TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Ponovno imenovanfe tov. Vladimira Logarja, dipl. oec. za generalnega direktorja ZP Iskra
Ob ponovnem imenovanju tov. Vladimira Logarja, dipl. oec., za generalnega direktorja Združenega podjetja ISKRA KRANJ, se je tov. Logar zahvalil za izkazano za-
letih. V tem času smo uspeli ustvariti zaupanje v združeno podjetje ne samo znotraj organizacij v sestavu ZP, temveč tudi pri družbeno-po-litičnih organizacijah SRS in
■m
Tov. Vladimir Logar — vnovič imenovan za generalnega direktorja združenega podjetja ISKRA
upanje z naslednjimi besedami:
»Menim, da to priznanje velja tudi mojim sodelavcem v združenem podjetju in priznanje vsem službam, ki so sedaj delale na razvoju našega podjetja.
Predvsem je važno, kakšna je perspektiva ISKRE, kakšni so naši cilji v prihodnjih
zlasti, kar je važno, zaupanje pri bančnih hišah v Sloveniji in Hrvatski.
Smatram, da bi morala ekspanzija ISKRE predvsem bazirati na tržnem, finančnem in kadrovskem konceptu. Akceptiranje tržnega koncepta je za naše bodoče poslovanje zelo važno, kajti za ISKRO mora biti trg arbiter,
Direktor SC Ufetod Rotar — predsednik SO Ljubljanske banke
Minule dni j'e bila seja izvršilnega odbora Ljubljanske banke (eks. KBH). Ker je bila to prva seja po občnem zboru so izvolili tudi novega predsednika izvršilnega odbora. To funkcijo so, za mandat naslednjih štirih let poverili direktorju Iskra Commerce Metodu Rotarju. K imenovanju naše iskrene čestitke!
ki pove, kaj in v kakšnih količinah naj se proizvaja in kakšne naj bodo cene izdelkom. Osnovna baza za realizacijo tega koncepta je predvsem v organizaciji ISKRA COMMERCE, ki združuje v sebi vse tržne funkcije. Sodim, da je v prihodnjih letih ocena tržne situacije za naše podjetje ugodna.
Finančni koncept — princip likvidnosti podjetja, naj omogoča obstoj in rast proizvodnje in ekspanzijo našega podjetja. Mislim, da bi morali z lastnimi sredstvi, ki jih moramo ustvariti z lastno akumulacijo in z bančnimi sredstvi, ustvariti finančno moč za nadaljnjo rast.
V prihodnjih letih sc predvideva tudi povečanje investicij v različnih naš:h organizacijah. Nekatere so že v teku. za druge pa sc pripravljajo elaborati za nadaljnje financiranje investicij. Na tem področju obstaja še nova kvaliteta, to je kvaliteta vlaganja tujega kapitala, s čemer bi prišli s proizvodnjo na svetovno raven v kvaliteti, racionalni organizaciji in proizvodnih stroških. Moč ISKRE bi bila zlasti v koncentraciji finančnih sredstev na nivoju ZP, s čemer bi bila dana hitrejša in učinkovitejša možnost posredovanj pri nekaterih organizacijah, čimvečja bo naša finančna moč, temvečja bo možnost pomagati tovarnam, ki bi zaradi tržnih nihanj prišle v težave. V ta namen bi bilo treba koncentrirati večja finančna sredstva.
Tretji koncept, ki je zelo važen, je kadrovski koncept oz. vprašanje kadrovske politike v ZP. Z decentralizacijo ISKRE smo v veliki meri zanemarili kadrovsko politiko in sodim, da bi morali v prihodnjem obdobju posvetiti več pozornosti kadrovski politiki, ki naj sc koordinira na nivoju ZP. Če ne bomo imeli kadrov, ne bomo dosegli ciljev, ki jih postavljamo z našo poslovno politiko.
Ko ocenjujem poslovanje ZP, smatram, da je oblika združenega podjetja primerna, saj je dala vrsto pozitivnih rezultatov. Razvoj zadnjih let kaže, da je bila pri posameznih organizacijah ustvarjena velika pobuda pri reševanju njihovih proble-
(Dalje na 2. strani)
Razpis volitev
Delavski svet Združenega podjetja ISKRA KRANJ je na svojem 7. zasedanju, dne 20. marca 1970 v Ljubljani sprejel naslednji
SKLEP
a)	Volitve v delavski svet ZP in delavski svet enote Strokovnih služb ZP sc razpišejo za
sredo, 22. aprila 1970
b)	Deiavski svet ZP šteje 53 članov ter se volitve, dokler ne bo sprejet novi statut ZP izvedejo tako, da se na izpraznjena mesta izvoli 31 članov za mandatno dobo 2 let po naslednji tabeli:
/olilna enota	Voli
1.	Elektromehanika Kranj	6
2.	Elementi Ljubljana	2
3.	Aparati Ljubljana	1
4.	Naprave Ljubljana	1
5.	Instrumenti Otoče	1
6.	Elektromotorji Železniki	2
7.	Avtoelektrika Nova Gorica	1
8.	Kondenzatorji Semič	2
9.	Sprejemniki Sežana	—
10.	Usmerniki Novo mesto	1
11.	PolDrevodniki Trbovlje	1
12.	Avtomatika Pržan	—
13.	Elektronika Horjul	—
14.	Orodjarna Ljubljana	1
15.	RIZ Zagreb	5
16.	COMMERCE Ljubljana	3
17.	ZZA Ljubljana	1
18.	Strokovne službe ZP	1
19.	šolski center Kranj	1
20.	CAOP Ljubljana	1
	Skupaj:	31
c)	Delavski sveti volilnih enot, ki volijo v DS ZP, razen volilne enote 9, 12 in 13 (glej tabelo pod b) naj v roku ID dni imenujejo:
—	komisijo za volilne imenike volilne enote
—	volilno komisijo volilne enote
in sestav obeh komisij takoj pismeno sporočijo predsedniku komisije za volilne imenike ZP in predsedniku volilne komisije ZP ket sta imenovana s tem sklepom pod točko d) in e).
č) Zbori delovnih ljudi, ki naj predlagajo kandidate v DS ZP, se skličejo v volilnih enotah, ki volijo v DS ZP (glej tabelo ped b) v času od 1. 4. do 10. 4. 1970.
Predsedniki volilnih komisij volilnih enot naj dostavijo volilni komisiji ZP (predsedniku te komisije) v roku 2 dni po opravljenem zboru, a najkasneje do
11.	aprila 1970:
—	zapisnik zbora
—	kandidatno listo
V kolikor delavski svet volilnih enot do tega datuma še ne bi imenovali volilnih komisij, so za dostavo zapisnika zbora in kandidatne liste zadolženi sekretarji.
d)	Delavski svet imenuje volilno komisijo ZP v naslednjem sestavu:
predsednik — Ančik Mitja — Strokovne službe ZP član — žibert Alojz — Elektromehanika Kranj član — Dolhar Stefan — Strokovne službe ZP namestnik
predsed. — Logar Franc — Elektromehanika Kranj namestnik
člane — Možina Alojz — Elektromehanika Kranj namestnik
člana — Cenčič Drago — Strokovne službe ZP Ta komisija ima naslednje pristojnosti:
—	načelno skrbi za zakonito izvedbo volitev v DS ZP
—	sprejema in potrjuje kandidatne liste za volitve v DS ZP
—	razglaša izid volitev v DS ZP in izdaja izvoljenim kandidatom potrdila o izvolitvi.
e)	Delavski svet imenuje komisijo za volilne imenike DS v naslednjem sestavu:
predsednik — Orel Franc — Elektromehanika Kranj član — Pretnar Leopold — Strokovne službe ZP član — Kokalj Tine — Strokovne službe ZP Ta komisija ima proti komisijam za volilne imenike volilnih enot samo pristojnost nadziranja, koordiniranja in instruiranja.
f)	Delavski svet ZP priporoča delavskim svetom organizacij, katere volijo tudi v DS ZP, da razpišejo volitve v svoje organe upravljanja na isti datum, kot so razpisane volitve v DS ZP.
g)	Zbore delovnih ljudi po volilnih enotah otvorijo in volijo do izvolitve delovnega predsedstva člani DS ZP, pooblaščeni od predsednika DS ZP; skličejo pa jih v roku iz toč. č) predsedniki DS volilnih enot, za kar so pooblaščeni od predsednika DS ZP.
Sedmo zasedanje delavskega sveta ZP

r « '	.
Prihodnjič na dnevnem redu razprava o problematiki m sanaciji tovarne polprevodnikov
V sejni dvorani občinske skupščine Ljubljana-Siška je bito v petek, 20. t. m. 7. zasedanje delavskega sveta združenega podjetja, katerega dnevni red je obsegal sedem točk. Zasedanja, ki se je začelo z zamudo zaradi prepoznega prihoda nekaterih, članov, se je od 52 udeležilo le 35 članov.
