POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
pda.\;a VFČERNIKA" V LJUBLJANI SPREJEMA DO 18. URE TUDI OGLASE 7.A MARIBORSKI ■v&RNIK-10 BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE. ZA OBJAVO ISTEGA DNE V Kn&FM VEČFRNIKU" SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE.
^rUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE . SPISE OBJAVLJAMO SAMO EN-ANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO UREDNIŠTVO. BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERN1KA" V LJUBLJANI ALI LIST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA 8RZOVLAKA
UPR.
„VEC-LJUBLJANSKEM
V MARIBORU
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIH
LETO II.	Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici St. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 31. januarja 1940	NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik‘' prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16'— din	ŠTEV. 25
Grozote soijitsl litalil napadiv na Finski
Od začetka decembra je bilo 643 napadov na 207 krajev in vrženih 20.337 bomb
HELSINKI, 31. jan. AA. (Havas.) General Arne Sihvo, šef pasivne obrambe, je snoči izročil zastopnikom tiska obširno poročilo. V njem stoji med drugim, da finski narod še nikdar ni bil primoran izdržati tako težko borbo kakor poslednje mesece. Ta borba je prepričevalno pokazala, da je Finska prežeta z duhom požrtvovalnosti, zlasti kadar gre za njeno svobodo in neodvisnost. Ta borba je med drugim pokazala razliko, ki obstoja v načinu vojskovanja pri civiliziranih narodih in med vojno, kakršno uporabljajo barbari. Sovražnik se ni zadovoljil samo z napadi v zaledju na vojaške objekte, industrijska središča in prometne zveze, ampak je pogazil vse človečanske zakone in ubijal starce, žene in otroke. Prav tako je napadal cerkve in bolnišnice. Zgovorne so naslednje številke o bombardiranju iz zraka od 30. novembra dalje. Okrožje Nilad z glavnini mestom Helsinki in še 446 manjšimi mesti je bilo bombardirano 167 krat. Pri tem je bilo vrženih 3541 bomb. V okrožju Abo in Bjorgborg in 31 mestih v tem okrožju je bilo bombardirano 97 krat, bomb pa
je bilo vrženih 3174, okrožje Viipuri s 46 mesti je doživelo 156 bombardiranj, bomb pa je padlo 3754, v okrožju He-me s 16 mesti 47 bombardiranj in 2159 bomb, v okrožju Semihel s 4 mesti 7 bombardiranj s'951 bombami, v okrožju Kuopio na 11 mestih 23 bombardiranj s 656 bombami, v okrožju Vasa na 11 mestih 22 bombardiranj s 1169 bombami, v okrožju Uleborg in Laponija na 38 mestih so pri 116 bombardiranjih vrgli 4963 bomb, na Alandskih otokih so na štirih krajih osemkrat bombardirali in vrgli 172 bomb. Na vso Finsko oziroma na 207 krajev je bilo v tem času 643 bombardiranj in vrženih 20.337 bomb. Poročilo navaja tudi nekatere podrobnosti. Tako je bila 21. decembra bombardirana neka bolnišnica in neka klinika. 30. decembra je bomba padla na streho neke bolnišnice, 31. decembra je bomba popolnoma porušila neko cerkev, 10. januarja so bombardirali zavod za alkoholike, 12. januarja je padlo 7 bomb na neko bolnišnico, 14. januarja so sovjetski letalci s strojnicami streljali na pogrebni sprevod, 17. januarja so bombardirali neko vojno bolnišnico,
23. januarja so sovjetska letala bombardirala 4 bolnišnice, pri čemer je bil ubit en zdravnik in 7 bolničark, 26. januarja je bila bombardirana bolnišnica, 29, januarja pa zavod za umobolne. — Od začetka vojne do 29. januarja je bilo zaradi bombardiranja 377 mrtvih in 323 težko ter 585 lahko ranjenih. V januarju je bilo samo v enem dnevu bombardirano 35 krajev in vrženih 1500 bomb. Poškodovanih je bilo 56 hiš, ubitih pa je bilo 9 oseb, 6 je bilo težko, 12 pa lahko ranjenih. 20. januarja je bilo bombardiranih 45 krajev in vrženih 2550 bomb, pri čemer je bilo poškodovanih 90 hiš, ubite pa samo 4 osebe, 7 težko in 38 lažje ranjenih. Sovjetska letala uporabljajo tri vrste bomb: eksplozivne, težke po 12, 20, 30 in 50 kg, zažigalne, težke po 200 gr, 1 in 2 do 10 kg. Večkrat so sovjetska letala metala na mesta tudi tako imenovane »Slego« bombe vseh vrst in se prav redko dogaja, da bi uporabljali bombe samo ene kategorije. Neverjetno se sliši da izjavljajo sovjeti v službenih komunikejih po hudih bombardiranjih, da je škoda neznatna in da ni človeških
žrtev. Prav tako je malo verjetno, da v nekem malem finskem mestu, ki so nanj sovjetska letala vrgla okoli 2000 različnih bomb, pri čemer so porušili mnogo zgradb in je nastalo več požarov, ne bi bil nihče ubit, niti težko ranjen. Sploh se lahko reče, da škoda, ki je bila v teku dveh mesecev povzročena zaradi bombardiranja, ni majhna. V svrho zaščite prebivalstva, ki je ostalo v mestih, so oblasti podvzele energične ukrepe in grade številna zaklonišča pred zračnimi napadi.
