Natalija Zorič lz Zupeče vasi - dečka, Ivanka Ra-čič lz Mrtvic — dečka, Adela Ašič iz Zdol _ deklico, Helena Popovič iz Beograda — deklico, Mari- V petek sem izgubila od lekar-nedo zdravstvenega doma očala (ne sončna!). Najditelj naj jih proti nagradi odda v novomeški lekarni. Gelee Rovale — matični mleček, garantirano znanstveno stabilizi- Pretekll teden so .se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Ludvik Makse, kmet z Rdečega Kala, je bil pri pretepu poškodovan. Jože Ivane, posestnik iz Drasče vasi, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Polde Držaj, sin kmeta lz Dragatuša, si je pri pretepu v gostilni poškodoval glavo. Ivan Polh, upokojenec iz Zeljn, si je v gozdu poškodoval desno nogo. Stanislav Stancar, čuvaj !z Brezi j, je padel z motornim kolesom m se poškodoval. Anion Stravs, sin delavca iz Semiča, je našel piš-tolo in se po nesreči ustrelil v levo nogo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici; Andrej Gabron, kovač IE Bojsne, se je poškodoval pri igranju odbojke; Ujordja Botnerja, delavca iz Savskega Marofa, je nekdo napadel ter mu prizadejal poškodbe; Sla\ko Pelerfič, sin kmetovalca lz Stare vasi, si je pri padcu 7 drevesa zlomil desno roko in poškodoval desno nogo; Cecilija Trupej, upokojenka lz Kallševca, si je pri padcu zlomila desno nogo: Anica Krulc, uslužbenka lz Senkovea, je pri padcu dobila poškodbe po glavi. Marija '"olarlč, gospodinja iz Podbočja, si je pri padcu zlomila levo roko: Ivana Sušo. kmetovalca lz Okljukove gore. Je brcnil konj it mu poškodoval rebra: Pet«r Ptibič, kmetovalec iz Selc. se Je pri delu usekal v levo nogo. — Martina Bnrbifa. kmetovalca lr Banovca, ie nekdo nri napadu poškodoval po glavi. 25. maj - praznik Vel. Gabra V Velikem Gabru so hkrati imeli kar trojno praznovanje: rojstni dan maršala Tita, dan mladosti in krajevni praznik. Ta dan jih spominja na pomemben dogodek iz NOB. 1942 so partizani minirali železniško progo med vasmi Breg in Stranje. Okupatorjev transportni vlak je iztiril in zapeljal v Temenico. S tem so partizani zelo oškodovali okupatorja. 28. maja sta organizacija ZB in krajevni odbor v počastitev praznika in 20-letnic.e ljudske revolucije priredila proslavo. Ob devetih dopbldne je bila slavnostna seja krajevnega od- Nova trgovina v. Črnomlju Preteklo soboto jo delovni kolektiv splošnega trgovskega podjetja v Črnomlju slavil novo delovno zmago. V Ulici Staneta Rozmana so odprl; novo poslovalnico — drogerijo. V trgovini lahko dobijo kupci kozmetične izdelke, fotomaterial, drobno galanterijo itd. Prodajalnica je lepo urejena. Potrošniki kolektivu trgovskega podjetja čestitajo. bora, ki se je je udeležil tudi predsednik ObLO Trebnje Ciril Bukovec. Zatem je bila proslava s pestrim kulturnim sporedom, na katerem so nastopili tudi učenci osnovne šole. Ljudje so navdušeno pozdravili nastop pionirjev. Pel je mladinski pevski zbor iz Sel-Sumberka, ki ga je vodil tovariš Zupančič. Kljub slabemu vremenu je prireditev gledalo veliko ljudi. Slavka Peruš SPORED RADIO LJUBLJANA SOBOTA - 3. junija: 5.00-8.00 Dobro jutrol (Pisan glasbeni spored) - 8.05 Glasba ob delu — 8.25 Z vseh vitrov - 8 55 Radijska šola za nižjo stopnjo -9.25 Za vsakogar nekaj -' 10.15 Koncert za klavir in orkester -10.40 Angleščina za mladino — 10.33 Harfa in mandolina - 11.00 Po