Po uvodnih besedah predsednika DS, ing. Roka Žiber-ta je predsednik sindikalnega odbora ZP in predsednik razpisne komisije za razpis in imenovanje generalnega direktorja ZP prečital poročilo. Iz le-tega je bila razvidno, da je komisija v zakonitem roku prejela le eno prijavo na razpis in sicer prijavo dosedanjega generalnega direktorja Vladimira Logarja, dipl. oec. Po pregledu dokumentacije je razpisna komisija ugotovila da kandidat v celoti izpolnjuje razpisne pogoje, ki so v skladu z določili statuta ZP in, da se poročilo o položaju in perspektivah ZP v vseh bistvenih osnovah sklada z izhodišči družbeno-poli-tičnih organizacij ZP Iskra-Ker je tov. Logar komisiji predložil tudi program, ki ustreza nadaljnjemu razvoju ZP in interesom članom delovne skupnosti ZP Iskra, je komisija predlagala DS ZP, da tov. Vladimirja Logarja ponovno imenuje za generalnega direktorja združenega podjetja.
Člani DS so nato s tajnimi volitvami znova izvolili Vladimira Logarja za generalnega direktorja združenega podjetja Iskra Kranj, nakar se je le-ta zahvalil za izkazano zaupanje in spregovoril o programu. Izvajanja generalnega direktorja v celoti ob-zavljamo ločeno od tega zapisa.
V naslednji točki dnevnega reda zasedanja DS je ing. Drago Suša, predsednik od-
bora za začasno upravo v tovarni orodja poročal o rezultatih dela tega odbora v mesecih januar in februar 1970. Iz njegovega poročila povzemamo le nekaj bistvenejših ugotovitev, medtem ko bomo v prihodnji številki »Iskre« o poteku sanacije te naše organizacije spregovorili obširneje. Odbor za začasno upravo je v tem obdobju razen upoštevanja priporočil generalnega direktorja vlagal vse napore v to, da bi z izpolnjenimi naročili čim bolj zasedel razpoložljive proizvodne zmogljivosti, izdelal je sanacijski program, predvsem pa si je prizadeval izpopolniti vrzeli, nastale z odhodom številnih režijskih delavcev. Se zlasti pa si je prizadeval pridobiti nove strokovne sodelavce. V januarju je tovarna orodja dosegla 515.000 din fakturirane realizacije, prav toliko kot predvideva sanacijski načrt. V februarju je bilo fakturirane realizacije za 720.000 din, pri čemer pa to še vedno ni dovolj, da bi zapolnili praznino v proizvodnji. Po sanacijskem načrtu je predvidena tudi odprodaja nekaterih neustreznih strojev. Doslej je uspelo ugodno prodati tri takšne stroje, pri čemer je celo nastal presežek 30.000 din nad planiranim iztržkom zanje.
Glede na pomanjkanje režijskega kadra zdaj nekateri opravljajo tudi po več del, s čimer sc je njihov delovnik podaljšal celo na 12 ur.
tretjega člana pa bo izbral generalni direktor ZP.
Po krajši razpravi v zvezi z orodjarno sta bili nato sprejeti tudi predloženi sanacijska pogodba med ZP in tovarno orodja ter pogodba o pravicah in dolžnostih organizacije tovarna orodja.
Generalni direktor je v nadaljevanju zasedanja DS podal kratko informacijo o položaju v tovarni polprevodnikov v Trbovljah, katero je na željo članov DS nato še razširil v. d. direktorja tovarne polprevodnikov ing. Pucelj.
DS ZP je nato razpravljal o stališču DS tovarne »Avtomatika« glede tovarne orodja in ga sprejel s popravkom predlaganim, nato pa je bil sprejet ob minimalni razpravi tudi predlog tovarne kondenzatorjev za razširitev predmeta poslovanja tudi na razvoj kondenzatorjev, projektiranje in proizvodnjo opreme za proizvodnjo kondenzatorjev ter projektiranje, proizvodnjo, servisiranje in montažo opreme za kompenzacijo jalove energije.
Končno je DS ZP sklenil razpisati velitve v DS ZP za dan 22. aprila 1970.
Tov. Vladimir Logar med svojim ivzajanjem na DS ZP
Pred zbori delovnih ljudi
Čas med 1. in 10. aprilom je namenjen za izvedbo zborov delovnih ljudi v organizacijah ZP, v katerih bodo 22. aprila izvolili 31 novih-članov DS ZP.
Prav in potrebno je, da se teh zborov udeležijo člani kolektivov in na njih skupno pretehtajo, kdo izmed njih bo kot kandidat za članstvo v DS ZP vsestransko najbolj ustrezal. V najvišji samoupravni organ ZP ISKRA je treba za vse bolj pomembne odločitve kandidirati res tiste sodelavce, ki bodo s svojimi izkušnjami, znanjem in voljo po aktivnem sodelovan ju v DS ZP prispevali največ pri tehtnih odločitvah.
Ponovno imenovanje tov. Vladimira Logarja dipl. ©ec. za generalnega direktorja ZP iskra
Glede na prezaposlenost Janeza Volka, dipl. ing. in Alojza Oblaka, dipl. oec. v odboru za začasno upravo v tovarni orodja, je predsednik ing. Drago Suša predlagal imenovanje dveh drugih članov, ali pa nujno premestitev v samo tovarno. DS je to priporočilo upošteval in v odbor za začasno upravo imenoval tov. Jožeta Urha, a
(Nadaljevanje s 1. strani)
mov na področju komerciale, proizvodnje ali pa razvoja. To politiko moramo nadaljevati s tem, da nekatere institucije zboljšamo v okviru ZP, zlasti, da koordiniramo nekatera področja. Investicijska in programska politika bi morala biti maksimalno koordinirana; novi statut mora določene predloge v tem smislu vsebovati.
Naš cilj je, da bi ISKRA postala’ veliko in učinkovito podjetje, ne samo v jugoslovanskih mejah, temveč celo v Srednji Evropi — to je cilj, za katerega se moramo boriti. Formirati moramo tak potencial proizvodnje na področju elektronske industrije, da bo omogočil racionalno proizvodnjo. S tem bi omogočili konkurenčno sposobnost na domačem in tu-
Udeleženci 7. rednega zasedanja delavskega sveta ZP, kolikor jih je vztrajalo do zadaje točke sprejetega dnevnega reda
jem trgu. Mislim, da moramo ustvariti v naših organizacijah tako akumulacijo, ti bo omogočala take osebne dohodke, da bi se približali prvi polovici OD v industriji Slovenije ali pa vrhu, poteg tega pa tako akumulacijo, tla bo v stanju učinkovito prispevati k financiranju že omenjene ekspanzije Iskre.
Ko smo razpravljali o kandidaturi, sem komisiji dal nekatere pogoje. Bili so splošnega značaja: predlagal sena, da bi bil odnos organizacij do reševanja nekaterih problemov, ki se vlečejo že vrsto let — aktivnejši. Apelira! Bi. da tudi vi v okviru svojih možnosti vplivate na hitrejši reševanja težav, potreben je aktivnejši odnos do likvidacije starih obveznosti in do nekaterih institucij (ERC)-Treba je več spoštovanja <fc; govorov med organizacijami in združenim podjetjem.
Na koncu bi. še rekel, da imamo izdelano precej jasno perspektivo razvoja našega podjetja. Za realizacijo teh ciljev pa je potrebna maksimalna mobilizacija subjektivnih in materialnih sil v ZP ISKRA. Jaz osebno vam **• gotavljam,. da bom vlagal vse svoje sposobnosti, da dcce-žemo te cilje, o katerih se® govoril.«
»Avtoelektrika« Nova Gorica: Linija stikal in sklojpk
»AVTOELEKTRIKA« * 1
Gospodarfenge v ieUt 1969 - uspešno
Preteklo poslovno leto sodi med najuspešnejša poslovna leta od obstoja tovarne. O Proizvodni program je bil prekoračen za 9,3 %. 9 Poprečni osebni dohodki so znašali 1.083 din. @ Stopnja amortizacije se je močno približala ekonomski in moralni iztrošenosti osnovnih sredstev. ® Kljub zvečanim cenam reprodukcijskega materiala in storitev je bil dosežen planiran dobiček. ©
Fizični obseg proizvodnje je v letu 1969 dosegel 148 mio din. Proizvodni program tovarne je bil presežen za 93 %, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa se je dvignil fizični obseg proizvodnje kar za 31,5%. K odličnemu proizvodnemu rezultatu je pripomogla boljša izrabljenost proizvodnih zmogljivosti. Vseskozi je bila prisotna individualna zainteresiranost za delo pogojena s stimulativnim nagrajevanjem, ki je v pretežni meri pripomogla k dvigu produktivnosti dela.
Zaposlovanje je rahlo zaostajalo za predvidenim v gospodarskem načrtu za leto
1969.	Poprečno je bilo zaposlenih 1.003 ali za 14,4 % več kot v predhodnem razdobju.
I	Poprečni osebni dohodki na zaposlenega so se dvignili od | 886 din v letu 1968 na 1.083 din v letu 1969. Iz strukture osebnih dohodkov je razvidno, da je delež tistih osebnih dohodkov, ki ni odvisen neposredno od dela, iz leta v j teto manjši.