HELSINKI. 31. jan. Reuter. Vojni sotrudniki finskih listov naglašajo, da je sovjetsko poveljstvo odredilo bombardiranje nezavarovanih mest, ker na padi v masah niso rodili uspeha. Včeraj je 200 sovjetskih letal bombardiralo Abo in Tampere, kakor tudi druga finska mesta. Finski strokovnjaki smatrajo, da so imele sovjetske čete pri svojih napadih na Mannerheimovo črto 10 % izgub, kar je izredno velik odstotek, ki kaže obenem požrtvovalnost in odločnost finskih čet, ki branijo vsako ped svoje zemlje.
Povečanje ameriške vojne mornarice
WASHINGTON, 31. jan. AA. Na seji pomorskega odbora je mornariški minister Edison zahteval kredit v znesku 1,3 milijarde dolarjev za vojno mornarico. Po Edisonovih besedah bi ta kredit ojačal do gotove mere varnost
za kateri je že odobren kredit, temveč bi bilo tudi soglasno z gradnjo vojne ladje, ki bi imela 50.000 ton. Edison je dalje dejal, da ne bi bilo pametno omejevati se na gradnjo težkih križark po 10.000 ton, ker bi se mogle zgraditi
Zedinjenih držav ter bi opozoril even- j mnogo boljše križarke po 14.000 ton.
Na kraju je Edison dejal, da stanje, v katerem sc nahajamo v začetku 1940., sili Ameriko, da začne takoj z gradnjo vojnih ladij.
tualne napadalce, da so Zedinjene države sposobne braniti svoje interese. Mornariško ministrstvo ni samo soglasno z gradnjo dveh ladij po 45.000 ton,
Sovjeti odklonili pomoč ameriškega Rdečega križa
W ASM IN G TO N, 31. jan. AA. Reuter. Zunanji minister ITull je poslal parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve pismo, v katerem navaja, da je dobil obvestilo, da so sovjetske oblasti odklonile pomoč ameriškega rdečega
križa, ki je bila poslana v one kraje Poljske, ki so jih zasedle sovjetske čete. Hull je v pismu dodal, da ameriški rdeči križ še vedno sodeluje z nemškim rdečim križem v onih poljskih krajih, ki jih je zasedla Nemčija.
BELGIJA KUPUJE LETALA
BRUSELJ, 31. jan. AA. DNB. Belgijski minister za narodno obrambo je odgovoril na neko vprašanje, da belgijska letalska industrija ni v stanju proizvajati hitra in moderna vojna letala. Zaradi tega si je moralo belgijsko vojno letalstvo nabaviti hitra in velika letala v inozemstvu.
RAZPORED AMERIŠKE MORNARICE
NVASHINGTON, 31. jan. AA. DNB. Mornariški minister je izjavil na seji pomorskega parlamentarnega odbora, da obstoja namen, da ostane glavni del ameriške mornarice v Tihem oceanu. Istočasno pa bi se ojačala eskadra ameriške mornarice v Atlantskem oceanu.
