■ ' ' ■ - . ' ",?:;•.w?.r < • mmw^ w * 1 1 fcev. SS. V Strici, lie I. iMfHbra 1M4. S» .«v" i*b*J» riftk prvi in tretji četrtek me-eeon, ter velli po poAti nrejemana, ali nn dom podiljaiia «kupuj x „ Goriikitn V trtni kom* m ree leto . . . gld. 1.80 » pol lete . . „ —.00 » četrt » ... , —.41 Za ttje dešele toliko več, kolikor ■n»Aa poštnin». PoKMinične itevilke po (i kr., dobivajo ee v Stolni, Seiueniikl in Šnleki ulici, Uprupiiiilva iu wmlniiivo: Morellijevi» ulica, Štev. 89. I *^1"H* j«*i — B»»log» tUiU — toraj ijoiino ••! Tmèmi U. primi* nsnanil* n* četrti itrani o4 kateri li «e placa u itiriatopno petit* vrato po 7 kr., «e ae jedeakrat tiakajo; pò 6 kr. če ae dvakrat, ia po 4 kr. če ae trikrat ali večkrat tiakajo. Za celoletne oglaae po pty)dbi. Dopivi pošiljajo ae nredaiitro; reklamacije in naročnina nprarniitrn. Nefrankovana piana ae* aarrnejo. Rok opini ae ne vračajo. Shod zaupnih mol V četrtek, k», novembra, «bralo ne je v redutnoj dvorani Ljubljanski do 460 zuup-nih mod vseli elanov ia vneli nlovennkili pokrajin, da m posvetujejo in dogovoré, kaj je ukreniti, da ne združijo vsi, katerim je pri arci naia naroduost, sreča in blagostanje naroda ter pjega kulturni in materialni napredek. Zborovali« je otvoril starosta sloveli-skik poslancev, notar L. 8 v e t e c. Pozdra-vil je »borovnic« in predlagal, naj se voli predsednikom shoda drž. posl. dr. Perja n-čič, I. predsednikom pa ded. posl. in pod* dnpan Ljubljanski dr. Karl vitel B lei-weis-Trsteniški, 11. podpradsedui* kom drd. poti. Alfted grof C o r o n i n i -C r on b erg, sapisnikarjeni pa dr. Maja« ron. Zborovalci ao a burnim ploskanjem pritrdili Svetčevemu predlogu. Predsednik dr. Ferjančič se sali vali xa iskasauo mu zaupanje in pravi, da je luačiiuo, da se je zbralo toliko aaupnih mod in številna udeležba jamči, da bo uspoh •boda dober. Doaedsj smo imeli skupue nasprotnik« Nemce, Italijane iu vlade, a tudi v nadih vrstah je naatal nasprotnik; vsi s« moramo vojevati sa narodno idejo, vaak naj poiičo avoj delokrog. Iz marsikaterih krajev pogledamo zastopnikov, a čim s« bodo prepričali, kaki so naii nameni, ae naa bodo oklenili. Štajerska jo odklonila ndoledbo, da bi mej tamožnjimi rodoljubi ne uastal raz-dor, kakor j« na Kranjskem. St^jeraki ro-doljabi oo se lakko prepričali, da niamo mi tarok razponi. Bodočnost in čaat alo* vonaka nam branita, da bi odnokali od aačel, katera določimo. (Odobravanje.) Poal. Luka S v o t o c pravi, da jo prvo reaolacUt klic. da so »dražimo voi aa obrambo nadih narodnih pravic. Narod, ki svojih pravic ue uživa, je obsojen na smrt. Mi pa nečemo umreti! Zvoaa s slovanskimi brati je bistvene važnosti. Tej »vesi je sahvaliti, da je nai jezik v kratkem času se krasno rasvll. La če smo živa veja na slovanskem debla, sa je nadejati boljše bodočnosti. Naii naaprotaiki nam skakajo s obrekovanjem škodovati. Na politični panalavinom, kateri ■o nam podtika, še ne mialimo. Naie politično marnerò oo so selo na alabo obrnilo. Tonfo jo bil vsaj nasprotnik levičarjev, sedaj pa so s pomočjo koalicijo prilli aa krmilo euri aarodni naii naaprotaiki in unmon koalicijo je, vadrlnti krivično poooot Nemcev in Lakov, in aadržati mvnonrnvnost. Tudi volilna reforma no bo v prid Nemoom »vršila, to jo povod, do oo pripravimo nn obrambo. Noč narod jo bil vodno avost katoliiki veri in narodna atranka ni atorila nič, dn bi to čutatvo omajalo. Kadarkoli jo stranka nastopila, ja kosala tvojo versko prepričanj« in postavat na prvo meato duhovnike. Pravega narodnjaka coni in spoituje vsak. Zvestoba do vladarja jo Slovoncn prirojena. To smo videli pri 600-letuioi sdruieuja Kranjske s Avstrijo. In to avestobo hočemo ohraniti indi svojim notomoem. Dalje govori o programu katoliškega «koda, kateri so jo prevrgel v politični program. ladalo §0 je geslo: »dko(je usj bodo naii političui voditelji^. Kristus jo strogo ločil, kar je bo^je in kar je posvetno in jasno rekel : »Moje kraljestvo ni od toga sveta*. Geslo katoliškega «hoda ni novo. Že v srednjem veku ae je tako govorilo iu vsled tedanje papežev« prevlade ao nastale krvave vojue ili savia-dala j« silna popačeuost, is katere se je rodila reformacija. Naia duhovičita se ravna po nemški iu, je presrla veliki razloček mej nemškimi in slovenskimi deželami, presrla, da j« nemška narodnost utrjena. Nemcem je narodnostno vprašaje nadležno. Nemci imajo opraviti a židovsko-uemikimi liberalci. Ravno mi narodnjaki se bijemo s nemškimi liberalci i* prvega sačetkn. Nemška duhovščina ima najtrdnejšo zaslombo pri protisemitih, brez njih pa bi nič ne opravila. Ko bi duhovščina ločila ime od stvari, bi našla, da igramo mi na Slovenskem prav tisto ulogo proti libe-ralismu, kakor protisemiti moj Nemci. V sdružeuju s duhovščino smo dosegli lepih uspehov. Za^o priporočamo, »družimo se so-pet pod imenom narodno stranke. Naroduost mg bo vss, ki bodi v korist tudi veri, s narodnostjo propade tudi vera. Odpadniki so največji uasprotuiki vere. Narodnost jedeukrat izgubljena, je aa vselej is-gubljena. Dr. Gregorčič predlaga neko pre-metnim: deželni odbor kranjski ni naroden, ker ne čuti narodno, naj so torej imenuje slovenski, zakaj Slovenci so njega člani, (e tudi n« zavedni in odločni. — Po daljši foruielni debati utemeljuje posl. M. Manli i Ó svoje obsežne nasvete glede premembe. Želi, naj se «sira shod na {edinost s iberskimi Hrvati in goji politično vzajemnost s vsemi Slovani. Posl. dr. Gregorčič povdaija, da na Goriškem nihče ne nasprotuje verskim načelom, narodnim pa se nihče ne upira več. V tern osiru smo na Goriškem vsi jedini. Malo nas je in še ti naj se prepiramo ? Le sovražnik more to sahtevati. Prišli smo na shod, da se doseže jedinost. Kdor je res naroden, se bo potegoval sa vse narodove koristi, tudi za vero, in takisto tudi katoličan sa narodnost. Združimo se vsi pod staro slovensko sostavo, katero so nosili Slomšek, Einspieler, Bleiweis. Katoliškega shoda program ne iaključi^je narodnostnega vprašanja in po vsebini bi program ne mogel podpirati uarodne brezbrižnosti, a posamičniki ga tako umevajo in izvršujejo. Morda bo začasen raspor na Kranjskem pospešil jedinost, krepkejšo kakor smo jo kdaj imeli. Končno se izreč« govornik »oper materijeluo vsebino Mandičevega predloga. Urednik Podgornik iz Trsta zagovarja Mandičev predlog glede politične vzajemnosti s vsemi Slovani, osobito s Hrvati in povdarja, da ni treba dinastičnega čnta šele gojiti, ko j« vsa naša sgodovina dokaa neprestane lojalnosti. Končno pozdravi s ua j večjim vesoljem predlog, da se stranke adrnšijo pod imenom narodna stranka. — Urednik Jakič is Trsta zagovarja moralno solidarnost Slovanstva, ue politično, češ, ta je strah nasprotnikov. — Dr. F e r-jančič, dr. Triller in S ve te c naglušno, da presegajo predlogi namen shoda. Ko je še kratko govoril dr. Gregorin is Trsta m je vršilo glasovanje ta ao se vzpr«-jele predlagaue resolucije, osobito tudi, da s« Slovenci na Kranjskem na podlagi današnjega programa ajedinijo in organizujejo pod imenom: »narodna stranka*. — Dr. M tj a r o ii poroča o organizaciji »narodne stranke* na Kraujskem v temeljnih potezah. To se je vse navdušeno odobrilo iu se bode volil svršilni odbor stranke ter se bodo nasvetovali okrajni zaupni možje. — Posl. M a v d i č je opozarjal na narodno časopisje in priporočal, u^j postopajo vsi slovenski časniki jednotuo in solidarno in ing se na periferiji izhajajoči listi materijeluo podpirajo. Predlaga