Kolektiv tovarne se je od-
1 ločit za postopen prehod na proste sobote. V preteklem letu sta bili prosti prva in Iretja sobota v mesecu. Zaradi prehoda na 42-urni delovni teden upada število razpoložljivih ur na zaposlenega, zato je zelo važno, da je izkoristek razpoložljivega delovnega časa čimbolj.ši. V letu 1969 je začela delovati poleg splošne ambulante tudi zobna ambulanta. Število bolniških ur na zaposlenega se je na ta način vidno zmanjšalo. Na splošno kaže neproduktivni delovni čas tendenco upadanja. V letu 1967 je odpadlo na zaposlenega 528 ur, v letu 1968 501 ura in v letu
1969 491 ur neproduktivnega delovnega časa.
V	zadnjih letih se je kolektiv tovarne odločil za postopen prehod k ekonomski in moralni iztrošenosti osnovnih sredstev. V letu 1968 je bila znižana življenjska doba strojev na 9 iet in gradbenih objektov na 50 let. Ker je v preteklem letu zakon o amortizaciji osnovnih sredstev gospodarskim organizacijam dopuščal., da le-te same določijo stopnjo odpisov lastnih osnovnih sredstev, se je kolektiv odločil za višjo stopnjo amortizacije, življenjska doba strojev in naprav je bila znižana na 5 let in gradbenih objektov na 20 let.
V	letu 1969 so bili razširjeni proiz.vodni prostori z dograditvijo nove proizvodne hale. Deloma je bil urejen notranji transport in nabavljena nova proizvodna oprema.
Rentabilnost osnovnih sredstev, ki je razvidna iz razmerja med celotnim dohodkom in nabavno vrednostjo osnovnih sredstev, se je povečala. V letu 1968 je prinesel vsak dinar osnovnih sredstev 1,72 din celotnega dohodka.
v letu 1969 pa je odpadlo na dinar osnovnih sredstev 2,66 din celotnega dohodka.
Ugotovitve, ki so izhajale jz poslovnih rezultatov preteklih let in smernice gospodarskega načrta za leto 1969 so poudarjale nujnost usklajevanja sredstev z razpoložljivimi viri. Med letom je primanjkovalo za poprečno 10 mio virov, ob koncu leta pa so se sredstva močno približala razpoložljivim virom.
(Dalje na 6. strani)
»Instrument!« Otoče
Ugodno
poslovanje tovarne v letu 196®
Poslovno leto 1969 je bilo za tovarno ugodno. Boja« zen, da prodaja v tem letu ne bo najboljša, ni bila upravičena. Plan proizvodnje je bil presežen za 22,8 °/o, zaradi ugodne tržne situacije, predvsem pa zaradi uspešne prilagoditve proizvodnje razmeram na tržišču. Rezultat povečanja proizvodnje je tudi zmanjševanje fiksnih stroškov, ker se odraža v poslovnem uspehu tovarne za leto 1969.
Z gospodarskim planom smo predvidevali, da bo v letu 1969 v tovarni poprečno 390 zaposlenih. Zaradi povečanega obsega proizvodnje pa smo bili prisiljeni zaposlovati nove delavce, tako da smo presegli planirano število za 4 %. Ker se je število zaposlenih povečalo počasneje, kakor pa obseg proizvodnje, se je povečala produktivnost. Medtem ko je bilo proizvedeno v letu 1968 na eno efektivno uro za 28,75 din izdelkov, je bilo proizvedeno v letu 1969 v istem času za 30,31 din izdelkov ali za 5,4 % več. Če preračunamo produktivnost na norma uro, se je ta povečala iz 55,98 din v letu 1968 na 57,55 din v letu 1969, ali za
2,8	%. To je nekoliko manj, kar pa je razumljivo, saj se je povečalo število zaposlenih v glavnem v neposredni proizvodnji. Od poprečno 408 zaposlenih je bilo 258 žensk in 150 moških.
V letu 1969 je znašal poprečni neto osebni dohodek na zaposlenega 1.090, — din. Izplačani znesek je za 11,4 °/o višji od predvidevanja v gospodarskem planu, saj smo predvidevali, da bo znašal v letu 1969 poprečni mesečni neto OD 978, — din.
Povečanje nasproti letu 1968 znaša 6 % in je rahlo višje od povečanja produktivnosti. Tudi v tem letu smo izplačevali osebne dohodke v sorazmerju z doseženim obsegom proizvodnje.
V	letu 1969 smo nabavili za
9,913.547,00	din materiala. Posebnih problemov pri nabavi materiala ni bilo, če izvzamemo stalne finančne težave pri uvozu in tožb s strani dobaviteljev.
Za proizvodnjo leta 1969 smo iztržili 25,204.119,00 din. Odstopljeni rabati predstavljajo precejšen znesek, vendar so v tej vrednosti upoštevani tudi odstopljeni trgovski rabati.
Celotni doliodek je izračunan po fakturirani realizaciji. Bojazen, da prodaja v tem letu ne bo najboljša, ni bila upravičena. Plan proizvodnje je bil presežen za 22,8 % zaradi ugodne tržne situacije, predvsem pa zaradi uspešne prilagoditve proizvodnje razmeram na tržišču. Rezultat povečanja proizvodnje je tudi zmanjševanje fiksnih sLro-škov, kar se odraža v poslovnem uspehu tovarne za leto 1969.
V	poročilu so navedene glavne značilnosti poslovanja v letu 1969. Vkljub slabim iz-gledom v prvih mesecih smo poslovanje uspešno zaključili* O težavah bi vsak sektor lahko marsikaj povedal, verjetno pa je za poslovanje tovarne še najbolj pereče vprašanje obratnih sredstev, ki pa tudi ni nerešljivo, če bomo še nadalje tako ali boljšo poslovali.
Sef finančnega sektorji Niko Truhačev
V februarju za 14 odstotkov presežena izvozna obveznost
V preteklem mesecu smo na področju izvoza zabeležili lep uspeh, saj je odšlo na številna tuja tržišča za skupaj L082.420 dolarjev izdelkov naših tovarn. Pri tem je odpadlo na čisti izvoz 916.859 dolarjev, kar je sicer lep rezultat, h kateremu so prispevale skoraj vse naše tovarne in tudi večina izvoznih regionov Iskra Commerce. Tolikšna izvozna realizacija pomeni 14% prekoračitev obveznosti v mesecu februarju in dopušča upanje na ugodno izpolnitev letnega izvoznega načrta ZP Iskra, seveda pod pogojem, da bodo naše tovarne kljub težavam, ki spremljajo proizvodnjo, uspele vsaka na svojem po-
dročju, zadostiti obveznostim, ki jih imajo do tujih tržišč.
Po posameznih izvoznih regionih Iskra Commerce je bilo v februarju takole: v re-gionu Zahod I gre prekoračitev planske zadolžitve zlasti na rovaš večjih količin plastnih uporov za Vel. Britanijo in požarno-vamostnih naprav v Francijo, medtem ko izvozne obveznosti na področju elektromotorjev za ZDA v celoti ni bilo mogoče izpolniti, pač zaradi težav, ki spremljajo uvajanje proizvodnje novih tipov elektromotorjev v tovarni. Vendar na tem področju lahko pričakujemo, da se bo že v marcu in apri-
lu položaj izboljšal in bo tudi tu dosežena ugodnejša izvozna realizacija.
V izvoznem regionu Zahod II je prekoračitev februarske obveznosti povzročil izvoz orodja iz tovarne orodja, ki ni bil planiran, medtem ko so bile ostale obveznosti tega regiona skoraj v celoti realizirane. Pri izvozu na področje SEV so večje izvožene količine kondenzatorjev iz tovarne v Semiču prav tako ugodno vplivale na prekoračitev mesečne obveznosti* medtem ko ima za ugoden zaključek izvozne dejavnosti na področje držav v razvoju zasluge predvsem merilna tehnika, zaradi izvoza večjih količin štovccv v Grčijo.
ELEKTROMEHANIKA KRANJ
§ sefe delavskega sveta
DELAVSKI SVET KRANJSKE TOVARNE PODPIRA PROGRAM IZGRADNJE ŠOLSKIH IN VZGOJNO VARSTVENIH USTANOV V OBČINI KRANJ PO PROGRAMU, KOT GA PREDLAGA SKUPŠČINA OBČINE KRANJ
DS sprejel prvo varianto za gradnjo šol in varstvenih ustanov v kranjski občini — Volitve v DS ZP in DS kranjske tovarne razpisane za 22. april 1970 — Potrditev plana izdatkov in dohodkov sklada skupne porabe za leto 1970 — Kredit za nakup 58 stanovanj —
Posojila graditeljem stanovanjskih hiš
Letos že vrsta
uspelih razstav
Kranj, 18. marca — Seje DS, ki jo je vodil predsednik Vinko Zupan, se je udeležilo 44 članov DS, kar kaže na skoraj 100-odstotno udeležbo. V prvi točki dnevnega reda je predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar obširno obrazložil nujnost gradnje novih šol in varstvenih ustanov v kranjski občini (o tem smo obširno poročali v 10. številki pod naslovom »Pred odločitvijo o gradnji šol in varstvenih ustanov v kranjski občini«).