svetu jazza - 11.30 Pionirski tednik -H.50 Otroci izbirajo pesmico -12.00 Trio Avgusta Stanka - 12.15 Kmetijski nasveti - 13.15 Obvestila Gasilci v Velikem Podlogu Ob zaključku požarnovarnostnega tedna je bilo v nedeljo, 21. maja, v Velikem Podlogu občinsko tekmovanje pionirskih desetin. Ker je bilo predhodno izbirno tekmovanje po središčih, so društva zastopale pionirske desetine z Rake, iz Kostanjevice. Velikega Podloga in Brestanice. Zal se pionirska desetina iz Vidma-Kr-škega iz neznanih razlogov tega tekmovanja ni udeležila. Naj omenimo, da je bilo tekmovanje dobro izvedeno in je nemotenp potekalo Dokazalo je tudi, da imajo gasilci zares dober naraščaj. ' Tatinske roke segajo po cvetju... Novo mesto se po zgledu dru;ih večjih mest nai? države vedno bolj odeva v cvetje. Tako imamo v mestu precej vrtičkarjsv, ki razen solate In drugih kultur gojilo tudi cvetje. Pa »o se spet pojavili ljudje, ki jim to ne godi ali pa kl si hočejo na račun go'iteljev cveti-i urediti s^rtc lastne vrtove aH okrasiti stanovanja. Iz vrtičkov pođ Kapitljem in v ulici Mej vrti zdaj tu zda.) tal« čez noč izginejo najlepši cveti, pretekli »eden pa Je z vrta pod Kapitljem izginil celo večji cvetlični lonec sfMktusl. Pred kratkim si Je kavarna Metropol nabavila nekaj velikih cvetličnih posnrt na piisebnih stoh.lih, polnih lepega okrasnega cvetja, ln Jih postavila pred kavarno. Pa se Je fp utegnila tatinska roka In Iz posode Izruvala kupčalc rveljn. V času, ko ■■ mesto počasi Ie odeva v zelenje In cvetje, Jc pa res zelo žalostno, da moramo zapisati v anale našega mesta tUdI Krajo cvetja iz wtov in javnih nasadov! ZA KRAJEVNI PRAZNIK MIK N IE Krajevni odbor — Krajevni odbor SZDL — Osnovna organizacija ZKS — Krajevni odbor ZB — Vaški aktiv LMS — Krajevni odbor ZVV1 — Krajevni odbor ZROP — Krajevni odbor RK — Društvo prijateljev mladine — Lovska družina — Delavsko prosvetno društvo SVOBODA T0VARMA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« — »DANA«, destilacija, tovarna likerjev, sadnih sokov, promet z vinom, pivom in bife ŽGAJNAR BOGOMIR, kleparstvo - FRIZERSKI SALON - "JRBJČ IVAN splošno kovaštvo - GOSTILNA K0LENC BOJAN - V0D0P!VEC STANISLAV, parna pekarna - MANDELJ ADOLF, orodno kovaštvo, Sotla Pionirji - gasilci so se pomerili v marsičem: pred tremi strokovnimi komisijami so odgovarjali na vprašanja iz gasilske literature in izvajali vaje z brentačo, spremljali in oddajali so poročila po telefonu ter izvedli štafeto s prenašanjem ročnika. Od 200 možnih točk jih je pionirska desetina z Rake dosegla 194. iz Brestanice 190, iz Velikega Podloga 189 in iz Kostanjevice 132. Pionirska desetina z Rake je zasedla prvo mesto in bo zastopala občinsko gasilsko zvezo na okrajnem tekmovanju 11. junija v Trebnjem. D. K. iz Brežic Uprava za ceste LRS je pričela obnavljati asfalt na cesti I. reda Brežice — kolodvor. Zgornja površina obloge bo od Doma JLA do kolodvora obnovljena v nekaj dneh. in zabavna glasba - 13.30 Na oh-cetl... - 13.50 Od arije do arije - 14.20 Sport in športniki - 14,33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 S knjižnega trga - 16.00 Vedri zvoki - 16.25 IX najnovejšega repertoarja Jugotona — 16.40 Moški komorni zbor iz Celja - 17.00 Lokalni dnevnik - 17.13 Po kinu se dobimo - 17.45 Italijanski pevec Jolmy Dorelli - 