SCHMELING BO ZOPET NASTOPIL
BERLIN, 31. jan. AA. DNB. Bivši svetovni prvak v boksu in sedanji prvak Evrope Max Schmeling je izjavil, da bo ponovno nastopil.
SEJA MEDNARODNEGA URADA ZA DELO
ŽENEVA, 31. jan. AA. Havas. V soboto bo pod predsedništvom predstavnika vlade Zedinjenih držav Certera Coodricha seja upravnega odbora mednarodnega urada za delo.
POLETNI ČAS V NEMČIJI
BERLIN, 31. jan. AA. DNB. Letos bo v Nemčiji uveden poletni čas 1- aprila do 6. oktobra.
od
Nadzorstvo pomorskega prometa
NVASHINGTON, 31. jan. AA. Reuter. V zvezi z zavezniško kontrolo pomorskega prometa, ki se nanaša tudi na ladje Zedinjenih držav, sta imela ameriški zunanji minister Huli in angleški veleposlanik v NVashingtonu Lethien sestanek. Po sestanku je angleški veleposlanik izjavil novinarjem, da je bilo na sestanku govora o tem; da se najde
možnost, da se ameriške ladje oprostijo kontrole ter da jim ne bi bilo treba pluti v angleške kontrolne luke. Hull je zahteval to osvoboditev na osnovi ameriškega prava o nevtralnosti. Angleški veleposlanik je dodal, da se ta predmet proučuje in da je v načrtu tudi ustanovitev kontrolne luke v Kanadi.
NA FINSKEM BOJIŠČU
HELSINKI, 31. jan. Reuter. Na Ka-relijskem ozemlju vzdržuje sovjetsko topništvo še nadalje najhujši ogenj na finske postojanke, sovjetska pehota pa neprestano napada v množicah s podpiranjem letalstva. Sovjetske čete vseh panog večkrat koncentrirajo ogenj na posamezne točke Mannerheimove črte. Učinek doslej ni bil niti malo v skladu z napori.
MRAZ V ITALIJI
MILAN, 31. jan. DNB. V severni Italiji mrzli val še ni popustil. Pri Bre-sciji sta dve osebi zmrznili. V okolici
Pistoje je zapadlo obilo snega, temperatura pa je padla na —13. Vse ceste so pokrite z debelo plastjo ledu, ki popolnoma onemogoča vozni promet. V dolini Reno so mnogi avtomobili na cesti zamrznili.
RAZID MADŽARSKE STRANKE
BUDIMPEŠTA, 31. jan. AA. DNB. Gornjemadžarska stranka je sklenila na glavni skupščini združiti se z vladino stranko. Na osnovi tega sklepa bo 26 poslancev omenjene stranke stopilo v stranko madžarskega preporoda. Vse strankine organizacije bodo prestopile v ustrezajoče organizacije vladine stranke.
Podrobnosti o nemških letalskih napadih ob angleški obali
LONDON, 31. jan. AA. (Havas.) Napad nemških letai na obale Velike Britanije je bil izvršen na prostoru v razdalji 800 km od Aberdeena pa do grofije Kent na Škotskem. Okoli 20 letal je bombardiralo in s strojnicami obstreljevalo trgovske in svetilniške ladje, vendar s slabim uspehom. Povsod so sovražna letala naletela na odpor močnih oddelkov angleškega letalstva. Angleška letala so včeraj sestrelila nek sovražni bombnik, drugega pa so prisilila, da se je izločil iz borbene formacije. Kakor že predvčerajšnjim, je tudi včeraj poskusil sovražnik izkoristiti izredno neugodne atmosferske prilike, ki vladajo nad vsem angleškim ozemljem. Menili so, da angleška lovska letala ne bodo zapustila letališč, vendar so bile zaradi pogostih sličnih napadov obalne zračne straže budne in niso dovolile sovražniku, da bi razvil vse svoje razkrojevalno delo. Vojne ladje, ki so spremljale trgovske parnike, so s svojimi protiletalskimi baterijami večkrat pognale sovražnika v beg.