V razpravi, ki je med drugim nakazala tudi pomanjkljivo in prepočasno zadevno informiranje — je prevladovalo mnenje, da bo DS podpiral zadevni program Skupščine občine Kranj, kar je tudi izraženo v naslednjem sklepu:
Delavski svet tovarne Iskra — Elektromehanika v sestavi ZP Iskra Kranj podpira program izgradnje šolskih in vzgojno-varstvenih ustanov v občini Kranj po programu kot ga predlaga Skupščina občine Kranj. Delavski svet se je pod določenimi pogoji, ki so navedeni v nadaljevanju, odločil za I. varianto predloga, ki se glasi:
»Financiranje se izvede s krajevnim samoprispevkom, uvedenim za dobo petih let in z družbenim dogovorom med občino ¡n delovnimi organizacijami o prispevku
160,00	din na leto od zaposlenega za dobo petih let. Upoštevana so tudi sredstva, ki se zbirajo za otroško varstvo po zakonu.«	.
Iskra Elektromehanika bo prispevala od vsakega zaposlenega člana delovne skupnosti v letih 1970 do 1974 (5 let) po 160,00 din na leto. Število zaposlenih se ugotavlja po letnem poprečju zaposlenih članov delovne skupnosti, ki stanujejo na območju občine Kranj in so v rednem delovnem razmerju (brez pripravnikov in vajencev).
Iskra Elektromehanika bo tako izračunana sredstva pričela izplačevati Skupščini občine s 1. 1. 1974 in to v roku, ki ne bo krajši od 4 let brez obveznosti zamudnih obresti. Odplačilo se uredi s posebno pogodbo. Za sklepanje pogodbe v skladu s tem sklepom se pooblasti upravni odbor tovarne.
Dodatno k sprejetemu sklepu je DS predlagal Skupščini občine Kranj, da vključi v program izgradnje šol za obdobje do leta 1975 tudi izgradnjo šolskega centra kovinske in elektro stroke za izobraževanje poklicnih dc-lavcev.
V drugi točki je DS sprejel sklep, da se volitve v DS ZP, delavski svet tovarne Elektromehanika, delavske svete obratov in služb, razpišejo za sredo, 22. aprila 1970.
Tretja točka dnevnega reda je bila namenjena planu izdatkov in dohodkov sklada skupne porabe za leto 1970, ki ga je DS sprejel brez pripomb. V zadnji točki je DS po predlogu komisije za stanovanjska vprašanja, sprejel sklep, da se pri Gorenjski
kreditni banki Kranj najame stanovanjski kredit z 2 odstotno obrestno mero in 7-let-nim odplačilnim rokom. Kredit bo najet za nakup 58 stanovanj, ki bodo vseljiva 1971. leta. Iz sredstev sklada skupne .porabe je DS namenil tudi milijon dinarjev za posojila graditeljem stanovanjskih hiš, hkrati pa potrdil osnutek razpisa in kriterije za dodelitev posojila.
Minulo obdobje lahko označimo kot poslovno uspešno, kar dokazujejo doseženi rezultati prodaje na domačem in mednarodnem trgu ter uspehi storitvene dejavnosti Montaže, Servisa in BAŽ.
K realizaciji je v veliki meri pripomogel povečan angaž-man bančnega kapitala za kreditiranje domačih kupcev blaga splošne rabe in serijske opreme ter splošna konjunktura na domačem, predvsem pa na svetovnem trgu.
Trend uspešne poslovne rasti naše organizacije je v minulem obdobju odseval tudi pri dragih kazalnikih poslovanja: doseganjem produktivnosti, ekonomičnosti in rentabil-nosti;,šibka točka v pogojih gospodarjenja je bila še vedno neugodna struktura lastnih obratnih sredstev, ki v neznatnem deležu krijejo skupne potrebe po obratnih sredstvih za pokrivanje razširjenega obsega poslovanja.
Razveseljivo je, da se obseg vrednosti zalog pri povečanem prometu ni spremenil, kar se pozna na izboljšanem koefi-
Komaj se je pravzaprav začelo letošnje poslovno leto, že ima propagandna služba poleg svojih rednih nalog za seboj že tudi vrsto sejemskih nastopov. Kot najpomembnejši je vsekakor tradicionalni velesejem v Leipzigu, na katerem je Iskra letos nastopila že četrtič.
V času med 1. in 10. marcem je propagandna služba solidno uredila stojnico Iskre na 108 m2 razstavnega prostora na balkonu hale 15 obsežnega razstaviščnega prostora. Tu so bili prikazani
cientu obračanja in dnevih vezave. Namensko kreditiranje kupcev in kritična likvidnost gospodarstva sta vplivala na porast neplačanih terjatev do kupcev na domačem trgu in na povečano vezavo.
REALIZACIJA PRODAJE IN STORITEV V LETU 1969
v 000 ND
Dejavnosti IC
R-69 R-68 P-69 R-69
Prod. sektor I	109	132
Prod. sektor II	144	129
Prod. sektor III	124	140
Prod. sektor IV	108	146
Stori tve	—	10
Prodaja v SFRJ	121	135
Izvoz	110	113
Trgovinska mreža	100	113
Rezervni deli	103	118
Servisne delavnice	109	119
Montaža	105	130
BAŽ	65	102
Plačana realizacija	107	126
Dotok v SFRJ	107	126
Dotok v izvozu	110	126
R = realizacija		
P = Plan		
OBRAČUN DOHODKA
Povečan obseg poslovanja v minulem letu se je ugodno odrazil tudi v finančnem rezultatu, ker so bila ustvarjena večja in zadostna sredstva za kritje večjih poslovnih stroškov in osebnih dohodkov.
Dohodek v višini 52,99 milij. din je za 8% presegel planiranega; v prvi delitvi smo za kritje stroškov pogodbenih in zakonskih obveznosti krili večji delež za stroške obresti na kredite, obresti na poslovni sklad in po novih predpisih za prispevke iz osebnih dohodkov, Skopje ter stanovanjski prispevek. Ostanek dohodka za delitev je zadostoval za pokrivanje osebnih dohodkov in skladov, delilno razmerje je le malenkostno pod planom in sicer za 0,3 odstotka v škodo ostanka dohodka.
najnovejši in najbolj zna& ni izdelki merilne, stikalu« in polvodniške tehnike sinhromotorji in nekateri, drugi, razstavljeni v stekle., nih vitrinah.
Posebno pozornost na naši letošnji stojnici na leipzi-škem velesejmu je zbujala 2 X 2 m velika kocka, obana. na z rdečimi in modrimi pm. gami. Kocko je poganjal motor, katerega so izdelali v našem servisu na Viču. S prat takšnimi kockami, seveda lj manjšimi, na katerih so bile napisane grupe razstavljenih: izdelkov so bile opremljene tudi razstavne vitrine. Sploh na ocena — Iskrina stojnica v Leipzigu je učinkovala zelo. zanimivo in sveže.
Med 28. februarjem in !, marcem je bila na Gospodar, skem razstavišču v Ljubljani zanimiva razstava »Tehniška ustvarjalnost mladih«. Tudi v okviru le-te je propagand na služba pripravila priložnostno razstavo, ki je med obiskovalci nedvomno vzbts-jala zanimanje in so si jo ogledali predvsem mladi obiskovalci.
»Mednarodni teden varjenja« v Zagrebu pretekle dni prav tako ni minil brez Iskre. Tu je morala propagandna služba z izredno skromnimi sredstvi pripraviti kar najbolj učinkovit prikaz naših novejših varilnih aparatov, ki jih proizvaja tovarna električnih aparatov v Ljubljani. Na majhnem prostoru v avstrijskem paviljonu je bilo razstavljenih 15 različnih varilnikov za varjenje v zaščitni atmosferi in pod praškom. Zlasti je vzbujal pozornost najnovejši varilnik E 3 VP. Obiskovalci so hkrati z ogledom razstavljenih varilnih aparatov lahko tudi praktično preskusili njihovo delovanje. Kljub skromnosti je razstava uspela in prav gotovo pripomogla do konkretnih razgovorov o bodočih poslih s temi pomembnimi napravami Iskre.
V avli Iskra Commerce je biila ob nedavnem obisku političnih in javnih delavcev prirejena manjša pregledna razstava naših najpomembnejših izdelkov, s tem pa seveda dejavnost sejemske službe še ni pri kraju. Pravkar teko še zadnje priprave za sejemski nastop Iskre na velesejmu v Hannovru, pred vrati pa so razen spomladanskega velesejma v Zagrebu, se nekateri drugi domači sejmi in razstave, za katere ustvarjalcem v sektorju za pospeševanju prodaje Iskra Commerce praktično vse leto tiho manjkalo dela.
»BBBHBOBBBnnBBEBBBBBi*^
f Dopisujte J
r	.1
h v ISKRO! 1 i....................«s
Iz obrata ATN: Unija kontaktnih peres za ploščati rele
Iskra Commerce
Mako smo
poslovali lani
Mladinska konferenca v tovarni »Elementi«
V soboto, 21. marca dopoldne je bila v tovarni elementov za elektroniko letna konferenca mladinske organizacije, katere so se razen skoraj 70 % delegatov iz mladinskih aktivov vseh obratov tovarne udeležili tudi nekateri gostje. Pogrešati je bilo zastopstva mladinskih organizacij drugih tovarn ZP in koordinacijskega odbora mladine ZP, ki bi s svojo prisotnostjo in razpravo na konferenci nedvomno prispevali k še boljšemu delovnemu rezultatu konference.
