O spieitizmu. (Kritična študija.) 193 Nemški in drugi učenjaki so se postavili proti tej podmeni v veliki večini. Sama na sebi je pa tudi taka, da ne zadostuje v razlago spiritiških pojavov, čisto odveč je in sama sebi nasprotuje. V knjigi »Elektrodvnamik« smatra Zollner naš svet kot projekcijo pravega štiriobmernega sveta, slično, kakor je senca projekcija triobmernih teles. Sence so dvoobmerne in niso odvisne po vsem od svojih teles. Za to prehaja ena senca v drugo, dasi dotična telesa tega ne morejo. Ta razlaga je slaba, ker preveč razlaga. Ako bi bile vse reči na zemlji res projekcija štiriobmernih teles, bila bi vsa telesa prodirljiva, kar pa niso, torej nima podmena prave podlage.1) *) Po naših mislih ne zadeva ta ugovor Zollnerjeve podmene. Zollner res prav to trdi, da so telesa prodirljiva, ali bolje, da se nam v mnogih pojavih — zlasti spiritiških — kažejo kot prodirljiva. Toda iz njegove podmene ne sledi, da bi se vselej in povsodi morala kazati in v istini kazala kot prodirljiva. Ako stojim ob solnčnem svitu poleg drevesa, vidim dve senci. Senci pa se ne spojita sami, ampak le tedaj, kadar jaz stopim za drevo, da me ne dosezajo solnčni žarki. Torej ni odvisna prodir-ljivost od projekcije (sveta), ampak od vznaša- Malo drugače poskuša to razložiti v svojih »Wissenschaftliche A bhandlungen«. Zaprta škatljica je na četrtem obmeru odprta, in tam more stvar izginiti. — Ako je to pri vseh zaprtih rečeh isti na, polem v resnici ni nobena zaprta. Treba bi bilo le škatljico prav obrniti in vse mora ven pasti; tudi bi izginilo, ako bi padlo v četrto razmero, katere ne moremo videti. Ker pa izkušnja kaže, da ni mogoče iz vsestransko zaprte posode ničesa vzeti, ne da bi je odprli, zato tudi četrtega obmera ni, niti v istini, niti na videz. Zraven tega je treba pomisliti, da imajo vsa telesa po podmeni štiri ob-mere, torej tudi zaprta; zaprta telesa morajo s svojim četrtim obmerom pot zapirati v štiriobmernem prostoru, kakor triobmerna telesa v triobmernem prostoru. (Dalje.) jočega (projicierend) štiriobmernega telesa. — Marveč ugovarjati je treba Zollnerju z modro-slovnega stališča. Ona trditev namreč, da je svet samo nekaka projekcija, vzrastla je na Schopenhauerjevem in Kantovem polju. Neutemeljena je, in ne vem, kako bi bilo z našimi izkustvenimi vedami, ako bi jo dopustili. Gf. Gut-berlet. »die neue Raumtheorie«, 1882, p. 59 sq. Uredn. Kako izgovarjajo opisovalnega deležnika končnico Beli Kranjci. (Meja med ljom in «t/Jera). (Spisal J. N.) ^ipanimala me1) je lanska razprava o "jEjtako zvanem opisovalnem deležih niku, posebno pa o tem, kako naj bi se izgovarjala njegova pismena končnica, kot l ali pa kot u. A vendar ne kanim segati v to zanimljivo razpravo, nego ker znam uže davno, da izgovarjajo nekateri Beli Kranjci ta pismeni l čisto, nekateri pa kot u (oziroma o), zato bi bil rad seznal tudi neznano mi ondaj mejo oboji govorici. — Seznal J) Slavnemu gosp. pisatelju nismo preminjali pisave. Uredn. sem jo bil po verodostojnih gg. narodnjakih res še lani, a zbog različnih zaprek nisem utegnil razglasiti je dozdaj. Predno se to zgodi, povedano bodi, da # (pred kakim krajevnim imenom) znači govorico: l, . govorico: u, # • pa obojo govorico: l in u. Ker nimaš priobčenega mi »načrta davčnega okraja Metliškega«, misli si1) ravno x) Za silo s pripomočjo Kozlerjevega »zemljo-vida slovenske dežele«, dasi na njem ni vseh potrebnih imen, kakor jih nahajaš na velikem Freverjevem zemljevidu, ki je z abecednim ime- 194 „DOM IN SVET'5 1889, štev. 9. črto ali potezo od x- Bojanje vasi navzdol proti jugu mimo * Krasnega vrha in * Ra-dovice med • Grabrovcem in * Slamno vasjo, med . Metliko in RosavnicamiJ), dalje od Metlike še bolj na jug med • Dobravicami in * Križevsko vasjo, •x- # Giršiči2) in * Primostkom, potem med # Podzemljem, in •*. , Gradcem [čez * Griblje in # Dragoše, oba kraja na Kolpi spadata v župnijo Podzemeljsko, pa uže v okraj