Neinei so z enako smelostjo napadli, kakor dan prej in so metali bombe na trgovske ladje. Bilo je več primerov, ko so sovražna letala pobegnila, ko so se prikazali angleški lovci. Nekemu lovcu se je kljub slabe vidljivosti posrečilo sestreliti sovražni bombnik tipa »Hein-kel«, ki je pred tem uničil na čereh pri North Humberlandu neko jadrnico, ki se ni mogla braniti. Angleški pilot, neki poročnik, je podil Nemca skozi oblake in čeprav je bil v nevarnosti, da ga sestrelijo, je sam sestrelil sovražno letalo. Prav tedaj je bil ob čereh pri zalivu Forth napaden nek nemški bombnik od angleških lovcev v trenutku, ko je hotel bombardirati neko trgovsko ladjo. S strojniškim ognjem so prisilili sovražne strojnice, da so utihnile. Lista napadenih ladij je naslednja: ladja »Corighton« (4553 ton), »British Tri-umph« (8501 tona), »Alcoma« (169 ton). — Jadrnico »Greensbv«, ki je služila kot isvetilniška ladja, sta prav tako bombardirala dva nemška bombnika pri Firth of Forthu, dalje še dve drugi ladji, od katerih je ena bržkone jadr-
nica »Lady Shirley«, ime druge pa ni znano. Ladja »City of Bat« je prispela snoči v pristanišče. Ladja »Acoma« je bila napadena ponoči. Snoči, okoli 17. je neki nemški bombnik letel prav nizko, miljo daleč od obale pri Derhamu in je večkrat obletel neko ladjo in vrgel nanjo dve bombi, nato pa je zginil v noč. Snoči je neka ladja pristaniške komande krenila z obale Yorkshirske grofije in je brez uspeha iskala več ko 4 ure neki trgovski parnik, ki je dajal znake na pomoč, obenem pa je po radiu javil, da so ga napadla sovražna letala. Na neki drugi točki obale je neka pomožna ladja izkrcala 10 članov posadke neke jadrnice, ki jo je sovražnik bombardiral. Na obali so slišali popoldne zamolkle eksplozije z morja, ki so jih povzročile bombe. Neko veliko nemško trimotor-no letalo je včeraj poskusilo napasti neko patrulno ladjo, ki je bila zasidrana pred pristaniščem Yarmouth. Sodijo, da ladja ni bila zadeta. Glede londonskega parnika »Aston« (1847 ton), ki se je potopil v Severnem morju, ne vedo, če je postal žrtev bomb ali mine.
Stra* 2.
»V e č e r n i k«
V Ljubljani, 31. januarja 1940.
Ob otvoritvi otroškega zavetišča v Trnovem
Trnovski okoliš je imel svojo šolo že v jeseni leta 1787.
Jutri ob 16. bo odprla mestna občina pripravljen prepustiti svojo hišo za šo-
svoje novo otroško zavetišče v Trno vem ob Devinski ulici. To zavetišče je v moderno zgrajenem poslopju, ki odgovarja vsem zahtevam otroškega zavetišča. Ta ustanova je pomembna socialna pridobitev za Ljubljano.
Ob tej priliki naj sledi nekaj podatkov iz zgodovine šolskega in prosvetnega prizadevanja trnovskega okraja. Že leta 1778. pod vlado cesarice Marije Terezije je izšel odlok o ustanovitvi šole v Trnovem, minilo pa je deset let do udejstvitve. Leta 1787. so začeli iskati prostore za trnovsko šolo. V poštev je prihajala sedanja Dol« £eva hiša v Cerkveni ulici št. 21, ki je bila tedaj skromna kakor druge trnovske hiše. Pogajali so se z lastnikom, ki je bil sicer
lo, a je kot čolnar zahteval, naj mu zgradijo novo hišo nekje ob Ljubljanici. Pogajanja so se razbila in so pozneje nameravali šolo nastaniti v sedanji Trtnikov! hiši v Cerkveni ulici št. 1, kjer je bilo nekaj praznih prostorov. V najetih prostorih so odprli začasno trnovsko šolo 1. septembra 1787., a je kmalu vlada potrdila proračun za zgradbo šolskega poslopja. Proračun pa je bil previsok in je mestno šolsko nadzorstvo predlagalo, naj se nastani šola v pritličju trnovskega župnišča, ki naj se dvigne v nadstropje. Ta predlog je bil sprejet, župnišče so povišali in šola se je nastanila v pritličju župnišča.