če hočemo iz predsednikovega poročila povzeti, kako je mladinska organizacija v tovarni elementov delovala lani, je prav, da malce posežemo tudi nazaj, v čas, ko je odstopil bivši predsednik in, ko je v tovarni bila še začasna uprava. V tistem obdobju pravzaprav tovarniška mladinska organizacija ni delovala, razen v obratih v Žužemberku in Šentjerneju. Ponekod je dejavnost povsem zamrla, ali pa vsaj ni bilo kake povezave, šele z lanskim letom so za delo te družbeno-politične organizacije nastali ugodnejši pogoji.
Prizadevno vodstvo mladinske organizacije je uspelo znova oživeti delo mladih v obratih »Žarnice« in »Keramika«. Formirali so tudi tovarniški komite mladine, ki se je v preteklem odbobju sestal štirikrat in razpravljal o tekočih nalogah, zlasti pa o tem, kako bi celotno delo mladih Čim bolj poživili.
Poročilo predsednika ugotavlja, da je bila prešibka povezava TK ZM z mladinskim komitejem LjubljanaCenter. Prešibko pa je organizacija sodelovala tudi s Konferenco ZM združenega podjetja. V okviru sodelovanja s konferenco ZM ZP se je nekaj mladincev tovarne elementov udeležilo lanskega zleta mladine elektronske industrije Jugoslavije v Nišu, enega mladinca pa so poslali tudi na delovno akcijo Sava 69.
Po pozdravnih besedah udeležencem konference mladih je dosedanji predsednik, Franci Židan prečital poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju
Bolj zadovoljivo je mladinska organizacija sodelovala s sindikatom tovarne, ki je za delo mladih pokazal dovolj razumevanja in jim tudi iz razpoložljivih sredstev dodelil nekaj finančnih sredstev. V okviru sindikata so bili dokaj aktivni lani tudi športniki iz vrst mladih, vendar pa bi glede na zanimanje za to dejavnost bilo treba športno življenje bolje organizirati in mu tudi nuditi izdatnejša sredstva, saj bi nedvomno povečana športna dejavnost koristno vplivala tudi na drugo dejavnost mladih, ki jih je v tovarni elementov blizu 800.
Zadovoljiva je nadalje bila udeležba mladih v delu samoupravnih organov tovarne, kakor tudi obratov, prav pa bi bilo, da bi bilo mladih tu in pa tudi v družbeno-po-litičnih organizacijah še več, saj predstavljajo pretežno večino zaposlenih. Tudi bi kazalo večjo pozornost posvetiti njihovemu političnemu izobraževanju, saj bi tako mladi laže in učinkoviteje posegali v gospodarjenje tovarne. Več mladih bi tudi zaslužilo, da bi bili sprejeti v članstvo ZK tovarne, ki bi jo tudi kazalo pomladiti.
Glede na sedanje rezultate poslovanja in na ugodne perspektive tovarne bi bilo treba omogočiti mladim z ustrezno strokovno izobrazbo, da bi zasedli nekatera delovna mesta, katera zdaj zasedajo delavci z nižjo kvalifikacijo od predpisane. Prav tako pa bi pri nadaljnjem zaposlovanju bilo potrebno večjo pozornost posvetiti strokovni izobrazbi novo sprejetih delavcev, mladim pa, ki še nimajo ustrezne kvalifikacije, omogočiti nadaljnje izobraževanje in dosego potrebne strokovne usposobljenosti.
Ob koncu izvlečkov iz predsednikovega poročila le še to, da so mladi skozi vse leto budno spremljali potek proizvodnje in gospodarjenje tovarne, kakor tudi vse dogajanje, ki ju je spremljalo. Morda je na tem področju aktivnosti mladih bila še najbolj vidna.
Poročilu je sledila precej živahna razprava o najaktualnejših vprašanjih mladih v tovarni. V razpravo so posegli tudi gostje na konferenci. Za prihodnje obdobje je konferenca mladih sprejela dokaj obširen program dela, iz katerega je razvidno, da si mladi želijo odslej aktivnejše delati na vseh področjih, ki jih zanimajo. Podrobnosti iz tega programa, kakor tudi sklepe, ki jih je sprejela mladinska konferenca bomo za-
Delovno predsedstvo konference mladine med izvajanjem tajnika Jožeta Godca o programu dela mladinske konference v prihodnjem obdobju
voljo pomanjkanja prostora objavili prihodnjič.
Ob koncu redne letne konference mladine v tovarni elementov za elektroniko so izvolili 15 članski odbor z imenom tovarniška konferenca, katerega sestavljajo 4
mladi iz obrata v Šentjerneju, 3 iz obrata v Žužemberku ter po 2 iz obratov »Keramika«, »Žarnice«, »Feriti« in po eden iz mladinskega aktiva uprave tovarne in obrata »Magneti«. Za predsednika je bil izvoljen Jože Godec.	-C-
iiiiiimiiiiiiiimimiiMiiiiimiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Živahna dejavnost samoupravnih organov v horjulski tovarni
Delavski svet tovarne »Elektronika« v Fforjulu šteje 17 članov, upravni odbor pa 7. če na kratko pogledamo preteklo poslovno leto v tej tovarni na področju dela samoupravnih organov, lahko brž ugotovimo, da je bilo delo tako DS kot tudi upravnega odbora tovarne zelo živahno, v precejšnji meri pa tudi uspešno.
Delavski svet se je lani sestal šestnajstkrat medtem ko je imel upravni odbor kar 25 sej. Razen rednih zasedanj je delavski svet sklical tudi 3 zbore delovnih ljudi, na katerih so se pogovorili o delu tovarne v 1. 1968, o gospodarskem planu za 1. 1969., o nekaterih vprašanjih s področja občine, nadalje o delu tovarne v 1. 1969 in perspektivah za letošnje poslovno
leto in o tem, kako naj bi poživili delo sindikalne organizacije in mladine v tovarni.
Udeležba članov DS in UO na rednih sestankih in sejah je bila dobra, razen nekaterih članov, katere pa je DS na enem izmed zasedanj opozoril, naj se sestankov udeležujejo bolj redno. Glavna tematika zasedanj DS in sej UO so bili prav gotovo gospodarski problemi tovarne, mimo sprejema gospodarskega plana in drugih pomembnih aktov, ki naj usmerjajo delo kolektiva pri izpolnjevanju vsakodnevnih nalog.
Samoupravni organi so poskrbeli tudi za to, da je bil delovni kolektiv pred vsakim zasedanjem DS ali sejo UO seznanjen z dnevnim redom, prav tako pa potem tudi o sklepih, ki sta jih organa sprejela.
Udeleženci letne konference mladine tovarne elementov za elektroniko, žal brez zastopnikov mladih iz obrata »Keramični kondenzatorji« v Žužemberku, ki so zaradi smole z avtomobilom zamudili trenutek, ko smo posneli zgornji posnetek
Aktivno je bilo v preteklem obdobju tudi delo komisij DS in UO, ki so vse leto imele dovolj dela. Najtežje naloge je vsekakor imela kadrovska komisija DS spričo problematike manjkajočega strokovnega kadra. Vsekakor pa lahko rečemo, da se je aktivnost samoupravnih organov ugodno odražala tudi v poslovnem uspehu, katerega je v lanskem letu dosegla tovarna elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu.
mmtmmmz
DOPISUJTE V ISKRO
Gospodarjenje v letu 1969 - uspešno
(Nadaljevanje s 3. strani)
Poprečne zaloge materiala, drobnega inventarja, embalaže, nedovršene proizvodnje, polizdelkov im gotovih izdelkov so se gibale na ravni zalog ob začetku lela, čeprav je proizvodnja naredila velik korak naprej. Obračanje zalog je bilo hitrejše kot v letu 1968, ni pa doseglo planskih predvidevanj. Zaloge gotovih izdelkov so npr. porasle zaradi iskanja optimalnih serij, med zalogami materiala pa je bilo še vedno nekaj nepregi b-nih pozicij.
V	letu 1969 je bil za nekatere kupce s pogodbami določen 90-dnevni plačilni sok. Kljub temu so pogosto nastajale težave zaradi zamujanja rokov plačil. Potrebno je bilo veliko prizadevanj, da se je poslovanje normalno odvijalo.
Stroški poslovanja so prekoračili planirane zaradi povečanih cen reprodukcijskega materiala in storitev.
V	avtomobilski industriji je zgoščena specifična možnost proizvajalcev, da ne samo v lastni državi, temveč tudi v mednarodnih razmerah najbolj vrednoti vloženo delo. Avtomobili so izdelki z riaj-večjo stopnjo obdelave, obenem pa dobrine široke potrošnje, za katere ne obstaja meja zasičenja, kot je to primer z ostalimi industrijskimi potrošnimi dobrinami.
Iz prvotnih potreb glavnih kupcev po avtoelektričnih iz-
delkih za leto 1969 je razvidno, da so za tretjino presegle proizvodni plan tovarne. Proizvodnja avtoelektričnih izdelkov je kooperantskega značaja, zato je prodaja vezana na glavne kupce, ki odkupijo večino izdelkov.
Izvoženega je bilo za 948.446 din blaga ali za 30,2% več kot v letu 1968, od tega je 48,3 % odpadlo na konvertibilno področje.