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Diver-timento - 18.30 Pozdrav z gora -18.45 Okno v svet - 19.00 Obvestila, reklama in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Jugoslovanski ljudski plesi - 20.20 Melodije raznih dežel - 21.00 Za prije-ien konec tedna - 22.15 Oddaja za izseljence - 23.05-23.10 Evropsko prvenstvo v boksu - 23.lt/ Do polnoči v plesnem ritmu. NEDELJA - 4. Junija 6.00—6.30 Nedeljski -jutranji pozdrav - 6.30 Veselo na pot — 7.30 Radijski koledar in prireditev dneva — 7 35 Holandska vojaška godna - 8.00 Mladinska radijska igra - B.40 Iz albuma skladb za otroke 8.50 Matineja za zabavo — 9.40 Šopek samospevov in klavirskih skladb - 10.00 Se pomnite tovariši.. .» — 10.30 Lepe melodije — 10.45 Spoznavajmo svet in domovino - 11.45 Orkester Alfred Scholz 12.0') Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -1 - 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert per v«»» d"nj. - 14.15 Naši poslušalci čestitajo lr. pozdravljajo II, 15.30 Arije, kl Jih radi poslušate - 16.00 Humoresjta tega tedna - 16.20 Dunajski vački 16.40 Peli so jih mati moja - 17.00 Za nedeljsko popoldne - 17.30 Radijska Igra - 18.24 Belokranjska rapsodija - 18.34 Polke in valčki domačih vižarjev - 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila - 20.03 Z zabavnimi melodijami v novi teden - 21.00 Mozart v operi - 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 3.03 Trije jugoslovanski skladatelji — 21.50 Pastoralna sonatina za flavto in klavir. Atletski četveroboj: TRIGLAV-RU-DAR-ČRN0MEU-M0V0 MESTO Lanski nastop novomeških atletov ln atletinj v B programu zvezne atletske lige je prinesel lepe uspehe. Novomeščanl ».o bili med slovenskimi eklpa,m! najboljši. Novnmeščanke pn druge — zn Celjskim Kladlviirjem. Tudi letošnje tekmovanje (I. kolo bo v nedeljo, 4. junija, v Novem mestu na stadionu »Bratstva ln enotnosti« od 9. ure dalje) bo zelo zanimivo. Na sporedu bo za- nimiv fetveroboj Stilih moških ln treh ženskih ekip, pravzaprav najboljših slovenskih ekip. kl tekmujejo v b programu iKiadi-vnr. Branik. Olvmolta Ud. tekmu-teto v razšlrip-iem A programu) Triglava Iz Kranja. Rudarja lx Trbovelj, Partizana I/ CrnomIM in domačega Partizana. Pri žen« skah br> le trobo.1, ker v ("mumija pitrtaio rrn^ke ekipe. čestitajo: 61. Ko sem se spet zavedel, je Silver že vse opravil; imel je spet berglo pod pazduho in klobuk na glavi. Toda tedaj je segel z roko v žep, izvlekel iz njega piščalko in nekajkrat zapiskal. Seveda nisem vedel, kaj ta signal pomeni. Sodil sem, da kliče svoje pajdaše. Lahko bi me našli in ujeli. Morda tudi mene čaka nož, sem si mislil. Izmotal sem se iz grmovja in se splazil na jaso. Še sem slišal, kako so se klicali med seboj, in ti glasovi so mi nabrusili pete. Tekel sem na življenje in smrt. 62. V mislih sem se poslovil od ladje in dobrih tovarišev, kajti kazalo je, da me na pustem otoku čaka od lakote lc smrt. Ko sem se ustavil ves v strahu, mi je hotelo skočiti srce iz prsi. Tedaj sem med drevjem opazil temno in kosmato postavo, ki se mi jc umaknila za debla. Kazalo je, da mi je tudi tu pot zaprta, kajti postava me je obkoljevala. Najprej sem pomislil na Ijudo-žrce, toda divjak se je vrgel predme na kolena in spregovoril; »Imenujem se Ben Gunn in že cela tri leta nisem govoril z ljudmi.