Pod francosko okupacijo šola ni delovala in so ‘bili otroci iz Trnovega in
brakovega prideljeni mestni primarni šoli. Po odhodu Francozov trnovske šole niso takoj odprli, ker ni bilo denarja. Tudi pozneje je bil zaradi pomanjkanja denarnih sredstev obstoj trnovske šole v nevarnosti, čeprav so ji priključili tudi nedeljsko šolo. V trnovsko šolo so bili všolani tudi otroci z Gline in Viča ter iz naselbin na Barju. Obisk je bil slab in je iz starih spisov razvidno, da je bilo leta 1851. šoloobveznih otrok 147, v šolo pa jih je hodilo samo 66.
Ko je bila leta 1861. ustanovljena glavna šola pri Sv. Jakobu, so njej priključili tudi poseben razred za otroke iz Trnovega, Viča in Gline. Konec samostojne trnovske šole je bil poleti leta 1875.
O pomenu in resnosti vojne zaščite
Kakor morajo občine skrbeti za preprečitev epidemij, ognja in drugih nesreč, tako nalaga doba vojnih nevarnosti tudi dolžnost posebnih ukrepov za varstvo prebivalstva pred zračnimi napadi in vsemi drugimi nesrečami vojne. Ko prebivalstvo že od nekdaj upošteva gasilce in zavarovalnice, ki človeka bra-, nijo pred nevarnostjo in nesrečo, ki je vsak čas mogoča, čeprav ni nikjer zapisano, da sc bo pripetila, tako bi se morali vsi v svojem lastnem interesu strinjati tudi z ukrepi, ki jih izdaja zaščitni urad za primer vojne nevarnosti. Odpor proti takim ukrepom je neopravičen in škodljiv in vidi se, da nasprotujejo odredbam v varnost in korist skupnosti v prvi vrsti posamezniki, ki so si s pomočjo svojega premoženja že sami preskrbeli dobra zavetišča.
Brez vsake podlage so trditve, da bi bili zaščitni ukrepi v Ljubljani nekaj posebnega. Po vsej Evropi so velike občine ustanovile svoje zaščitne urade in občani so spoznali, da so bile te ustanovitve potrebne, kakor je potrebno in umestno tudi vse, kar taki uradi nalagajo občanom. Da se ne bi razgledovali daleč po svetu, naj sledi samo nekaj navedb iz strokovne revije »Vazdušna odbrana«, ki pripoveduje, da je krajevni odbor za zaščito pred napadi iz zraka v Beogradu predpisal zgraditev zaklonišč pri vseh večjih zgradbah in tudi organizacijo hišne zaščite pri velikih
poslopjih. Posestniki vseh večih poslopij morajo skrbeti za zgraditev zaklonišč in organizacijo hišne zaščite!
Za večja poslopja računajo v Beogradu dvonadstropne hiše, ki zavzemajo pod 350 m5 površine, velike zgradbe so pa trinadstropne hiše z nad 350 nr površine. Pri majhnih zgradbah lastniki niso primorani zgraditi zaklonišč. Velikih zgradb računajo približno četrtino. Načrti za zaklonišča morajo biti predloženi v 30 dneh gradbenemu odseku tehnične direkcije beograjske občine ter morajo biti pravilno izdelani in podpisani od pooblaščenega inženirja. Kdor se odredbam pristojnih oblastev ne pokori, mu preti kazen do 2 let robije. To velja tudi za naredbe odbora za obrambo Beograda, kar se tiče zgraditve stalnih hišnih zaklonišč in organizacije hišne zaščite.
Prav tako je beograjski pododbor za evakuacijo izdelal podroben načrt za evakuacijo vseh oseb, ki niso vojaški obvezniki, in sicer za vse prebivalstvo Beograda, Zemuna in Pančeva. Ta načrt je v smislu uredbe odobril tudi že minister notranjih del. Zato je beograjski pododbor za evakuacijo z upravo mesta Beograda napravil popis prebivalstva, ki ga je opravila Ljubljana že znatno prej, kakor je dosti prej izdelala tudi podrobni načrt morebitne evakuacije.