V preteklem poslovnem letu je bil uveden obračun proizvodnje in prodaje po Direct costing metodi. Po tem sistemu so zaloge materiala, drobnega inventarja, embalaže, nedovršene proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov vrednotene z
— izdelavnim materialom
— izdelavnimi osebnimi dohodki
Ob prehodu od vrednotenja zalog po lastni ceni na vrednotenje po direktnih stroških je nastalo razvrednotenje oziroma znižanje vredno-
sti zalog. Del razlike, ki je nastal zaradi različnega vrednotenja zalog, je bil krit z dobičkom v prenešeni realizaciji. Način kritja ostale razlike bo znan, ko bo dokončno definiran sistem vrednotenja zalog z elektronsko obdelavo podatkov.
Profitna stopnja je bila s postopnim prehodom na ekonomsko stopnjo amortizacije znižana. Ob ugotovitvi finančnega uspeha tovarne je sprejeta stopnja amortizacije osnovnih sredstev potrdila, da je začrtana politika gospodarjenja pravilna.
Planiran dobiček tovarne je bil realiziran, kljub občutnemu povečanju cen reprodukcijskega materiala in storitev in izplačilom iz tekočega dohodka. Iz tekočega dohodka je bilo izplačanih 1.205 tisoč din, od tega je kar 515 tisoč din odpadlo na dotacijo tovarniške restavracije. Kolektiv tovarne je prispeval približno 515 din na zaposlenega za kritje razlike za topli obrok.
— BKŠ —
KB
ELEKTROMEHANIKA — KRANJ
Volitve v samoupravne organe 22. aprila 1970
Na osnovi določil temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja, določil zakona o prenehanju veljavnosti določil zveznih zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, ki se nanašajo na ustavni amandma XV. (Ur. list SFRJ, št. 13/69), določil statuta in poslovnika o delu organov upravljanja tovarne ter priporočila DS ZP Iskra Kranj, je delavski svet »Eleklromehanikc« sprejel naslednji sklep:
Volitve v delavski svet Združenega podjetja Iskra Kranj, delavski svet tovarne Elektromehanika, delavske svete obratov in službe tovarne se razpišejo za
sredo, 22. aprila i970
I. V skladu s statutom ZP Iskra voli Elektromehanika v DS ZP 6 članov in to za dobo 2 let.
V DS Združenega podjetja Iskra naj bi kandidirali predvsem člani iz naslednjih enot:
Wovo mednarodno poslovno sodelovanje
Pred kratkim je bila podpisana pogodba o poslovnem sodelovanju med servisom Iskra Commerce in tržaško firmo S. I. R. E. importexport, po kateri prevzema servis Iskra Commerce orga-
nizacijo vseh servisnih storitev za elektro-akustične aparate VOXSON na jugoslovanskem trgu. Imenovana tržaška firma je našemu servisu že poslala vso ustrezno dokumentacijo, hkrati pa je nudila štirinajstdnevno strokovno prakso petim našim servisnim tehnikom v svojem osrednjem servisu v Rimu. Le-ti so si med tem bivanjem nabrali dragocene strokovne izkušnje zlasti pri popravilu avtomobilskih radijskih sprejemnikov firme S. I. R. E., imeli pa so tudi priložnost ogledati si njihovo proizvodnjo in se seznaniti z novostmi na tem področju.
sa
pa
ea
S3
HM
a a sa
CJH
na
na
Ha
sa
HH
OB
aa
EB
ESN
na
sa
BB
aa
na
■a
E 31
EIB
E«
1. Obrat EMI	1	4. Vzdrževanje	1
2. Obrat mehanizmov	1	5. Tehnične službe	1
3, Obrat stikal	1	6. Organizac. služba	1
II. V delavski svet volijo člani po volilnih	tovarne, ki šteje 41 članov, enotah, in to:		se
1. Obrat ATN	10	8. Orgenizac. služba	1
2. Obrat EMI	6	9. Finančna služba	1
3. Števci	3	10. Tehnične službe	2
4. Stikala	3	11. Vzdrževanje	3
5. Mehanizmi	2	12. Kadrovska sl.	1
6. Orodjarna	3	13. Služba kvalitete	1
7. Merilne naprave	2	14.	Plan, nabava 15.	Restavracija	2 1
Vsaka volilna enota voli tudi enega namestnika. Člani DS se volijo za dobo dveh let.			
III. V delavske svete obratoy in služb se voli slednje število članov:			na-
1. Obrat ATN	19	8. Vzdrževanje	13
2. Obrat EMI	17	9. Org. služba	7
3. Števci	15	10. Plan, nabava	9
4. Stikala	13	11. Tehnične službe	9
5. Mehanizmi	11	12. Kadrovska služba	7
6. Orodjarna	13	13. Finančna služba	7
7. Merilne naprave	11	14. Služba kvalitete	7
člani se volijo za dobo dveh let.
Konec lanskega leta je bilo na področju Srbije organizirano nagradno tekmovanje. Imetniki 3 Iskrinih izdelkov so to morali na posebnih kuponih, objavljenih v Ustih: »Politika«, »NIN« in »Tempo« opisati in poslati propagandni službi IC. Pri žrebanju 3.646 prispelih kuponov je imel največ sreče mg. VasiUj Dragičevič iz Beograda, ki mu je žreb naklonil prvo nagrado — avto Fiat 125
Mednarodni kongres o radiofrekvenčnlh motnfati
16. marca se je v hotelu Golf na Bledu začelo zasedanje delovnih skupin mednarodnega specialnega odbora za radio-frekvenčne motnje (Comité International Spécial des Perturbations Radiophoniques — CISPR) Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC), ki je trajalo do 25. III. Na kongresu je sodelovalo 18 držav, uradne predstavnike pa sta poslali tudi Evropska unija za radiodifuzijo (UER) in posvetovalni odbor za radijske zveze (CCIR) pri Mednarodni uniji za telekomunikacije (UIT). Delo kongresa je bilo razdeljeno na 6 delovnih skupin, v okviru katerih so obravnavali instrumente za merjenje radijskih motenj, motnje, ki jih povzročajo visokofrekvenčne naprave v industriji, znanosti in medicini, motnje, ki jih povzročajo visokonapetostni daljnovodi • in naprave ter motnje, ki jih povzročajo elektromotorji, gospodinjski aparati in naprave za razsvetljavo. Posebna odbora sta razpravljala o karakteristikah radijskih in televizij-
skih sprejemnikov glede radijskih motenj ter o soglasju varnostnih predpisov in postopkov za odpravo motenj pri električnih izdelkih. Delo celotnega odbora je vodji prof. dr. Stumpers iz Holandije, organizator zasedanja pa je bil Jugoslovanski elektroteliniški komite (JEK).
Ker je bil v naši državi že pred nekaj leti sprejet zakon o obvezni odpravi radijskih motenj, posebna odredba pa je predpisala način označevanja izdelkov, ki v tem pogledu ustrezajo zadevnim jugoslovanskim standardom, se je tako tudi naša država priključila vrsti držav, ki z zakonskimi sredstvi zagotavljajo radijskim poslušalcem in televizijskim gledalcem nemoten sprejem, profesionalnim službam pa nemotene zveze. Zato pomeni dejstvo, da je omenjeni specialni odbor izbral za letošnje zasedanje našo državo, hkrati tudi priznanje našim strokovnjakom za njihovo delo.	F. M.
■ _
et 3
Iz sklepov
samoupravnih organov
ZDRUŽENO
PODJETJE
Sklepi 7. zasedanja delavskega sveta ZP (20. marca 1970).
0 Delavski svet združenega podjetja se je pri obravnavanju predloga komisije za razpis in imenovanje generalnega direktorja združenega podjetja ISKRA odločil, da bo glasovanje o imenovanju generalnega direktorja ZP tajno.
V komisijo za izvedbo tajnega glasovanja za imenovanje generalnega direktorja ZP sta poleg predsednika DS ZP ing. Roka Ziberta imenovana še tov. Gabrijel Pelikan in tov. Anica Brsan.
Delavski svet združenega podjetja je ponovno imenoval za generalnega direktorja združenega podjetja ISKRA tov. Vladimirja LOGARJA, diplomiranega ekonomista.
0 DS ZP naroča komisiji za izdelavo novega statuta ZP, naj pri določilu, ki odreja pogoje, katere mora izpolnjevati generalni direktor ZP, upošteva, da je treba navesti konkretno smer visokošolske izobrazbe, ki se zahteva za generalnega direktorja, primerno prakso, in to na kakšnih položajih in delovnih mestih, znanje tujih jezikov in katerih, kakor tudi ustrezne organizacijske sposobnosti. Pogoji za generalnega direktorja ZP so> namreč v sedanjem statutu glede na obseg in vsebino dela ZP preveč enostavni.
0 DS ZP sprejema na znanje poročilo o poslovanju začasne uprave Tovarne orodja Ljubljana Stegne v mesecih januar in februar 1970.
DS ZP se strinja s predlogom za spremembo sestava odbora za začasno upravo, in s>cer, da se člana odbora Alojz Oblak, dipl. oec., in Janez Vovk, dipl. ing., razrešita članstva v odboru za začasno upravo.