« 63. šele zdaj sem videl, da jc belec in da ima prav prijeten obraz. Bil je ožgan od sonca, kosmat in na moč razcapan v svojih cunjah iz jadrovinc. Ogledoval me jc s pravcato radovednostjo, božal mojo obleko, čevlje in roke. Pripovedoval mi je o svojem življenju in kako so ga pred leti njegovi tovariši izpostavili. Zaupal mi je, da je bogat, toda hipno mu je šinila prek lica temna senca. Grozeče me je vprašal: »Povej, ali si s Flintovc ladje?« Zdaj me je navdihnila srečna misel. 64.—Zaslutil sem v njem zaveznika. Povedal sem mu, da je Flint mrtev, da pa imamo na ladji Flintovc mornarje, ki nam strežejo po življenju. Tako je zvedel za kašo, v katero je padla naša ekspedicija na Otoku zakladov. Zgrozil se je, ko sem mu povedal, da vodi upornike Dolgi John. Ben je plul nekoč na Flintovi ladji skupno s Silverjem. Ponudil je svojo pomoč, če ga bomo rešili stiske in, ko sem mu zagotovil, da je mr. Trelawncy poštenjak in da mu bo rad pomagal, mu je pošteno odleglo. KOSOVO POLJE - skladišče rud 1 Letošnji filmski festival V Cannesu je bil posebno uspešen za Italijanke. Prvo nagrado je dobila Sofija Loren za svojo vlogo v filmu Cioccara, odrezale pa so se tudi druge njene vrstnice — med njimi Claudia Carclinale (na sliki), ki Je bila na festivalu predstavljena kar z dvema filmoma; z »Dekletom s kovčkom« in »Popotnico«. Tehnika Jc na vseh področjih na neustavljivem pohodu. Ka sliki je tranzistorski televizijski sprejemnik, kakršne so začeli izdelovati na Japonskem. To je prenosen aparat na drobno baterijo. Globok je komaj 23 cm, širok 20 cm in visok 15 cm. Ima vgrajeno anteno in gra vse skupaj lepo v torbo. Kosovska planota, obdana z vencem planin Kopaon'ka, Sare, Goleša, Cičavice in drugih, je bila pred kakimi 40 milijoni let dno velikega Paleogen-skega morja, ki se je potem izlilo skozi »kosovska vrata« (pri Kačaniškj soteski) v Sredozemsko morje. Zato ni čudno, da je Kosovo orjaški rezervoar najrazličnejših rudnin. Do podzemskih skladov Kosova so prvi prodrli rudarji iz daljne Saksonske, ki so jih poklicali Nemanjiči, vladarji srbske srednjeveške države. Ti rudarji so kopali svinec za plošče, s katerimi so tedaj pokrivali palače in cerkve, ter srebro zal nakit in posodo. V Novem Brdu, Vi je še v 14. stoletju imelo okrog 40.000 prebivalcev, in v Trepči je cvetelo rudarstvo Saksoncev in Du-brovčanov, ki so tu imeli svojo kolonijo in bili izvrstni rudarji in topilničarji. Spričo svoje naravne lege v osrčju Balkanskega polotoka je Kosovo kot razkrižje karavanskih poti imelo velik pomen tudi v trgovinski izmenjavi. Se v 14. stoletju so bili v Prištini veliki mednarodni sejmi. Po usodni kosovski bit- Južno sadje ob naši obali Ob jugoslovanski morski obali raste danes okrog 100.000 rodovitnih južnih dreves, tako imenovanih agrumov — pomaranče, mandarine, limone. Vsa ta drevesa dajo ob ugodni letini okrog 50 vagonov sadežev. Limone uspevajo le v južni Dalmaciji in črnogorskem Primorju. Pomaranče pa sežejo vse do severne Dalmacije, rodijo tudi na otoku Lošinju. Od južnih sadnih dreves', ki rasto na naši obali, najlaže prenaša mraz mandarina sorte »unšiju«, ki jo uspešno gojijo celo v Kopru. Ta mandarina prenese kar 12 stopinj pod ničlo. Znano Je, da hotelirji ne dovolijo likati gostom po hotelih. Neka londonska gospodinja Je izumila pripravo, prikladen likalnih v obliki ročaja pri