Najnižje mezde so zvišane
Ban dravske banovine je podpisal dve odredbi, ki sta zelo važni v socialnem pogledu. Z eno odredbo so zvišane najnižje mezde, ki so bile določene leta 1937. v dobi drugačnih življenjskih razmer. Tedaj je bila za vso državo določena najnižja mezda na 2 din na uro, v Sloveniji pa se je minimalna mezda razlikovala po krajih in obratnih skupinah od 2 do 3 din na uro. Z novo odredbo so zvišane mezde za delavce in delavke v starosti nad 18 let v industriji ne glede na kraj in obrat v krajih, ki imajo nad 5000 prebivalcev od 2,50 na 3 din na uro. V trgovini in obrti so mezde tudi zvišane do 3 din po strokah, navedenih v prvotni odredbi. Zvišane so tudi mezde delovnih moči, ki še niso stare 18 let.
Z drugo odredbo pa so uvedene najnižje plače za trgovske pomočnike in pomožno osebje. Do zvišanja je prišlo po sporazumu, ko je banska uprava zaslišala delavske in delodajalske organizacije ter potem ugotovila minimalno plačo za trgovske pomočnike na 900 din, za pisarniške moči pa na 1000 din me-
sečno. Ta ureditev je tudi v interesu delodajalcev, ker bodo tudi nesocialno čuteči podjetniki prisiljeni plačevati vsaj one mezde, ki so jih druga podjetja že prej plačevala.
CjubliansRe vesti
CENJENIM NAROČNIKOM!
Dodatno k sporočilu, ki smo ga priobčili pretekli teden glede težkih prometnih ovir in njih posledic pri dostavi našega lista v Ljubljani, obveščamo cenjene naročnike, da smo z današnjim dnem začasno prekinili tiskati posebno prilogo ljubljanski1 »Večernik«. Od jutri naprej bomo ljubljanskim naročnikom zopet dostavljali samo glavni list, v katerem pa bodo čitatelji našli tudi nadomestilo za ljubljansko prilogo.
Uredništvo in uprava »Večernika« v Ljubljani je še nadalje v Frančiškanski ulici štev. 6.
I. Izletniški vlakii na Gorenjsko. Jutri vozi na progi Ljubljana Bistrica—Bohinjsko jezero vlak 916 s priključkom Jesenice—Rateče-Planica vlak 8616 in Kranj—Tržič vlak 8516. Vsi kot izletniški vlaki. Nadalje vozi v petek, dne 2.
februarja, na progi Ljubljana-Bistrica— Bohinjsko jezero vlak 920 s priključkom Jesenice—Rateče-Planica vlak 8620 in Kranj—Tržič vlak 8520. Vsi kot izletniški vlaki. Izdane povratne karte po znižani ceni veljajo za povratek le dne 2. februarja s sledečimi izletniškimi vlaki: na progi Bistrica—Bohinjsko jezero odnosno Rateče-Planica—Ljubljana vlak 919 in 8619 in na progi Tržič- Kranj—-Ljubljana vlak 923.
1. Ljudska univerza, Kong.resnf trg, mala dvorana Filharmonije. Drevi bo ob 20. predaval g. dr. Josip Cholevva o snovi: Novotvorbe na prsih. Skioptične slike. Vstop prost.
1. Protidraginjskf odbor vabi občinstvo, naj prijavlja konkretne primere prekrškov ali prestopkov uredbe o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije mestnemu poglavarstvu ali upravi policije. Samo sodelovanje konzumen-tov z oblastmi lahko omogoči učinkovito izvajanje protidraginjske uredbe v korist konsumentov, prav tako pa tudi v varstvo trgovcev in producentov pred neutemeljenimi očitki.
1. Zapora psov in mačk ukinjena. Ker
so od zadn jega primera stekline v Ljubljani minuli že trije meseci, je v smislu zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z današnjim dnem ukinjena zapora psov in mačk.