Za novega člana odbora za začasno upravo Tovarne orodja DS ZP imenuje tov. Jožeta Urha, drugega člana pa naj po pooblastilu DS ZP imenuje generalni direktor ZP naknadno.
DS ZF potrdi sanacijsko Pogodbo, ki jo je sprejel odbor za začasno upravo dne '8. 3. 1970, med združenim Podjetjem ISKRA KRANJ I k°t prevzemnikom sanacije in ISKRO — Tovarno orodja Ljubljana — v ZP ISKRA KRANJ kot predmetom sana-C1je, ter pooblašča gcneral-nega direktorja ZP, da jo Podpiše za ZP.
DS ZP sprejme pogodbo o Pravicah in dolžnostih organizacije, ki jo je sprejel odbor za začasno upravo
dne 18. 3.1970, sklenjeno med ISKRO — Tovarno orodja Ljubljana — v združenem podjetju ISKRA KRANJ kot proizvodno organizacijo in združenim podjetjem ISKRA — industrija za clektromeha-niko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko in elemente, Kranj, in pooblašča predsednika DS ZP in generalnega direktorja, da jo podpišeta za ZP.
DS ZP sprejema na znanje poročilo komisije za primopredajo poslov med' prejšnjim direktorjem Tovarne orodja, začasnim odborom in odborom za začasno upravo ter razreši primopredajno komisijo.
@ DS ZP sprejema na znanje ustno informacijo ge-nerafnega direktorja ZP tov. Logarja in v. d. direktorja Tovarne polprevodnikov tov. Puclja o stanju Tovarne polprevodnikov. Podrobneje bo DS ZP obravnaval to problematiko' skupaj s sanacijskim načrtom na prihodnjem zasedanju.
DS ZP imenuje komisijo za primopredajo poslov med dosedanjim, direktorjem ing. Leopoldom Hodejem in novim v. d. direktorja tov. Pucljem v naslednjem sestavu:
predsednik — Alojz Deželak, Polprevodniki; člana — Franc Logar, Elektromehani-ka, Leopold Pietnar, Strokovne siužbe ZP.
0 DS ZP sprejema na znanje stališče delavskega sveta tovarne- Avtomatika Pržan na sklep DS ZP št. 54) z dne 6. 2. 1970. DS ZP pripominja, da se ne strinja s stališčem delavskega sveta Avtomatike, kateri smatra, da direktor Avtomatike ing. Pardubsky ni odgovoren za svoje izjave, katere je dajal na samoupravnih organih ZP.
0 DS ZP je obravnaval predlog za razširitev predmeta poslovanja Tovarne kondenzatorjev Semič in sprejel naslednja sklepa:
1.	Registracija predmeta poslovanja ZP ISKRA KRANJ se razširi še na: projektiranje, izdelava, instaliranje, montaža, vzdrževanje in popravljanje orodij1 in strojev ter opreme za- proizvodnjo izdelkov in naprav lastnega proizvodnega programa.
2.	DS ZP ISKRA KRANJ
daje soglasje na 5. sklep 9. zasedanja DS Tovarne kondenzatorjev Semič v ZP ISKRA KRANJ z dne 16.2.1970 o razširitvi predmeta poslovanja Tovarne kondenzatorjev Semič še na:
1.	razvoj kondenzatorjev;
2.	projektiranje in proizvodnjo opreme' za proizvod-. njo kondenzatorjev;
3.	projektiranje, proizvodnjo, servisiranje in montažo opreme za kompenzacijo jalove energije.
»Avtoelektrika« Nova Gorica
O varstvu pri delu v naši tovarni
Pomen varstva pri delu je čuvanje materialne osnove socialistične družbe in njenega najvažnejšega člena produktivnih sil človeka in njegove potencialne ustvarjalne sposobnosti. Produktivne sile so osnovno gibalo in nosilec družbenega razvoja, zato velja le-tem — človeku posvetiti maksimalno možno skrb za dobro počutje na delovnem mestu. Njegov učinek dela je v mnogočem. odvisen od urejenosti vseh činiteljev, ki so vezani s pojmom produktivnosti in varstvom človeka.
Strokovnjaki s področja fiziologije in medicine dela trdijo, da se človek kot živo bitje zanaša na svojo mentalno in fizično sposobnost, da se znajde in prilagodi tudi težjim in nevarnim ter za zdravje škodljivim pogojem dela.
Take trditve so blizu dejanskega stanja, če obravnavamo delavca z močno industrijsko mentaliteto, to je delavca z močno razvito mentaliteto za organiziran način proizvodnje, za sodobno organizacijo dela, skratka za delavca z visokimi delovnimi izkušnjami. Pri tem mislimo tudi na izkušnje glede varnega in zdravega načina dela.
Pri taki ugotovitvi si lahko zastavimo vprašanje, ali imamo pri nas take delavce, ali je naš delovni človek na taki stopnji, da lahko nadomesti pomanjkanje varnostnega duha v korenu proizvodnje, to je na področju projektiranja, izdelave naprav in orodja v tehnologiji in organizaciji dela. Temu še ni tako, saj naš delovni človek v celoti še ne čuti potrebe po uporabi tehnične, še manj pa osebne varovalne opreme.
Strokovnjak, ki s svojim delom lahko vpliva na način dela neposrednega proizvajalca' — tistega, ki neposredno uporablja delovne naprave, ki meni, da je njegova funkcija le v tem, da konstruira tako delovno napravo, da organizira tak postopek dela, da doseže le osnovno proizvodnjo in delovno funkcijo,, ne glede na človekovo varnost, zdravje in počutje, je na današnji stopnji
razvoja gospodarstva, nesodoben.
Praksa in znanost sta že ovrgli trditev, da sta varnost in zdravje pri delu odvisna v prvi vrsti od proizvajalca.
Danes je popolnoma jasno, da je varstvo pri delu v polni meri v rokah tistih ljudi, ki ustvarjajo, projektirajo delovne naprave, objekte in delovne prostore, delovna mesta in delovne postopke, tj. v rokah ljudi, ki organizirajo in vodijo delo, in ne nevarnosti delavcev.
S tem ne smemo niti najmanj zanemariti biološke sposobnosti človeka, da se pripravi na sleherno delovno mesto, oziroma, da prilagodi način uporabe svoje delovne sposobnosti tehničnim zahtevam dela, zahtevam postopka dela in organizacije dela
Nasprotno, naša naloga je, da to njegovo sposobnost razvijamo do najvišje stopnje, to pa dosežemo le z izdelanim: sistemom varstva in izobraževanja na vseh nivojih. Organizirano delo v gospodarski reprodukciji našega življenja prinaša s seboj poleg svojih sadov tudi razne nevšečnosti in nevarnosti ter tveganja, ki niso le gospodarskega značaja, ampak povzročajo tudi nesreče in poklicna obolenja.
Tveganost, ki se manifestira v glavnem v subjektivni delovni sili, je nujen spremljevalec proizvodnje, saj iz nje tudi izvira. Nanjo vpliva lahko- človek s svojim zavestnim delom.
Zavedati se moramo, da se človek pri uporabi svojih
sposobnosti pri osvajanju narave nahaja v okolju, ki nanj nenehno vplivajo številni či-niteljT, ki niso ravno v prid njegovemu telesnemu in duševnemu zdravju. To še posebej velja za napredni način gospodarske reprodukcije, ki postavlja pred človeka vedno višje zahteve.
činitefje, ki več ali manj škodljivo vplivajo na človeka: fizikalne, kemične, biološke, psihološke, ekonomske in socialne, že poznamo, zato je naše delo nedvomno usmerjeno predvsem nasproti njim.
Vloga varstva pri delti je ugotavljanje navedenih činiteljev z meritvami in analizami ter ublaževanje intenzivnosti delovanja na čim manjšo možno mero, absolutno pa pod maksimalno dovoljene.
Psihološki faktorji niso Ib domena psihologov, marveč celotnega tehničnega in vodilnega kadra. V sistemu naše samouprave pa tudi področje dela in skrbi samoupravnih organov, skratka celotne družbe.
Visoka stopnja amortizacije, oziroma razvoj; tehnike je na eni strani olajšala fizični napor človeka;, po drugi pa zahteva od njega izdatnejšo uporabo njegove psihične sposobnosti in živčnega sistema. Teram dbjstvu; se ne moremo upreti razen, če postopke dela itd. urejamo tako; da ob zatajitvi človeka stopa v delovanje delovna naprava itd.
Iz omenjenega lahko povzamemo važno načelo za varstvo pri del», ki je v tem, da pokriva človekove psihološke pomanjkljivosti, tehnika, ki. mora' človeka upoštevati.
Celovito- vzeto, varstvo pri delu ni enostavna zadeva, saj imamo na eni strani opravka s tehniko in postopki dela, ki glede varnosti nikoli ne bodo omogočili brezskrbno delo, na drugi strani pa imamo človeka z vsemi človeškimi pomanjkljivostmi.
Človek si' sam ustvarja področje dela, zato je nujno potrebno, da iz dneva v dan bolj intenzivno vnašamo v to ustvarjanje človeka z njegovimi psihofizičnimi sposobnostmi, kajti le na tak način bomo pravočasno in uspešno odstranjevali kvarne vplive, ki žal že spreminjajo človeka, predvsem pa njegove psihične sposobnosti.