kovčku, ki pomeni rešitev tega vprašanja. Sliki kažeta, kako je treba napravo uporabljati. Ena izmed angleških tovarn je že pričela serijsko izdelovati novi likalni!; oziroma kovček. ki leta 1389, ko so Turki uničili moč srednjeveške srbske države, je začelo rudarstvo naglo hirati. NA KOSOVEM IMAMO POMEMBNE RUDNE REZERVE Zadnje raziskave geologov na Kosovem so dale zelo obetajoče podatke: Kosovo ima 46 odst. skupnih jugoslovanskih rezerv lignita, 47 odst. svinca in cinka (s primesjo zlata in srebra), 27 odst. kroma, 32. odst. magnezita in 14 odst. kaolina. Ker pa področje še ni do kraja raziskano, so verjetno zalo|e še večje. V zadnjem času^o na obronkih Sare našli azbest, v Ibarski dolini pa velike količine žvepla. Samo iz rudnika v Starem trgu so v zadnjih tridesetih letih dobili nad 16 milijonov ton svinčeno-cinkove rude. To rudo pa pridobivajo še tudi v drugih krajih. Predeluje jo topilnica z rafinerijo v Zvečanu pri Kosovski Mitrovici. . Ta Če hoče svet za vsako ceno naprej... Vsako leto se ponesreči povprečno devetina do ene četrtine delavcev. Na 10 tisoč delavcev se smrtno ponesreči eden, včasih pa tudi deset delavcev. V ZDA imajo vsako leto okrog 2 milijona za delo nesposobnih ljudi. 91 tisoč ljudi pa umre za posledicami nesreč. Zaradi tega se občutno zmanjša narodni dohodek dežele. 1959 so n. pr. v tej ameriški državi ocenili izgube zaradi nesreč in smrti na 230 milijonov delovnih dni ali, izraženo v sredstvih, gospodarske škode je bilo 4 milijarde in 200 milijonov dolarjev. Tudi Francozom nesreče ne prizanašajo, saj cenijo letne izgube zaradi nesreč na 8,5 milijona delovnih dni., Zanimivo bi bilo, če bi te podatke primerjali z nesrečami v Sloveniji. 1959 je bilo v Sloveniji 50.505 nesreč pri delu, pri čemer je 64 ljudi umrlo. Na 1000 zavarovancev se je poškodovalo in iskalo pomoč 98 ljudi. Zaradi nesreč pri delu pa je bilo izgubljenih 983.679 delovnih dni. Iz statističnih podatkov se vidi. da je bilo največ nezgod pri upravljanju z vozili, električnim tokom, zaradi vročine itd. Ti podatki povedo, da se je komaj petina nesreč zgodila pri strojih. Hitrejša proizvodnja, novi stroji, splošna naglica in mrzlično iskanje vsega novega povzroča, da človek često pozablja nase, kar dokazuje tudi povečano število nesreč v manj razvitih državah, ki se šele modernizirajo. 840 gramov težak novorojenček V splošni bolnišnici v Karlovcu je bila nedavno rojena punčka, ki je tehtala 1000 gramov in je bila dolga 37 centimetrov. Cez pet dni je bilo dete težko samo še 840 gramov. Skrbi zdravnikov je uspelo, da so novorojenčka rešili. Po 32 dneh je bil .spet težak 1000 gramov, 109 dni kasneje pa je ta »najlažji pacient« karlovške bolnišnice tehtal že 3150 gramov, kar je za novorojenčka normalna teža. m ZASLUŽNI UČENJAK Učitelj je govoril o velikem iznajdhelju Edisonu, ki je med mnogimi drugimi stvarmi izumil tudi žarnico. Ko se je Tonček vrnil iz šole, je navdušeno rekel mami: . »Pomisli, kasne zasluge ima Edison! Ce bi ne bilo njega, bi morali sedaj gledati televizijo ob sveči adi petrolejski svetilki.t CARINSKA Carinik na meji vpraša starejšo žensko: »Vino? Žganje? Kava?" »Naa« mu odgovori ženska. »Ce pa že imate limonado...« NAROBE RAZUMELA Zaradi pomanjkanja prostora so morali pevci imeti vaje kar v gostilni. Pa vpraša hčerka mamo: Kako, da gre oč'