primeren dodatek glede časopisja in glede uknpnega fouda. Poti. dr. Gregorčič poroča o šolstva. Primerjal jo resolucijo shoda slovenskih poslancev I. 1890 s resolucijami kat. shoda gloda šol in konatetuje, da mej temi resolucijami ni bistveue raslike. Govornik pojasnjen obširno in korenito šolsko rasmere ua Slovenskem in priporoča ob splošnem pritrjevalo primemo resolucije. — Posl. Lenarčič priporoča poseben dodatek glede Ljubljanske realke iu trgovinske ter obrtne šole. Arhivar Koblar ieli,mg bi se napravila obrtna žoln sa stavbinski obrt in koti-statuje, da se je is naše dežele iu torej is države nad 140.000 gl. v jednem letu odneslo. Francoska vlada nam je I. 1810 ustanovila obrtno šolo in Vodnik je bil nje ravuatelj. Priporoča, nuj se zahteva stavbin-sko šolo ali pa javno popolno višjo obrtno šolo s slovenskim učnim jezikom. — Posl. Mandič pojasnjuje prežalostn« šolske razmere v Istri in priporoča poseben dodatek k resoluciji. — Urednik Jakič pritrjuje predgovorniku iu obžaluje, da smo premalo radikalni. Posnemajmo svoje nasprotnike, sicer bomo vedno ovce, katere sovražnik striže. — Ko je še govoril posl. dr. Gregorčič, vršilo se je glasovanje in se je zaključila dopoldanska razprava. Pri popoludanski seji govoril je prvi kurat in arhivar Koblar o koaliciji. Na Slomšekove besede : »dve reči sti nam potrebni, vera katoliška in beseda materina*, so pozabili tisti, ki so se združili z najhuj-šini! sovražniki vere iu narodnosti s tem, da so stopili v koalicijo. Kranjski duhovniki ne morejo pojuiiti, kako je moči družiti se z nasprotniki, ne pa z domačini, ki se poganjajo za narodnost. Slovenski koa-liranci so v nasprotji z programom katoliškega shoda. Kje so verska in narodna načela slovenskih koalirancev ? Zato lahko obsojamo koalirauce in pohvalimo neodvisne poslauce. Kakšni so uspehi koalirancev? Sklenili so znano izjavo, vlada ni dala poroštev in vendar so koaliranci ostali v koaliciji, Koalicija je uzrok, da se tako kriči zoper slovensko gimnazijo v Celji. Celjska gimnazija se more ustanoviti le s pomočjo neodvisnih slovenskih in hrvatskili poslancev, * pomočjo Mladočehov in piotisemitov. Sovražnost koalicije proti Slovanom se je pokazala pri napisih na Primorskem. Ko bi se bili Ljubljančani kedaj tako postavili, kakor Italijani, imeli bi obsedno stanje. Dva Italijana sta premagala naše koalirauce. Zavrženi slovensko istrski napisi naj se zbero in postavi iz njih snomeuik v Ljubljani z napisom : Obsodišče slovenskih koalirancev. Slovenske ovčice, ne družite se z nemškimi volkovi, ampak s svojimi slovanskimi brati ! — Ta govor je napravil uepopisen utis. Zborovalci so govorniku ves čas viharuo pritrjevali in ploskali. Dr. T reo ntemeljiije svoj dodatni predlog, naj bi se slovenski poslanci družili le s tistimi nemškimi, ki hočejo vse naše težnje podpirati. Izstop iz koalicije nas bo vse združil ; takrat bodo imeli naši poslanci vse narodne stranke za seboj. — Urednik Podgornik predlaga, naj se kot argument za izstop še pristavi, da je slovenskim poslancem iskati zaveznikov samo v krogu slovanskih opozicijonalnih poslancev. O tem predlogu se je vnela daljša, učasih rezka razprava, v katero so posegli dr. Ferjančič, dr. Treo, dr. Gregorčič inPod-gornik. Dr. Gregorčič je povdarjal, da je najprej doseči slogo doma; naš narod ie v resnici versk, pa tudi v resnici naroden ; to morajo imeti poslanci pred očmi. Zaveznike moramo iskati samo mej poslanci, ki priznavajo ue samo naš naroden, ampak tudi naš ferski program. Slovan mora biti ne samo ^aroden, ampak tudi veren in naj se ozira lip naše Nsmeie. Slovanskih poslancev je Mnogo, MM njimi takih, ki nimajo slovan-litega ènte. V narodnem oziru nas drugi fnrft|msfi i« I »Jturt smo v prijateljskem oduošaji, a dokler ne priznajo verskega na-Šega programa se ž njimi* ne moremo združili. Soglasje programa je pogoj za združenje. — Jakič ugovarja Gregorčiču, da ni treba vere mešati, ko smo vsi katoličaui in ker se še nobeden slovenski poslanec ni izrekel zoper vero. Posl. Hribar pripoznava, da je naš narod tako versk in dinastičen, da o tem še ni govoriti. Slovenski poslanci morajo gledati na to, kar jih združuje s drugimi slovanskimi poslanci, ue na to, kar jih razdružuje. Mladočehi nas podpirajo v narodnih vprašaigih, potem ni smeti od Mih zahtevati, naj priznajo ves drugi noš program. — Posl. Kersnik noče govoriti o koaliciji, pa se izreče zoper to, da bi se »pozivalo*, naj slovenski koaliranci izstopijo. — Predsednik dr. Ferjančič zavrača očitanje, da slovenski poslanci niso v zvezi z Mlado-čelii. Zveza obstoji in se imemge slovanska protikoalicija, ki ima svoj izvršilni odbor. Mi nismo taki opozicijoualci kakor Mladočehi, mi smo opozicija na prosto roko. — Arhivar Koblar kot poročevalec se izreče zoper Podgornikov predlog, ker je neumesten in pritrdi izvajanjem Gregorčičevim. Izreče se tudi zoper Krsnikov predlog. Koaliranci so dali besedo in za to besedo smo jih prijeli ! (Burno odobr&vauje.) Dr. T r i 11 e r je poročal o narodno gospodarskih vprašaujUi iu je prav temeljito dokazoval pogubni npliv tujega nemobilnega in mobilnega kapitala na razvoj našega narodnega gospodarstvo in zlasti kmetskega, trgovskega in obrtnega stanu. In ker je državnozborska koalicija v prvi vrsti združenje kapitala zoper narode, zategadelj moramo pobijati koalicijo tudi raz stališče gospodarsko. A ravno tisti naši državnozborski poslanci, ki so na katoliškem shodu po vsi pravici proklinjali pogubno gospodarsko politiko židovskih levičarjev, ti isti poslanci sedè sedaj v bratski koaliciji s tem elementom. V narod pa trosijo laž, da smo mi lažiiiberalci tudi ua gospodarskem polji ! — Pravične in temeljite volilne reforme je treba, ki bo omogočila dostojno zastopstvo vseli delujočih slojev narodovih v znkutio-davnih korporacijah, Z veseljem pozdravljamo krščansko-socijalno gibanje v Nemcih, kajti z gospodarskim programom krščanskih socijalistov se v načelih popolnoma strinjamo. Tudi mi želimo tesne gospodarske organizacije kmetskega in obrtnega stauu zlasti zoper pogubni upliv tujega kapitala iu pravične davčne reforme v varstvo delujočih in pridelujočih stanov. Govornik razkril je potem glavne rane, na katerih bolehata naš kmet in obrtnik, ter opozarjal na potrebne reforme, zlasti tudi gledé kreditnih razmer. Nadalje navajal je poglavitne pritožbe delavskega stauu ter konstatoval, da imamo tudi v Slovencih že delavsko vprašanje, katero bo moči rešiti le z radikalnimi socijaluimi reformami. Pomagajmo delavcu, le r dejanji, ne pa z navdušenimi frazami rešili ga bomo iz rok internacijonalnega socijaiizma ter ga obranili narodu in veri očetov. Naša stranka ni niti advokatska, niti meščanska niti kmetska, temveč narodna stranka v najširšem in najblažjem pomenu besede in zato jej bije srce za vse slojev« naroda. Ne hujskajmo stanu zoper sten, delajmo složao vsi aia-uovi za blagor vseh! Notar Grnntar naglašal je v temeljiti študiji potrebo ustanovitve malih okrajev in velikih občin z izprašanimi tajniki ter orgauiaacijo kreditnih zavodov v lastni režiji občin in okrajev. Urednik Podgornik priporoča, naj se osnuje zavod, kateri bi kupoval zemljišč« sosebuo na mejah in sploh prirodno sile, da je izroči v porabo slovenskim ali slovanskim podjetnikom. Tak zavod bi lahko s primerno majhnimi sredstvi uspeval, pa bi veliko koristil. Potem predlaga, naj se osnuje poseben list za delavce, da se obvarujejo delavci