—   155   —
Resnična smešnica.
Une dni najme Ljubljanski rokodelc voznika in se pelje v Moravče. Med tem y   ko je on  svoje opravilo zdeloval, si je voznik v kerčmi prav verlo gerlo spiral. Rokodelc v kerčmo nazaj pridši praša voznika:   si kaj pil ? Ne dosti — odgovori ta.    Tako dajte mu ga še en polic, potlej greva domu. Ta zadnji polič je voznika tako zakril,   de se   mu je  cesta  od  Moravč skozi in skozi gladka in ravna zdela. V breg ali na zdol, po gladkim ali čez   grabne,   vedno je   konj mogel dirjati.   Plašni rokodelc   je v nevarnosti  se zverniti ali z voza veržen biti, se z rokama za voz derže mižal, de bi svoje nevarnosti ne vidil. Srečno pridši na velko cesto, se voznik, brez de bi rokodelca prašal, pri pervi kerčmi ustavi, in tako dolgo pije, de svojiga najemnika več ne pozna. Ko mu ta, naveličaje se daljej postavati, reče: ;,napravi de greva pred domii", odgovori voznik:   ;?ti nimaš nič ukazovati z menoj, ko pride moj najemnik, bom že napravil." Komaj ga   ta pripravi  k spoznanji,   de je   o n  najemnik, se odrineta naprej,   pa   kmalo  se  oberne  voznik nazaj in pravi najemniku:   z   voza se mi spravi potepuh, če ne, te bom z bičem! Jez vozim mednarja iz Ljubljane, ne pa tebe.  Najemnik vidi, de s pijancam ni nič opraviti , gre z voza in tava peš proti domii.
Drugi dan pride voznik k najemniku na dom, in pravi: kadaj ste prišel domii? Na odgovor, de včeraj, reče : Lahko, ker ste se vozil, jez sim pa peš komaj danes domu prišel. Zdaj mi dajte konja in voz nazaj ! Silno tepeni konj je namreč pijaniga voznika z voza stresel in Bog ve kam zbežal, pijanec je pa na mesti do beliga dne spal, in zbujen pe'š domii klampal misleč, de ga je najemnik z voza vergel.                  O...