1. Iz Legije koroških borcev. Ker poteka prijavni rok za podelitev spominske kolajne na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1018.-1919., pozivamo ponovno vse borce, ne glede na to, ali je član ali še m organiziran v Legiji, da sc nemudoma zglase v n asi društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju št. 7/1, v času od 8. do 12. ter od 14. do 16. ure, kjer bodo prejeli vsa zadevna navodila. V interesu vseh bivših koroških borcev je, da smatrajo naš poziv kot nujen in važen, ker deluje Legija v vsakem oziru v korist borcev, ki so se svoječasno borili na severni meji. Spominska kolajna je 1 prvo vidno priznanje domovine, na podlagi katerega bo zamogla naša društvena uprava delovati že naprej v korist vseh, ki so pri Legiji včlanjeni. — Glavni odbor LKB. (
*JUH)**
€fubljansKo gledališče
.PLAMA. Začetek ob 20. Sreda, 31. jan.: »Kupčija s smrtjo«. Red Sreda. Četrtek, o ..i prisojni strani«. Red Četrtek, t etek, -.febr., ob 15.: »Peterekove poslednje sanje«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob _0. uri: »Profesor Klepec«. Izven. Znižane cene.
OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 31. jan.: Zaprto. (Generalka.) Četrtek, 1. februarja: »Lumpacij Vagabund«. Premiera. Premierski abonma. Petek, 2. febr., ob pol 11. urj: „prj treh mladenkah«. Izven. Gostovanje Dječje-ga carstva« iz Zagreba. Ob 15. uri: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: »Erasquita« Izven. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenac.
KINO KINO MATICA: Bela smrt KINO SLOGA: Vesela potepuhu. KINO UNION: Mudame Iiutterfly.
DEŽURNE LEKARNE
Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek, Resljeva cesta 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Vremenska napoved za četrtek, 1. febr.:
Oblačno s snegom po vsej državi, na Primorju dež. Zaradi vetra bo hladnejše. Na severni polovici se temperatura ne bo preveč spremenila, v južnih krajih pa se bo dvignila.
Mali	o
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih slano vsaka beseda 50 par, najiuaujšu pristojbina	za	ic
oglase je din 8,—. Dražbe, preklici, dopisovanja in žeuitovanjski oglasi din 1,— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase je din 10,—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek /a enkratno objavo znaša din 2,—. Znesek za	male oglase se plačuje	takoj pri naročilu, oziromu	ga	jc
vposlati v pismu skupaj z naročilom ali	po poštni položnici na	čekovni r^čun št. 11.400. Za vsr
pismene odgovore glede malih oglasov se	mora priložiti znamka	za din 3,—r
Službo dobi
VEČJA ŽELEZARSKA INDUSTRIJA
sprejme inžinerjn strojne in kemične stroke, strojnega tehnika in industrijskega knjigovodjo v starosti od 25 do 30 let. Ponudbe z življenjepisom in osebno sliko je poslati na upravo »Večer-nika«, Ljubljana, pod značko »Železarska industrija«. 141-9
Raszno
IDEJE — IZUME
vnovčujc in plasira v tu- in inozemstvu »Jug o patent«, Ljubljana, Dvorakova ulica 8.
144-1
GOSPODINJE!
Pozimi je umivanje oken neprijetno. Nabavite si najnovejši, praktični in patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom din 36,—. Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri »Jugopatent«, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42 -40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. - Sprejmemo preprodajalce!	143-1
Prodam
POSESTVO
hiša z vrtom, gospodarskim
poslopjem in 5 oralov najboljše zemlje in to: mlad sadovnjak, vinograd in njive,
v lepi vasici blizu Maribora. Dnevno avtobusna zveza, tik pri cerkvi in šoli, takoj zelo ugodno naprodaj. Zelo pri pravno za upokojence. Dopisi na upravo »Večernika«, Ljubljana, pod »Srečen dom«.
142-4
Popisi
ŽENITVE IN MOŽITVE
boljših krogov posredujemo najvestneje in solidno. Prvovrstne zveze v meščanskih, trgovskih, industrijskih, uradniških in oficirskih krogih. Informativne prospekte pošiljamo diskretno proti predplačilu din 10, v znamkah. — »Rezor«, Zagreb, Pošta 3.
145-12
VEDNO NAJNOVEJŠE
4$leUniM
Tyri
POHIŠTVO
STILNO IN MODERNO V NAJFINEJŠI IZDELAVI SAMO
ANDREJ KREGAR IN SINOVA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Telefon 712
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani Oglasi po ceniku
Uredništvo in uprava- Ljubljana. Frančiška usku ulica fr* /Teielon št. 41-77 — Poštar-čekovni račun St U 409
~ Rokopisov ne vračamo