pred socijaluimi demokrati. Posl. Lenarčič priporoča svoj aačrt o premembi volilnega reda, se izreče za splošno, pa ne za jednako volilno pravico iu priporoča, naj aa jemlje osir tudi na naše domače rasmere; v to avrho bi bilo jako dobro zasnovati kmetijske zadruge. Usta-nové naj se šole sa umno mlekarstvo. Knp-čijska in trgoviuska zbornica naj sa preo-snuje. Naša kranjska zbornica ne zadošča. — Posl. Hribar obžaluje, da ae pri naa zanemarjajo narodno-gospodarska vprašanja in vendar so ta najvačja važnosti. Nasprotniki so nam očitali, da nismo sposobni sa drugega, kakor aa političaa deklamacije. v|MBVl tiJityillMW fOCllf VrOVMVf M M - | tako. Narodno-gospodarskega napredka treba v korist vseh slovenskih dežel. Hipotekarna banka za deželo Kranjsko bi bila v tem oziru največje koristi. Ga3p. Kunc is Ljubljane je tožil, da preplavljajo tuji izdelki I deželo. Obrtni stan je za nas tako važen, 1 kakor za Čehe veleindustrija. Naj se torej podpirajo domači produceuti, ne pa prodajalci tujih izdelkov. Sploh pa je želeti, da I bi naši poslanci glede gospodarskih vprašanj glasovati vedno s krdčansko-socijalnimi. i — Ko je shod vsprejel predlagane resolucije, se je oglasil dr. Tavčar in nasveto-, val, naj se resoluciji, kateri je še rešiti, j vzprejmeta brez debate, dodatni iu premi-njevalui predlogi pa odkažejo svršilnemu odboru na uvaževanje. V smislu tega prod-loga je shod vsprejel obe resoluciji. Poslanec Mandič jc na to podal v imena triaških in istrskih sanpnih mož nastopno izjavo * »Ker so biti pri današnjem shodu odklonjeni najbistvenejši dodatki in popravki naši, izjavljamo tržaški in istrski zaupni možje, da nas dane« vsprejete resolucije v celoti ne vežejo ter da se vzdržimo glasovanja o resolucijah v skupnosti. Pripravljeni pa smo vsikdar, kakor do sed^j, podpirati nàrodno stranko kraigsko, v kolikor boda izvrševala čisti narodni in verski program.* Ta izjava je obndila senzacijo. Tržaški in istrski zaupni možje so namreč zahtevali, nzj se shod v resoluciji I. »politično vzajemnost z avstro-ogerskimi Slovani,* — in v resoluciji II. da je »slovenskim državnim poslancem iskati mesta le v krogu slovanskih opozionalnih poslancev*. Shod je bil te nasvete z ogromno večino odklonil in to je napotilo rečene Tržaške zaupne moie na omenjeuo izjavo. Poslanca Hribar in dr. Tavčar sta v živih besedah in mej burnim pritrjevanjem vseh ostalih obžalovala to izjavo Tržaških zaupnih mož, na kar je dr. Gregorin rekel nekako tako-le: »mi va-prejmemo vse, glede svojih razmer pa si pridržimo proste roke*. Predsednik je na to naznanil, da je volitev zvršilne&a odbora končaua. S tem je bil rešen program. Dr. Mencinger je izrekel predsedstvu, poročevalcem in posamičnim govornikom zalivalo za nji trud. Zborovalci so mu pritrdili z burnimi Živio-klici. Predsednik dr. Ferjančič se zahvali zborovalcem za številno udeležbo iu izreče upanje, da obrodi shod dober sad. V programu, kateri se je odobril, ni nič nedopustnega, nič neizvedljivega, nič takega, česar bi ue mogel odobriti vsak rodoljub. ŽdM se nam ne bo moglo več očitati, da smo mi uzrok nejedinosti. Naš program je spravljiv in odprt je most k nam vsem, katerim je ari «d narod slovenski. Bog živi jedi no in •loteo dalovanje slovenskega naroda! S tem jo Ul «kod končan, àe lodenkrat ao v dvorani sagratoli borni Živio-klici in potem so at sborovalci rasili. Is G o r i i k e g a so se udeležili shoda lanpnih mož državna poslanca Alfred grof Coroniui-Cronberg in dr. Gregorin, deželna poslnuca dr. Boj i c in župnik Gréa tor nrednik Gabršček. Na shoda zbraui zaupni možje izjavljajo, poavetovavli se o političnem položaji in o tem, kako se je Slovencem in istrskim Hrvatom v bližnji bodočnosti ravnati in za kaj se jim je na političnem polji ? prvi vrsti potezati. naslednje: I. Vsi sa ohranitev slovenskega in lirvat-skega naroda in njegove zemlje, za gojitev in nekrleuo javno veljavo slovenske in lir* vatske narodnosti, slovenskega in hrvatskega jezika aneti Sloveuei in istrski Hrvati, katerim je zlasti tndi pri srci, da se s primernimi sredstvi razvija kulturna vzajeuiuost s dragimi slovanskimi plemeni, naj se za odločno in neomahljivo delo v ta namen ndraiUo in organiznjejo po vseh slovenskih pokrajinah in v Istri. II. Slovonci, tožeči po narodni avtonomiji, in iatfski Hrvatje ing za sedaj v svoj politični in parlamentarni program vsprejmo vso ono težnje, katere so določili slovenski in istrsko-hrvatski poslanci na shodu dne 2. oktobra 1890 v Ljubljani, katere pa le do dnneo niso izpolnjene. Slovenskemu in hrvatskeuiu uradovanju se več oli manj očito ie vedno nasprotuje ter nnmeftča v slovenskih pokrajinah in v Istri pii sodnih, kakor pri političnih in drugih obloitvih «radnike, lialej narodnosti protivne, ne da bi bili niti vselej zmožni slovenskega, oziroma hrvatskega jezika v govoru in pisavi in ne da bi to zmožnost na zanesljiv način izkazali. Vlada tndi ne čuva nad tem, da bi se oblativa v poslovanji s slovenskim in lirvat-skim prebivalstvom posluževala slovenskega, oziroma hrvatskega jezika. Le to se opazuje skoro brez izjeme pri administrativnih obla-stvik vseh stopinj iu ie celo v kronovini kranjski. Dopušča se dalje, da najvišje sodišče in vUjji deželni sodišči nasproti obstoječim zakonom in naredbam v slovenskih in hrvat-akih pravilih stvareh ne izdajajo razsodeb in odlokov v slovenskem, oziroma hrvatskem jezika in da se pri sodiščih prve stopinje, oeebito izven kronovine kranjske, s slovenskimi in hrvatskimi strankami nasproti mnogim, v smislu člena 19. tem. zn k. izdanim naredbam sestavljajo zapisniki in izdajajo razsodbe in odloki v nemškem ali italijanskem jeziku, in da se v ravno teh jezikih izdajajo obtožnice proti slovenskim in lirvat-akim obdolžencem in vodijo obravnave, porotne in druge, celo s pripomočjo tolmačev. Vadi se pri višjih deželnih sodiščih ne imenuj* zadostno število slovenščine, oziroma hrvaščine zmožnih votaniov, kar občutno krati hitro in dobro judikaturo. Nadalje se opazuje, da ae iz slovenskega Štajerja sistematično izrivajo slovenski sodui uradniki, Čeprav so večkrat domačini. Ljndska šola še vedno ni vrnjena na podlagi verskega izpovedauja in s izklj učljivo maternim kot učnim jezikom, pač pa ao ljudske šole osobito na sloveuskem Koroškem skoraj do cela nemške; slovensko prebivalstvo v Trstu in v Gorici istoteko za svoja otroke že več let brez vspeha zahteva slovenskih iol, in v javne, kakor tudi zasebne nemške iu italijanske ljudske šole se vsprejemajo slovenski iu hrvatski otroci. V Istri je posebno velik uedostatek hrvatakih, oziroma slovenskih ljudskih šol, ter se hrvatski in slovenski otroci mučijo s italijanskim poukom. Te sn kulturno državo v mnogem ozira nečastne razmere na polji ljudskega šolstva imajo se prej kot prej odpravili. Dopuflča in po javnih funkcjjonarjih se naravnost podpira pogubljivo germanizatorno delovanje nemškega ,schulvereina"i ki načeloma zastavlja svoje moči sa protikatoliško in protislovensko šolo, kakeršen namen ima tndi nič manj obsodbe vredna »lega nazionale". Zategadelj iu dokler se te krivične raamere temeljito ne izpremeni, je vsakemu aavednemu Slovencu in Hrvatu prva dolžnost, da se s polno ljubeznijo okleneta naših predragih nam družeb sv. Cirila in Metoda, ki jn s tem goreče priporočamo vsemu slo-venakemu in hrvatskemn narodu; hkrati pa se odločno protestuje zoper to, da se mora v Slovencih, to zlasti izven Kranjske, in v