Zdravi in varni pogoji dela so ogledalo skrbi za delavca in ne na: koncu tudi ogledalo nivoja tehnične in strokovne višine.
Ljudem v praksi je znano, da tehnična varnost v delovni okolici ne more biti vedno idealno rešena že v sami izdelavi delovnih sredstev in snovanju delovnih mest. Izkušnje kažejo, da se šele v praksi pokažejo vse nevarne hibe, ki če ne preje pridejo na površje z nesrečo in škodljivimi vplivi na zdravje.
Vzroki nesreče se ugotavljajo po osebnem faktorju in
(Dalje na 8. strani)
Varstvo pri delu v Avtoelektraki

mm.
(Nadaljevanje s 7. strani)
faktorju delovnega okolja, številne analize povzročiteljev nezgod pri delu v svetu in pri nas kažejo, da je človek kot osebni faktor povzročitelj v 80% primerov, 20% primerov pa povzroča delovno okolje oziroma materialni faktor. Mnogi trdijo, da so vzroki nezgod zlasti v človeku samem, torej subjektivni, saj je človek tisti, ki sam ustvarja sredstva za delo in postopke dela. Iz te trditve izhaja tudi prepričanje, da se velika večina nezgod tudi lahko prepreči.
Da je temu tako nam potrjujejo tudi analize nesreč pri delu in na poti v naši tovarni.
Leto	1967	1968	1969
Štev. poškodb	72	78	75
Štev. izgub-			
ljenih dni	945	970	979
štev. zaposle-			
nih (poprečje)	801	872	1.003
Iz tabele je razvidno, da ostajajo poškodbe na isti višini, kljub porastu števila zaposlenih. Ce izvzamemo poškodbe na poti je slika še ugodnejša, saj iz leta v leto odpade na le-te cca. 20 do 23 % obdelanih poškodb. Nedvomno je, da je to plod vztrajnega dela vseh zainteresiranih činiteljev v naši tovarni.
Ekološke meritve pogojev dela: mikroklima, razsvetlja-
va, prah in ropot v delovnih prostorih naše tovarne kažejo, da so le-ti ugodni, odstopa le ropot, ki v hali obrata I. (stari del) dosega tudi višino nad 100 db. (decibelov).
Program sanacije po 61. členu temeljnega zakona o varstvu pri delu, ki ga je sprejel delavski svet tovarne, predvideva ureditev omenjenega ropota v letu 1970. Po temeljiti študiji ropota in vibracij je že izdelan načrt sanacije, ki bo v kratkem tudi izveden. S tem bomo pogoje dela skoraj v celoti sanirali na dopustne.
Kadrom, ki delajo na varstvu pri delu veliko krat ni lahko, saj se morajo na eni strani srečavati s človekom na delovnem mestu, na drugi pa z zakonodajo in problemi financiranja.
Trdimo, da so sredstva vložena v varstvo investicije v človeka in da se sadovi žanjejo počasi in v daljšem obdobju, je pa nedvomno v tem delu osnova skrbi za delovnega človeka za nadaljnjo humanizacijo dela, gospodarski razvoj in za dobrobit nas vseh.
Kaj naj si človek na delovnem mestu želi več kot zdrave in varne pogoje za delo, da bo lahko v sreči in zadovoljstvu užival sadove svojega dela.
Ivo KRUŠEČ
Planinsko društvo ZP ISKRA organizira 11. in 12. aprila 1970 turni smuk s Komne na Krnsko jezero.
Kratek program turnega smuka:
Sobota, 11. aprila 1970 ob 8. uri
Odhod avtobusa iz Ljubljane s Trga revolucije (nasproti Univerze) ob 8.30
Avtobus se ustavi v Kranju pred kinom »Center« ob 9. uri
Avtobus stoji na avtobusni postaji v Radovljici ob 10. uri
Prihod v Bohinj, nato peš mimo koče pri Savici (od tu vozi na Komno tovorna žičnica), na Komno (pot je dolga približno, tri ure)
Prenočitev v Domu na Komni
Nedelja, 12. aprila 1970 ob 4. uri
Odhod iz planinskega doma na Bogatinsko sedlo (dve uri hoda) ob 6.30
Spust s smučmi z Bogatinskega sedla do Krnskega jezera (približno 600 m višinske razlike, čudovita smuka po ne pretežkem terenu)
(s smučmi) ob 15. uri
Odhod s Komne v Bohinj ob 17JO (s smučmi)
Odhod avtobusa iz Bohinja in prihod v Kranj približno ob 19. uri, v Ljubljano pa ob 19.30 Za turni smuk je potrebna zimska oprema in smuči ter osnovno smučarsko znanje, lahko pa se prijavijo tudi ne-smučarji. Izleta se lahko udeležijo vsi Iskraši, ki so člani Planinskega društva ZP ISKRA ali drugih planinskih društev in njihovi ožji sorodniki.
Cena izleta:
Vsi plačajo 10 ND za vožnjo, Iskraši člani PD pa imajo še brezplačno prenočišče, če imajo plačano planinsko članarino za leto 1970. Hrano
plača vsak sam (Dom na Komni je oskrbovan).
Prijave in denar sprejemajo do 7. aprila 1970:
Janez ŠILC: Sindikalni odbor ZP ISKRA
Trg prekomorskih brigad 1,
Ljubljana
Tel. št. 57-969
Janez BERNARD: ZP
ISKRA — ELEKTROME-HANIKA, Kranj Tel. št. 22-221 — 351
Boštjan ŠKORJAK: ZP
O lanskem uspelem »Tednu Iskre« v Novem Sadu smo dokaj obširno pisali v nekaterih naših lanskih številkah. Opravičeno — saj je ta prireditev nedvomno vzbudila na tem delu države veliko zanimanje za Iskro in njene zlasti širokopotrošne izdelke. Ta prireditev je vsekakor izpolnila pričakovanja organizatorjev in bi jo kazalo pripraviti tudi na drugih področjih Jugoslavije.
Danes še nekaj besed o poslednji izmed akcij lanskega »Tedna Iskre« v Novem Sadu. To je bil šolski kviz pod naslovom »Kako se brije moj oče«. Učenci osnovnih šol novosadskega področja so v ta namen napisali naloge s to vsebino, katere je nato pregledala posebna komisija in izmed njih izluščila najboljše.
Na slavnosti 4. marca, ki so se je udeležili številni starši, profesorji in učitelji pa tudi novinarji področnih listov, so šolam, katerih učenci so napisali najboljše spise »Kako se brije moj oče« podarili 16 in 8 milimetrska kinoprojektorja ter radijski sprejemnik z gramofonom, najboljšim učencem pa so za dobro sestavljene naloge poklonili nalivna peresa z vgraviranim napisom Iskra. Nagrade je po kratkem nagovoru razdelil
ISKRA — ZZA, Ljubljana, Tržaška 2
Tel. št. 20-341 — 368
Za vse informacije se obrnite na zgornje naslove; število udeležencev je omejeno.
Turni smuk bosta vodila Janez BERNARD in Boštjan ŠKORJAK, udeležili pa se ga bodo tudi člani gorske reševalne službe.
Ob slabem vremenu oz. neugodnih snežnih razmerah bomo turni smuk prestavili na 18. in 19. april 1970, kar bomo pa pravočasno javili.
direktor novosadske filiale Iskra Commerce Petrovič.
Temu dogodku, ki zgovorno priča o tem, da si je Iskra s svojim lanskim nastopom v Novem Sadu, pridobila dolgo vrsto novih prijateljev, je tudi novosadsko časopisje posvetilo precejšnjo pozornost.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi mojega dragega očeta
VINKA GOVEKARJA
se iskreno zahvaljujem so- I delavcem obrata »Orodjarna« v tovarni »Elektromehanika« 1 Kranj, za izraze sožalja, po- | darjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Oton Govekar
ZAHVALA
Ob smrti naše nadvse ljubljene mame
MARIJE STARE
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in prijateljem iz razvoja ATN, kontrole v pro* dukciji EMI in OPP (»tehnične službe«) za izraze sožalja, poklonjene vence, denarno 1 pomoč in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Marjan in Danica Stare ter Frida por. Jenko
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrij« za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko ® avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — «h*’ ja tedensko — Rokopisov n* vračamo — Tisk in klišeJ1-»CP Gorenjski tisk« KrsnJ
Predstavljamo štiri vzorce znaka za planinsko društvo ISKRA. Vse planince vabimo, da do 10. aprila t. 1. Ivu Razboršku v Iskra Commerce — propagandna služba sporočijo, za katerega izmed vzorcev se ogrevajo!
Vrnite slušalko!
V razvojnem oddelku ATN kranjske tovarne je pred časom iz steklene vitrine zmanjkala slušalka starinskega telefonskega aparata. Ker je ta aparat osebna lastnina našega oblikovalca in ga je iz ljubeznivosti posodil obratu ATN, prosimo storilca, naj slušalko vrne na isto mesto, saj mu slušalka sama res ne predstavlja nikakršne vrednosti, lastniku pa je s tem le povzročil škodo.
Nagrade za najboljše šolske naloge