istrskih Hrvatih skoro povsod še vedno zgol narodna požrtovalnost boriti za ono pravično vrejeuo ljudsko šolstvo, katero ustanavljati, vsdrževati iu braniti je dolžnost javnih, po sakonu poklicanih faktorjev. Istotake se je uam potegovati, da se zakonitim potom zabrani, da bi se v ljudske iole vsprejemali otroci, ki niso vešči učnemu jesiku, daai imajo pri roki šole z maternim učnim Jezikom. Vrhu tega se je v najnovejšem času sa Štajersko izvršilo imenovanje v nadzorstvo za ljudske šole, po katerem se tamošnje slovensko ljudsko šolstvo naravnost v nevarnost postavlja. Za štajerske in koroške Slovence je pa snloh vitalnega pomena, da se deželni šolski sveti v smislu Ljubljanskega programa s duš 9. oktobra 1890 razdelč ter tako odstrani teroriaovsnje Slovencev po brezozirnih nemških večinah v dotičuih deželnih šolskih svetih. Ravno tako se naše srednje šolstvo od strani vlade zanemarja ter se odklanja ne samo potrebna ustanovitev slovenskih srednjih Šol ter hrvatske gimnazije v Pazinu, nego celo ustanovitev slovenskih oziroma lir-vatskih vzporednic na nitjih oddelkih gimnazij v Celji, v Gorici, Trstu Pulji in Kopru. In na realki Ljubljanski je vzporednica za Slovence le v tem različna od vsporednice za Nemce, da se veroiiauk poučuje slovenski ter je sloveiiščiua obvezen učni predmet. Narodne srednje šole ali vzporednice so potrebne zlasti zaradi tega, ker se drugače protivno Členu 19. tem. zak. sili slovenska in hrvatska deca v pripravljavne razrede ter se takò Slovenci iu Hrvatje postavljajo v drugo vrsto narodov. Za nujno potreb no se smatra, da ustanovi vlada v Ljubljani strokovno šolo za stavbinski obrt, oziroma da ustanovi višjo državno obrtno šolo s stavbinsko-tehničuini značajen’ s slovenskim učnim jezikom. Meščanske, niti trgovske slovenske šole nimamo. Naglašajoč te zahteve kakor najnujnejše pozivljejo se sloveu»ki in hrvatski deželni in državui poslanci, da se združeni z vso odločnostjo potezajo za izpolnjenje teli zahtev ter za to, da se odpravijo navedene, naše j narodnosti škodljive, zakonom in naredbam protivne razmere. Oni se dalje pozivljejo, da se v pospeševanje in olajšavo povoljnega rešenja teh zahtev potezajo za izvršitev vseli v omenjenem programu z dne 2. ok tobra 1890 liasvetovauih sredstev. Delovati je toraj povsod na to, da se poverijo z deželno-zborakimi ali državnozborskimi mandati samo taki možje, ki se zavežejo, odločno in dosledno zastopati o-znučene narodne težnje. n i h mož vodi z v r š i 1 n i odbor v Ljubljani, kateri bode tudi v nnprestaui delavni dotiki in vzajemnosti s političnimi vodstvi izvetikrnnjskih Slovencev, oziroma istrskih Hrvatov. V dosego organizovanja narodnega dela in vzajemnosti uied nami v vseh pokrajinah naj se skrbi za jednotno postopanje narodnega časnikarstva in za krepko podporo istemu v duševnem in gmotnem ozira. Posebno naj se skrbi za ustanovo skupnega organizacijskega fonda. III. Sploh bodi vsakega Slovenca in Hrvata dolžnost, da zvišuje svoje politične pravice v smisli, tega programa, da svojemu jeziku daje veljavo pri vsaki priliki in da snuje ali podpira socijalna, kulturna iu gmoti a podjetja narodnih Slovencev in HrTutov. IV. Koalicija parlamentarnih strank, pod- Napisi na Primorskem. Poslanci grof Alfred Coroni ni in tovariši so v seji poslanske zbornice dné 28. m. m. stavili naslednjo interpelacijo : Postopanje visoke vlade v avstrijsko-ilirskem Primorju je provzročiio mnogo tožb in pritožb, ne da bi se bila s tem dosegla prememba političnega sistema. Narobe. Kar je vlada zadnji čas storila iu kar se dela, je tako, kakor da hoče vzpodbujati centrifugalne elemente in sama uničiti pri oudot-uein prebivalstvu zadnje ostanke ugleda in avtoritete, katere še ima. Predilo se je izvršila uaredba glede dvojezičnih uradnih napisov na Primorskem, se je pred očmi vladnih organov, prav kakor svoj čas v Lombardiji iu v Veneciji, provzročiio neko neopravičeno vznemirjenje prebivalstva, in uprizoril odpor zoper vladno na-redbo, kateri odpor je baje imel bili legalen, ki pa se je prevrgei v punt iu bil faktično škodljiv imetju, osobni varnosti in javnemu miru in redu. Te po javnih organih uprizorjene demonstracije so napotile vlado, da su je odkrito in povsem formulilo ob zasramujočem posmehu pouličnega občinstva umaknila. Podrejeni organi pa menda niso zadovoljni s tem porazom vlade, oni nadaljujejo izvrševati sistirano uaredbo, da se morajo potem novic in s še večjim eklatom umakniti. Glasom časniških poročil so se v Piranu šele po 31. oktobra v notranjih prostorih soduega poslopja napravili dvojezični napisi, pa na pritožbo omlotiiega niunicipija odstranili. Takisto so se glasom časniških poročil v notranjih prostorih sodnega poslopja v Tržiču pred kratkim napravljeni dvojezični napisi zopet odstranili. Tako postopanje vlade pozdravljajo demonstraatje z zasramovanjem; dobromisieče pitajoča vlado, katera zahteve, da mirujejo j prebivalstvo, ki ima še kaj vere v državo, večja politična vprašanja, kakeršuo je brez ! pa to zelo žalosti. ^ dvojbe tudi narodno vprašanje, je izvršenju I fr ■1-“ našega narodnega programa kvarna, iu vsi naši zastopuiki bi jo inorati pobijati. Posto-" panje slovenskih državnih poslancev, stoječih izven koalicije, se toraj odobrava, koalirani slovenski poslanci, kateri so se zavezali izstopiti iz koalicije, če se jim od vladne V interesu države in dinastije je zadnji čas, da opusti vlada svoje klaverno postopanje in krene na draga pota, ako sploh misli, da je to deželo ohraniti monarhiji. I Z ozirom na to si dovoljujejo podpi- I sanci vprašati celokupno niiuisterstvo : 1. Ali so vesti o napravi iu zopetni strani ne da poroštva za ugodno rešitev : odpravi dvojezičnih napisov v notranjih pro-narodnih teženj, se pa pozivljejo, da izsto- j štorih sodnih poslopij v Piranu iu v Tržiču pijo iz koalicije, in to ne samo radi tega, » istiuite? ker se to poroštvo ui dalo in se ga tudi v j 2. Ako so, koliko časa misli visoka bodoče ui nadejati, nego tudi zato, ker se I vlada to, čutila jednega celega naroda ža- s koalicijo načelno vzdržuje protislovanski I lečo nedostojno igro nadaljevati iu kdaj sistem. Najuovejši dogodki proti dvojezičnim I misli provokacijam vladnih organov konec napisom na sodnih poslopjih v Istri pričajo, I narediti? kako protivna je koalicija narodni jednako- xa Dunaju, 28. novembra 1894. pravnosti in dokazujejo, da slovenski, v koa- Alfred Cotoniiii liciji »iHjeS; |H.Slauci m tej traili jednako. Ž46ek Svoli, H„ch Hijok' Formane«, pravnosti do veljave pripomoči ne morejo. | (lr. Uyk, KafUn, dr. Engel, Porié, Jan, KlUar, V. Slovenci in istrski Hrvatje kot versko-nravstveno in dinastično čuteči narod zahtevajo izvedbo politične jednukopraviiosti, zla Nabergoj, dr. Dostal, Àdàmek, Schlesiuger, dr. Fauderlik, Seichert. Špindler, Schwarz, Romanczuk, dr. Laug, dr. Gregorčič, dr. Ferjančič, dr. Klaič, Spinčič, Biankini, dr. »»ju i«»r.uuu iMmiitiic jr,ttii»ivuj»it»viiu.-u.i, »iu » La (vin ia .Ir Grcvoi-Hr Ti-oll dr Lueffei' nti «vedbo občne volilne pravice in pravično | » J,; ^|"cl*.. ^koii.y. * ' uredbo volilnih okrajev. Dalje naj se vsa skrb obrača na zdrav napredek uarodnega gospodarstva, zlasti na nezavisnost od tujega kapitala, podpirajo slovenske in hrvatske posojilnice in hranilnice, katerim bodi mestna hranilnica Ljubljauska središče — in na zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgovskega, obrtnega iu delavskega stanu. V tem oziru se z veseljem pozdravlja krščausko-socijaluo gibanje. VI. Konštatuje in obžaluje se, da se je 0 dvojezičnih napisih. posl. Kluna in tovarišev v seji državnega zbora dné 28. min. m. »Dunajski listi so dné 26. novembra priobčili nastopno brzojavno poročilo: »Trst, 26. novembra. Včeraj dopoludne so se pred nekaterimi dnevi v notranjem deloma osobito na Kranjskem zapustil slo- poslopju okrajnega sodišča v Piranu pribite venski narodni program, a ustvaril drag dvojezične tablice na brzojavno povelje po-program, v katerem se slovenska narodnost Etičnega oblastva odstranile in nadomestile ne nahaja kot smoter in kateri daje potuho z jedino italijanskimi napisi. To odredbo je popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih italijansko prebivalstvo pozdravilo z velikim vprašanjih, kakor osobito na obžalovanja veseljem. Kakor poroča »Piccolo", je poli-vreden način dokazuje od slovenskega de- tičuo oblastvo odredilo, da brez izrečnega želnega odbora kranjskega izdana in od one povelja se ne sme ničesa preminjati na se-strani odobravana prepoved samosloveiiskih dunjem stanju. Pripisuje se ta vspeli priza-uličnih napisov v Ljubljani. de,vanju isterskili poslancev, katera sta na Priznavajo se pa uačela katoliške vere Dunaju opozorila, da zagotovila, dana Co-kot trden temelj razvoju slovenskega na- roninijemu klubu, ne dopuščajo nobenega roda, ter se izreka želja, da bi na tej in poostrenja glede dvojezičnih tablic", na narodni podlagi zložno sodelovali vsi | V drugem odstavku omenjene brzo-Slovenci v težkem boji za narodov obstanek, j javke sc poroča , da poslanec Bartoli v «Piccolo" oporeka občno razširjeno mnenje, kakor bi bila vlada koncem oktobra izjavila. Sedaj organizovan» delovanje v vse te I da je razobešenje dvojezičnih tabel v Piranu nameue na Koroškem, Primorskem in Sta« i« začasna naredba, in konštatuje, da je jerskem noj pripoznajo in krepko podpirajo viada z začetka vedno liaglašala, da se vsi Slovenci in Hrvatje. mora varovati veljava vlade. Na Kranjskem pa naj se v isto V nekaterih pokrajinskih listih se pa namene združijo iu organizujejo vsi Slovenci poroča, da je okrajni sodnik Macol a (tal pod starim imenom slovenskih rodoljubov odstraniti dvojezične table na povelje vis-kot »narodna stranka"; njeno delo- joga deželnega sodišča v listu in jm zevanje naj vkupno z odborom z a u p- ' meniti z jediioje*i&‘UMi in da ja ta naredba vzbudila mej slovanskim prebivalstvom veliko razburjenje, Tudi se poroča, da se je v Tržiču zgodilo nekaj podobnega kakor v Piranu. Neki dalmatinski list poroča, da je odredbo pripisovati vnanjemu in v tein slu-čaju popolnoma nenteiiieijeiiemu vplivu. Pa bodi kakor koli, to bilo je gotovo, da velja isto načelo jednakoprnvnosti za natraiij« kakor za vnanje stvari. To je gotovo jako nevaren precedens, ki bode (»hranjenje reda jako oteževal in slabil državno voz, če bode vlada razvajala tiste, ki st» se kazali kot nemirnuži in od sebe pehala pa tiste, ki so bili vedno zvesti državi in Najvišji vladarski rodbini iu so najmočnejša obrana na jugu proti vnanjim aspiracijam, in jim tako kazala, (la je preziranje plačilo za zvestobo. Zatorej iuterpeUuilje vprašajo njini ekscelenci, gospoda ministra notranjih stva-rij in pravosodja: 1. So se li res odpravili dvojezični napisi v notranjem okrajnosodnega poslopja v Piranu iu nadomestili z jednnjezičniini V 2. Na čegav ukaz se je to zgodilo? 3. Kako se to vjema z izjavo, dano itali jonskim poslancem in od Bartolija potrjeno, da v varstvo vladne avtoritete ima ostati, kur je višje deželno sodišče odredilo? 4. Muri visok a vlada ne ve, du vsled očitnega podpiranja italijanske manjšine se mora čutiti slovansko prebivalstvo istrsko, velika večina dežele, po pravici razžaljeno in da se na ta način ne da doseči mir v Istri, katerega jednako odkritosrčno #.elé slovenski in italijanski domoljubi? Na Dunaju, dne 28.»novembra 1894." Zupan Piranski. poslancev S p i n č i é a in tovarišev na njegovo prevzvišenost, gospoda ministra za notranje stvari: Glasom poročil po časopisih in glasom pisma, dcšlega prvopodpisanemu in pre-videnega z mnogimi podpisi, hujska občinski načelnik pirauski, poznan po svojih činih in svojem postopanju v zadevi tabel po Istri, s pomočjo nekaterih drugih slovensko prebivalstvo štirih vasij (Novavas, Sv. Peter, Padena in Kaštel), spadajočih v mestno ob« čino Piransko iu v sodili okraj Piranski, proti dvojezičnemu napisu na uradni deski c. kr. okrajnega sodišča v Pirano Glasom omenjenega pisma (lošol je obč. načelnik dne 13. t. m. v Novovas in v sv. Peter, -da pridobi tamošnje prebivalce as samoitalijaiiski napis iu jezik. Pozival jih je, naj pridejo k njemu v Piran podpisat do-tično prošnjo, obljubivši jim, da jih v Piranu lepo v.-prejmejo, pogoste in spremijo z godbo, da se jim zmanjšajo doklade itd. Prebivalcem iz Padene je sporočil dne 14. t. m., naj ga pričakujejo, da pride tudi tja, kar pa ui storil. Dne 15. t. m. je sporočil istim prebivalcem po uekeniu Feniutii, da so ne-koji — menda Piranci — odišli v Kaštel, on da pojde v Novovas in sv. Peter, ter ds se konečno snidejo vsi v Padeni, ako so Pa-denci zadovoljni izjaviti se za samoitalljau-ski napis. Padenci so odgovorili pismeno, da ne treba prihajati k njim, kajti oni nočejo podpisati dotične prošnje. Nadalje pravi omenjeno pismo, ds se prebivalci onih Atilih vasij boje, da ne hi morali tudi oni, da-si povsem nedolini, no« siti troške za vojake, ki so bili v Piranu in katerih je še tam. Zato si dovoljujejo podpisani staviti do njegove prevzvišenosti, gospoda ministra za notranje stvari, uastopno vprašanje: 1. Je-li poznano Vaši prevzvišenosti ta opisano ščuvanje in kake korake misli Vaša prevzvišenost ukreniti z ozirom ua to šču-vanje, da ne pridejo v nesrečo tudi ljudje is vasij mestne občine Piranske, kakor jih je mnogo iz mesta prišlo v nesrečo vsled sličnega ščuvanja? 2. Je li Vaša prevzvišenost pri volji ukreniti potrebno, da ne bodo tudi prebivalci rečenih vasij morali nositi morebitnih stroškov za vojake v Piranu? Na Duuaju, dne 21. novembra 1994. Spinčič, Biankini, Perič, Dapar, Borčič, dr. Gregorčič, dr. Gregorec, dr, Kovnic, dr. Vašafcjr, Bfcnovsky, Seichert, Hajek, dr. Slama, Krumbholz, dr. Brzor&d, Cestimir Lang, dr. Lang, dr. Tučok, dr. Slavi k, di*. Engel, dr. Sil, dr. Dyk, dr. Lueger, Troll. Domač« vesti. I4.U|«m greta *»•«•»■ Cwwtall«. V Četrtek 29. novembra bil je v Ljubljani shod zaupnih mož, katerega se je vdeleiil tudi naš državni in deželni poslanec Alfred grof 0 o r o n i h i - C r o n b e r g, prifiedši navlašč iz Dunaja. Zvečer bila je v Slovenskem gledališču na čast zbranim zaupnim možem sijajna predstava, kateri je prisustvoval tudi grof Alfred. Predstavljala se je romau-tiška opera »Čarostrelee". Po ouverturi priredilo je zbrano občinstvo, gledališče bilo je natlačeno polno, grofu Alfredu Coroniniju, ko je stopil v ložo poslanca dr. Ferjančiča sijajno ovacijo, pozdravljajoč ga z burnimi nživio Goronini!"» mahanjem robcev in iti «»»kalijem. Po končanej predstavi, ko »e je grof vrnil v »voj »tiui v hotelu wPri Maliču*, /brala »e je v veliki dvorani hotela ogromna množica najodličnejših meščanov gospa in gospic ter je ponovila |»r«Hrčno dolgo trajajočo ovacijo. V obče pa je prona-roftila v Ljubljani navzočnost grofa Alfreda Goroninija splošno navdušenje in priznanje njegovih /uslug /a slovenski narod, osobito »a iimh priniorske Slovence. Kaj praviš Židov-ttki »Cori'ieré* k tej novej in im posuli tiiej ovaciji v središču Slovenije v pričo /.astopnikov vsega slovenskega naroda in istrskih Hrvatov grofu Alfredu Corouinijii, katerega bi ti in tvoja klika rudi utopili v žlici vode ? Pokvečeni »Corriere*, 18. novembru si slišal na postaji sikanje in žvižganje, katerega ni bilo, zakaj zamolčiš pa in ne ponatisneš, kar piše »Corriere della sera* z dné 23. nov, o tvojem miljene« grofu Franu Coroniniju iz Št, Petra pri Gorici ? ParlameNiarue vrnil. Vlada namerava tekoče zasedanje državnega zbora zaključiti najkašneje dne 15. t. m. V tej kratki dobi pa nuj državni abor reši še več velikih predlog, pred vsem budget»! provizorij, splošni dal kazenskega zakona, predloge glede podr-žavljenja nekaterih železnic, zakon o nedeljskem počitku in če mogoče tudi zakon o trgovini na obroke. — Glede deželnih zborov le ni določeno, kdaj sc snidejo. Nekateri se »kličejo še meseca decembra, di ligi pa šele po novem letu. Hmlml|i Mie «prave. V dobi od id. oktobra pa do 24. novembra, torej v 39 dueli, je lineiti naša poslanska zbornica 15 sej. V teli sejali so poslanci stavili 94 interpelacij. Odkar imamo v Avstriji parlamentarizem, se v jednako kratki dobi še ni stavilo toliko interpelacij. Vlada je odgovorila na 28 interpelacij, na ostalih 66 interpelacij pa neče nič odgovoriti. Pri nas je tako molčanje vedno dokaz, da vlada ne ve nič odgovoriti na pritožbe, izrečene tem potem, in za to lahko rečemo, da j« število teli interpelacij merilo za izbornost naše državne uprave in ilustracija naše parlamentarne vlade. AvUrlMHi prilika I« Italija »Slov. Nar.* poroča, da je izvedel sicer ne iz avtoritativnega, vendar pa is povsem zanesljivega vira, (ia se v pogodbi, katero sta »kanili mej sabo Avstrija in Italija kot člena trojne zveze, zagotavlja italijanski narodnosti varovanje uje posestnega stanja v Trentiuu, v Trslu in v Istri. Ako je to istina, o čemur ne dvomimo, potem si lahko tolmači Čitatclj san» vladno postopanje v Istri in demonstracije istrskih Italijanov, kateri so v notorični zvezi ne sauio z poluradnimi, kakor pravi „81ov. Nar.*, temveč tudi z traditimi krogi v Rimu. Mi osebuo poznamo urednika, nekega vladnega lista v Rimu, ki jo rojen v Istri, a izšolan v Trstu in v Gradcu, in kateri je v najintimnejši zvezi s kolovodji istrskih Italijanov. Čudno se nam zdi aanio to, ako je naša vlada zagotovila italijanski narodnosti varovanje posestnega staqja v Trentiuu, V Trstu in v Istri, da ao se odpravili dvojezični napisi v notranjih prostorih okrajne sodnije v Tržiču, kor Tržič ne spada uiti k Trstu, niti k Istri, temveč k poknežnni grotiji Goriško-Gradiš-čauaki. Tiskovne razmere uam zabranjujejo, da bi še kaj prnv zanimivega spregovorili o tej delikatnej tadevi. •nebne venil. Naučni minister je imenoval kurata Koblarja, arhivarja Rudolfi, mirna v Ljubljani, konservatorjem centralne komisije za raziskovanje in vzdrževanje starinskih spomenikov. — Župnikom pri Sv. Justu v Trstu je imenovan kanonik monsignor Peter Martelanc. — Pravna praktikantu pri deželnem sodišču v Trstu Anton Podreka in Anton Colo m bis sta imenovana neplačanima avskultan torna za Primorje. Prepevednn mlal|ea. V Trstu je imel biti slovenski misijon v cerkvi pri sv. Antonu novem. Mestni svetovalec d’ A n g e 1 i se je v mestnem svetu zaradi tega zakadil v škofijski ordinarijat in zagrozil, da se mora delegacija pritožiti naravnost pri papežu zoper škofa Tržaškega. In res, uduli »o »e laškim brezbožnim rogoviležem in sv. miaijou se je odpovedal vsled posredovanja c. kr. namestništva, katero ni hotelo prevzeti poroštva, da se ne bo kalil red in mir. Italijanski listi poročajo zmagonoano o tem izidu, »Indipendente* vzklika ves in sebe samega veselja: »In potem govore, tla kri-Čanje nič um pomagal* ter pozivlje svoje somišljeniku in zaščitnike, naj z jednako eneržgo nadaljujejo boj proti škofijskemu ordinarjatu. V ponedeljek zvečer so bili. kakor »e poroča z Dunaja, poslanci grof Hohenvart, Klun in Povše pri ministerskem predsedniku Wlndischgrtltzu in pri ministru Bacquekeinu in prosili pojasnila glede na odpovedani slovenski misijon v Trstu. Vlada je izjavila, da namestnik Rinaldini ni prepovedal misijona, ampak škofu Glavini v interesu miru in reda le toplo priporočal, naj se vrši misijon v kaki drugi cerkvi, na kar je škof baje sam iz lastne inicijative odpovedal misijon. Minister Bacquehem je zahteval od namestnika Rinaldinija.naj mu o stvari poroča, slovenski poslanci pa so Tržaškega Škofa Glavino brzojavno prosili avtentičnega pojasnila. Stavcnakl «radii Ust. Lahom je zrasel strašansko greben ; sedaj jim že to ni prav da uradni list Primorske »Osservatore Triestino* prinaša tu pa tam kak slovenski službeni oglas, kateri km utrgali tiskarskih pogreškov. Slovenci io Hrvati imamo «Ive tretjini v deželi, dajte nam uradni list v našem jeziku, starega »Osservatore* že itak nikdo ne čita, pa mir besedij. Ker plačujemo vse davke, imamo tudi pravico, da nam vlada lije naredbe v našem jeziku naznanja, ne pa v pthjam, nepoznanem. Naši poslanci noj bi se pobrinili za to. Iiplll M učiteljski ospoNabllenosf na učiteljišči v Kopru eo se končali dn6 26. m. m. Oglasilo se je 44 učiteljev in učiteljic, in sicer 6 za meščanske šole, 15 za slovenske ljudske šole, 3 za hrvatske in 16 za italijanske ljudske šole. Za pouk francoščine so delale izpit 3 kandidatinje, l pa za nemščino. Prihodnji termin za izpite osposoblje-nosti bode v inesecu maju bodočega leta. Od slovenskih kandidatov so napravili izpit gospodične Franjica Krajnik i/ Podmelca, Marička K o ni a c iz Kojskega, Justina Vuga iz Itihemberga ter gospodje Peter I p a v e c iz Temnice, Fran Kotnik iz Višnjevih« z odliko, Luka S t a r e c iz Kobljeglave in Josip Čuček iz Vitovlj. Nemščina službeni jezik. V domobranskem odseku državnega zbora se je minister grot W e 1 s e r s h e i m b z vso odločnostjo izrekel zoper zahtevo, naj bi orožniki dopisovali občinskim in sodnim uradom v dežel-nona vadili h jezikih, češ, da nemščina je in mora ostati službeni jezik pri orožnikih. legava je zasluga, da so se odpravili dvojezični napisi v notranjih prostorih sodišč v Piranu in Tržiču? Odgovor : Sodite sami! Iz Dunaja se nam piše : Bivši državni po-siauec Goriškega veleposestva in sedanji predsednik južne železnice princ Egon Hoh-e n l o li e došel je 27. novembra v parlament, kjer je dolgo časa kunferiral z grofom Fran C o r o n i n i j e m in poslancem R i z-zijem, zadnja dva sta se potem podala k justičnemit ministru grofu S c h 6 «bor u u. Posledice so zuanr. — Kak narodnjak je slovenski štajerski koaliranec Miha V o š-njak naj svedoči to, da se je ta slovenski »narodnjak* protivil interpelaciji, katero je stavil dné 28. novembra poslanec Klun glede odprave omenjenih napisov. Izvrstno g. Miha! Mari vas zbada oves? »VrtaMer Zeituug , ta naša stara pokroviteljica, katera je že ncštevilnokrut svoj program in svoje lastnike premendo in ki misli, da je na Primorskem jedino ona politika prikladua, kakor se je izrazil nje glavni urednik, katerega svoječasno v Zagrebu niso rabiti mogli uiti kot navadnega reporterja, katero uči ona, pokazala je minuli petek zopet svoje skrhano konjsko kopito. V uvodnem članku, čegar zlog je iium jako znan in katerega vsi uredniki tetke skupaj ue spravijo, pravi škrba baba, da se z interpelacijo grofa Alfreda Coroniuija z dne 28. novembra noče baviti, ker jej je zlog te i interpelacije preoduren. To je znamenje, da je interpelacija v črno zadela. Kar pa na-dušljeva Triesterca sploh v tem članku kvasi, ne zasluži odgovora in prepustimo nje brblanje mirno njeuimu 380 izrisom, ne naročnikom, katerih toliko nima. Onih 50 izrisov, katere pošilja izven Trsta, večidel v zameno, se tudi ue bojimo. t«|«hl—I letnikih IttliJUMV. Dvojezični napisi v Istri uzbudili so v italijanskih listih uepopisljiv hrup. Uredništva časopisov iz kraljestva pošiljajo zaporedoma svoje reporterje v Istro, kateri jim poročajo na poznani način. Tako je poslal tudi list »Tribuna*, glasilo Crispija, svojega urednika Belcredija v Istro. Ta je poslal svojemu listu prvo poročilo o stanju v Istri, katero prične z izjavo, (la Cavalotti nima prav, ker nad Istro ne bdi samo Bog, temveč tudi neomabljiva srčnost, veselo uztrajanje in zvestoba Istranov. Rimski časnikar potem popisuje v gin* Ijivili iziaziii namišljeni italijanski značaj dežele in toži, dajo sorodniki v kraljestvu tako malo poznajo, da pošilja n. pr. italijansko geografico druži,vo svoje knjige v »Pulj v Dalmaciji*. Ta nevednost žali najbolj Istrane in dokazuje, kako malo poznajo lij i ii deželo sorodnici v Italiji. — Istrski Italijani toraj od svojih bratov v Italiji pričakujejo dejanj. No, znabiti bo Belcredi sam vdaril na čelu čete lakoto umirajočih berseljernv v Istro in na Goriško ter tako rešil v Piranu in Tržiču italijansko idejo. V allibi Iredente I« Židov. Dvojezični napisi pri Primorskih in Istrskih sodnijah prouzročili so v židovsko -iredentarskem časopisju vihar, kakoršnega do sedaj še nismo doživeli. Akoprem se je vlada umaknila, vendar italijansko in nemško krivonogo čašo pisje ne molči, marveč pride dan za dnevom z novimi tirjatvami, z novim hujskanjem in natolcevanjem na dau. Sedaj so pričeli avstrijsko-nemški liberalni časopisi, glasila židovske »Ailiance israelita*, pravo gonjo na vse, kar je na Primorskem slovanskega; iz njih dopisov se vidi, daje inspirila jedmi in ista oseba, vsi se sučejo okoli točke, kako bi najbolj povzdignili ugled in npliv neke osobe, katero so še pred kratkim časom najstrastneju napadali in zasramovali, a je sedaj persona gratissima v italijanskih in nemško-liberalnih krogih; to osebo sicer ne imentgqjo v svojih škandaloznih listih, a napadejo druge tako, da vsak Čitatelj lahko spozna kaj nameravan z svojo odurno pisa- rijo. Posebno se pri tem židovskem harakiri odlikuje Goriški dopisnik čmerikave »Tages-pust* v Gradcu; to človeče hrepeni po boljši službi, listerò si ho sé svojimi ostudnimi dopisi gotovo tudi pripisarii. Mi dobro poznamo tega dopisnika ter mu svetujemo, naj se moderira v svojih izrazili, ako ne priobčimo njegovo ime, da ga bode vsak poznal in po svoji vrednosti cenil. Dokaze imamo v rokah gospodine, ako Vam ne vgajajo primorski Slovani poberite kopita ter odnesite je, od koder ste prišli; bodite overjeni, da mi ne bodemo žalovali za »Vami! Polivanje m kratek žas na stroške Goriških davkoplačevalcev napravili so na Dunaj župan dr. Venuti in mestna odbornika Khmer in Alfred Lenassi. Pravi namen tega potovanju je neznan, a misli se, da mu je glavni smoter preprečili vstanovitev slovenskih mestnih šol v Gorici. Lav na slovenske otroke. Iz Gorice se unni piše. : Goriški magistrat poživlja slovenske stal iš«, kateri imajo za šolo še nedorasle otroke ter jim po uradnikih prigovarja, naj je pošiljajo v ta ali oni »giardino infantile*; obljnbovaje jim obleko in druge potrebščine. Tako je bil pozvan te dni tudi neki težak, obljubilo se mu je, da dobi njegov otrok, ako ga zapiše v neki italijanski mestni šolski vrt, obleko in še druge reči. Na težakov odgovor, da v slovensko zabavišče rad pošlje svojega otroka, a v italijansko nikakor ne, ker noče, da bi se materinemu jeziku izneveril in da za obleko ne proda narodnost svojega dečka. Dotični uradnik je na ta odgovor preprostega slovenskega delalca kar osupnil. Tako je prav, posnemajte ga slovenski roditelji, ako bi se i vam stavile take zanjke! Dogodek M Solkanski cesti. V petek 30. novembra bila je pri Dunajskem kasa-cijskem dvoru koiiečna razprava o teni dogodku, kjer so se merodajni faktorja izjavili, da je taka tožba samo v Gorici mogoča. Poročilo o izidu, katero je objavil židovski »Corriere*, mu je poslal uradnik v minister* stvu, rodom Goričan, nemškega pokolenja, sorodnik obče poznanega neodrešenca. »Rž stoji prav nizko!* Laika MmmI«mI. Čifutski »Corriere* pripoveduje z nekako notranjo zadovoljnostjo, da se je minoli petek v stolnej cerkvi branil duhovnik krstiti novorojenčka slovenskih starišev na iun Boris, češ, da ne pozna tega svetnika. Ali ker se roditelj ni udrti, dalo se je novorojencu slednjič ime Boris. Pri tej priliki spominjamo na to, kak krik so zagnali iredentovski listi pred leti, ko s« je branil duhovnik krstiti žensko no-vorojenče na ime »Italia Irredenta*. Kje je italijanski kričači in hujskači? Ime Boris pozna dobro katoliška cerkev ali ime »Italia Irrredeuta* gotovo ue, kolikor moramo namreč soditi mi lajiki! Varle Faveti!. v soboto, 1. decembra je bila obletnica smrti iredentarja in veleizdajalca Karla Favettija, bivšega tajnika goriškega magistrata. Obrezani »Corriere* z tega dne ima na prvem mestu panegiričen slavospev o zaslugah in rodoljubjn pokojnika, v katerem se proslavlja njegovo življcuje in delovanje v prid.............Po noči na soboto so nepoznani (?) vse napise ulice Vetturini zamazali in na reli mestih z čevelj velikimi črkami napisali »V. C. Favetti*. Ti »nepoznani (?)“ protestujej» s tem, da se ta ulica še ni uradno prekrstila v »via Carlo Favetti*, kakor je sklenil svoječasno mestni zastop na predlog sedanjega župana dr. Venutija. Lepe reči ! Alleni# Ferrisi, Benečan, predsednik družtva Goriških črkostavcev, grajal je v zadnji društveni seji postopanje uekega slovenskega stavca pri neki mestni seji. Mi samo vprašamo, kako iu s kako pravico se drzne inostrančina avstrijskega podanika imenovali ptujca in kako je to, da ptujec predseduje avstrijskemu drnžtvu ? •Minski svet Tržaški je v predvčerajšni seji sklenil, pritožili se na naučim minister-sivo, ker je namestništvo razveljavilo sklep glede odprave sedanjih zemljevidov iz oko-ličanskih šol. Belata Trsi Zagreb. Kakor javi »Šport* v s voj e j 3. štev. z dne l. t. m. kunijo Zagrebški športniki prirediti dojdočo pomlad vožnjo tV la relais iz Trsta v Zagreb, Uredništvo prosi vsa slovenska in hrvatska bi-cikliška družtva, naj se izjavijo, ako načelno pristojajo za tako vožnjo in n«j imenuje vsako družtvo po jednega člana, kateri bi stopil z uredništvom v dogovor. — Priporočamo Goriškim kolesarjem iu drugim sporta* menom izborim religiraui in zanimivi list »Šport*. Uredništvo mu je v Zagrebu, Gun-duličeva ulica štev. 26; a celoletna naročnina iznaša 6.60 kron. Izgnan Izgrednik. Minalo soboto prijeli so v Trstu stražarji 23letnega trgovskega agenta Gvida Cofiua, italijanskega podanika, ki je vodil četo »demonstrantov* po seji mestnega sveta iz Velikega trga po Acque-dottu. Coen ni bil le glavni kričač, ampak tudi je vihtel težko polico, na kateri je bilo prečvrščeno jabolko iz svinca. Cočna zaslišali so na zapisnik pri policiji, katera je izreklo proti Gofinu izgon iz tostranske državne polovice. Izgnanec je — Žid. Detomor. V Bolen go zaprli minuli petek 27-letno neomoženo deklo Marijo ValaŠ. Orožniški stražmešter Prosmeuik je bil nam- reč dognal in dokazal, da je porodila Vaiai dim 4. novembra ob 4. uri zjutraj nezakonsko dete moškega spoja, katero je Mdaviia in je ob 8. uri zjutraj zagrebla v hlev«. Takoj po porodu šla je Valaš na delo in opravljala marljivo najtežji posel in bila pri vsem tem navidezno jako vesela. Ukrade«« fine. V javnih skladiščih v Trstu so neznani tatovi izpraznili po noči dva velika soda, držeča blizu 6 hektolitrov. Vino so deloma odnesli, deloma pa pustili, da se je izteklo. Govori se, da so trije fi-naučili stražniki kompromitirani pri tej vinski manipulaciji. Različne vesti. V hrvatakem usbeca je narodni zastopnik dr. Josip F r a n k in Im pelimi vlado zaradi rabe madjarsčinc pri skupnih uradih in je zahteval, naj sabor toliko časa ne voli poslancev v Peštanski drž. zbor in v delegacijo, dokler se pri vseli skupnih uradih ne »pelje hrvaščina kot uradni jezik. Gledališka pedalava • - Molatomi. V Pakrucu na Hrvatskem so te dni priredili taumšnji diletantje giedaiiško predstavo. Nekateri navzoči vročekrvni Madjari so zahtevali, naj godba igra Kossutlmvo pesem. Hrvatje so protestovali in začel se je prepir, ki je končal s klofutami, katerih največ so dobili, Madjari. Konec je bil dvoboj mej dvema niladeuičema, ki sta bila oba ranjena. Na Hrvatskem pač menda še niso ugodna tla za Kossnthovo pesem. Kornpeijn v Italiji. Kakor znano, se je v pravdi zoper Romansko banko pokazalo, da je bil prejšnji miuistereki predsednik dal odstranit mnogo važnih dokumentov. Vsled pritiska javnega mnenja je bila vlada takrat zaukazala, naj se stvar sodno preišče. Te dni je bil zaslišan Giolitti. Ta je že prej grozil s škandaloznimi razkritji, če se ga ue pusti pri miru. Komaj je bil Giolitti zaslišan, je vlada zaukazala, naj se preiskava ustavi. Ustrašila se je Giolittijevih razkritij, ustrašila novega velikanskega škandala. Giolittijevo glasilo, »Gazetta Piemontese* grozi z senzacijoueluimi razkritji in pravi: »Napadi na Giolittija so sramotni iu ga utegnejo primorati, da stopi iz svoje reserve iu pokaže, da je na varnem mestu dovolj dokumentov shranjenih, ki bi vso stvar pojasnili*. Tu se vidi, kako je moderna Italija popolnoma korumpirana. In naši Lahi ne vidijo dne, da bi bili združeui z igo! P«ubljlri«l Komu se še ni pripetilo, da mu je kar hipoma iz spomiua ušlo ime ali število, katero je hotel ravnokar imenovati. Taka pozabljivost spravi človeka po-gostoma v zadrego ali pa v zasmeh. Človeku se zdi, da ga ima na jeziku (tako ljudje pravijo), a je ue more izreči. Misli iu misli, a zastonj. Mogoče se je spomni, ko je že prepozuo. O tej pozabljivosti je nedavno dr. Jnug v Parizu objavil članek, v katerem dokazuje, da se ta uapaka spomina jedino le pri moških opazuje. Dr. Jung sklepa iz raznih opazovanj, da je tej prikazni vzrok prehudo pnšenje. Ljudje, katere je imel radi te uapake v oskrbi, so bili večinoma hudi kadilci, nekateri so celo trpeli za ost up(jeii-jem nikotina. Dajje pa trdi dr. Jnug, da nekadilci ue trpe nikdar na tej bolezui spomina. Narodno gospodarstvo. •rabiš p« M novčičev la pc 4 «erètte pride, kakor se je že večkrat uaznanilo, z novim letom iz prometa iu ni nikdo več dol-žau, vzprejeti tak denar. Pri ces. blagajnicah in uradih pa se bode te vrste drobiž vzpre* jemat še celo leto pri plačilih ali pa se bode izmenjaval. Iiptafova«|e ptšlalh «abusata in poštuo-hraiiiiniških čekov. Poštnim in brzojavnim uradom se je naročilo, da se pri izplačevanju ozirajo kolikor mogoče na želje strank glede gotovih vrst denarja, v katerem se izplačuje. Posebno davčnim blagajnam se je ukazalo, da ustrezajo poštnim blagajnam in jim zamenjavajo potrebne vrste novcev. Dršnvnt basterei. V tretjem tednu minulega meseca se je efektuirala pri banki nova zaloga zlata za 3.4 milijone gld., za katere so se vzeli bankovci. V vsem je izdala banka proti 20 kronskim zlatom v znesku 25.6 milijonov gld. srebrnega denarja in proti 20 kronskim zlatom v znesku 13.3 milijonov gld. Ker sta imeli obe finančni upravi dne 23. novembra še na dobro 5.4 milij. gld., je bilo založenih pri bankovsketn zavoda za 44.3 milijonov gld. 20 kronskih /latov. Vinarsko In und|«rtite draltv« snujejo rodoljubi v Kanalu. Naloga drnžtvu bode zboljšati v okraju, kjer se prideluje nekdaj sloveči »cebidiu*, trto-in sadjorejo. Carinski «Š||c za plačila carinskih pristojbin v srebru namestit v zlatu se je določit za mesec december z 24%. Dom I Svici. Sadržaj 23. brnja: Š t i v o : Grof Barili. Napisao J. Romanič. — Biol» gospa s Trsat-grada, historički roman (Na-stavak). ■— Otmeui brak. Od Leopolda Sa- ' ■ : : ' ’ ’ * . '**'*>' —................. ti - imm j . ek^HasMli». » Gdjo j* milijonar? Kriml- Magata' Cfiavettea (Naatavak). mh«Ì£AK! ■roti IHUral, — U («nolo. Pripovioda Ivan Zavora (8votozar Hwrbaa-V^Jaiwky). - Opta b). »' Olili.. T l.k.l/ T\ln.ini •Mia. — Sliko; Liutai* Dinotai, tajnik ■smaljske vlad* a Sarajeva. — Priaefa prvo próobrataaako piko vii ij* novoro raakom «ri. — Ooaoral gioì Copri ri, bivi! njeni. ■Molar • pr«taj«dnlk. — Knez Holionloho, novi gjemačkl mlnistar-prsdsjediiik. — Mlinov! aa vodopada Un* a Kostela a Bosni. — Pop Ivan, kojijs pmiio posllednju prlčeot radMB cara. — OsoblJ* ruskoga poslaništva a Parila urtai« na vjemost novonu rnskomu cara. — Kostel na vodopada Un* kraj Bi-lata a Boaal. — U Petrograda sa vitame cara Alekaaadra III. Pq£ke molitve pred ■anaatirom Troicko Sergejevsk* lavi«. — Vojne vjvtta a Galiciji pred netim kraljem. — Doktor Koax. — Behring. U Petrogradu aa vrienie talenti cara Aleksandra III. Die-leaje vieati o bolesti. » Borba pasa u An-ghiataj. — Novi klinasti vijak koristen pri obaranja di veda, da se isbjegne nesredi kod rateala. — Moda. G. V. M. S. v f. in g. A- P. v #. Lepo hvala sa čestitke in spodbujanje. fotta**!! in otfovovsi avtčaik Ant. M. Obissi Tlak »Prva slov. tiskane* A. ». Obissija v Gorici. Prue Poviti miter na Seatpeterski cesti it. 9, se priporoči elavnema občinstva sa. rasna misarska dela. Peter Draiček v Molai alici it 8, ima bogato založeno •tacano jestvin ter poleg tega prodaja tudi rasno tobačno blago. Skrbi, ta postiate se i. (On protaja tedi nai list.) AbIm BmMm kamnoooiki mojster v Mirnem. Sprejema In sagotovlja kamenote tarska dela ta talgosti 5 metrov, sa katevo koli stavbo pe primernih cenah. Poetiate tečno in lično. Imo svoj kamenolom. mBMgBBMnMMIKBUaBJ S pod vodstvom Joftka Rovana v Raba- j M tišči M. )• prodaja pivo v sodčkih m ■ ki atekleoieoh. Ne taji se konkarence M | •! gied* cen in ne glede dobrote j| g piva. Stdkleniea ee napolnjene te v m S pivovarni na Vrtaiki, sa kar se rabi S 5 le dobro iletaae pive. J VmmmbmmbmmmmmmmmI Novic Franc krejoČ v klici ev. Klare it • isvriaje raana naročena dela la prodaja narejeno obleko po jeke smernih tantal UH t «MIHU Melit. II priporoči so in zagotovijo jako solidno postrežbo. Cene so jako nizke primeroma po blagu, a nikakor naj se ne primerja * tvornižklm blagom, ki je za malenkost ceneje, a več tat polovico slabijo. Mllkevft*» livarna x* zvonove Princ Brom GORICA-VIDEM lì .r M Inlngnlnli Unte - Catkiliet na Baaa|n. Prevzema koje si bodi livanje in prelivanje zvonov vsakojako toži ne in uglasbe. Jamči za popolno izvršitev dela proti cenam zelò nizkim, da se ni bati tekmovanja. Sprejema plačila na letne obroke na ugajanje dobavljavcev. Prvi vplačilni obrok, se ne vroči, dokler niso bili novi zvonovi preskušani, popolnoma ubrani in najdem, da se ujemajo harmonično, da so glasni in razlagajoči. Ril h» h<’ »t