Črnomaljski] . . . . . do Krasinca, (ki pripada še davčnemu okraju Metliškemu, in je tudi blizu Kolpe). Na vzhodno stran tej potezi do hrvatske meje, suhe in mokre (do Kamenic in do Kolpe), izgovarjajo Beli Kranjci okraja Metliškega čist l, — na zapadno stran pa u (oziroma o). Po tem takem čuješ čist l po vseh, zgoraj z -x- zaznamovanih krajih, pa tudi v -x- Drašičih 3) itd. do # Krmačini (proti suhi meji hrvatski) . . .; v * Radovičih in na -X- Božakovem (ob Kolpi). Istotako izgovarjajo čist l: -x- Otok, x- Zemelj in x- Cerkvišče. V % # Giršičih, v x- » Gradcu4) in v ¦x- t Vranovičih izgovarjajo pa (menda) stari ljudje še čistJ, mladi pa uže m; kajti star svedok: 651etni Martin Ž u-gelj, posestnik h. št. 23 z Dobravic, trdil je lani v Metliki pred glavnim po- ročevalcem mojim, da s Primostkom vred tudi »Giršiči« 3), Grm (vas, na cesti med Primostkom in Gradcem), Gradec in Vra-noviči govore l\ dočim je vrli g. učitelj Janko Barle bil dne 13. marca istega leta priobčil pismeno, da Primostek, Otok, Zemelj, Podzemelj, Krasinec, Cerkvišče, Griblje in Radoše izgovarjajo l, — Dobravice, »Giršiče«, -»Gradec« in »Vranoviče« pa v. [Hotel je brez dvojbe reči: u, pa zapisal v zato, ker večina kranjskih Slovencev v na koncu zlogov in besed izrekuje kot u\. »Vendar pa« — piše g. učitelj dalje — »izrek l-n. ni tako natančen, kakor n. pr. Vaših Draši-čanov; — najbolje izgovarjajo Gribelj-čanje in Dragoščanje, tudi stari bolje izgovarjajo, kakor [negoj mlad i. Od kodi to prihaja, — ne vem«. — >V šoli vendar na to gledam, da se pravilno izreka in piše.« Po teh znamenitih besedah sodim tudi jaz, da stari ondot izgovarjajo še čist l, mladi zarod (deca) pa u; ali pa tudi nedosledno: zdaj l, zdaj pa u (posebno na jezikovih mejah), kakor se n. pr. v narodnih pesmih belokranjskih nahaja nekatera nedoslednost glede preglasja [glasoslovja]2). Ako pa g. Barleta nisem razumel prav, prosim, naj blagovoli svoje besede razjasniti še bolj. Dokler se to ne zgodi, prištevati nam bode # . Gir-šiče, *x- . Gradec in * . Vranoviče onim krajem, po katerih se čuje oboja govorica (l in u). Sem spada po oboji govorici tudi -x- • Sirkov vrh 3) blizu Metliškega * Hriba«, (kjer pa izgovarjajo le u). Razven onih krajev, katere smo uže poprej naznačili z znamenjem • , izgovarjajo u (naši potezi na zapadno stran) v Metliškem okraju tudi: Trnovec, Lokvica, Suhor (pod Grabrovcem), Bu-šinja vas, Jugorje, Hrast (vse te vasi ob veliki cesti, ki vodi v Novo Mesto) J) Po novem »Giršiče (f. pl.). 2) To potrjuje tudi lepa »kresna pesem«, ki jo je g. Barle zapisal v »Gribljah, tri četrt ure od Podzemlja pri Metliki« ter je znamenita tudi po nekih drugih, drugod nenavadnih oblikah. (»Dom in Svet« 1888; str. 88.) 8) Tako so za moje detinske dobe izgovarjali t' krajevno ime; moj poročevalec pa piše »Zirkcr vrh«; nemški (?) »Svirkoverh« po »Vollstani O. V.« nikom vseh krajevnih in graščinskih imen voj-vodstva kranjskega »in deutsch (sic) und krai-nischer Sprache« izšel v Ljubljani 1. 1846. *) Rosa.?;nice (f. pl.; v izreči kot pravi v ali nemžkiw), a ne Rosawnice, niti »Rosačnice«, kakor pišejo nemški »Rosalnitz«, v imeniku: »Vollstand. Ortsch. Verz. der k. k. statistischen Commission« (VVien 1882) pa celo »Rozalnic« (!). '•*) Giršiči (m. pl.), v novi dobi tudi uže Giršiče (f. pl.), kakor sedaj pravijo Drašiče (f. pl.) namesto »Drašiči« (m. pl.), a to za prvotno ime: »Draščiči«. 3) Po novem tudi uže: »v Drašičah« po sedanjem jedinem imenovalniku: »Drašiče« (f pl.) 4) Prava slovenska oblika je »Gradec«; naj se pa govori tudi hrv. »Gradac«, v rodilniku itd. strinja se vendar s slovensko sklanjo: »Gradca« (a ne Gradaca); »v Gradcu« (a ne v Gradacu, kakor smo uže čitali po slovenskih listih) itd. Prim. nsl. konec in hrv. ali srb. konac (konca, koncu itd. a ne: koniica, ko-nacu itd.). Ta nsl. zamolkli ali poluglasni e in srb-hrv. a v končnicah ec in ac nastala sta namreč oba iz staroslovenskega poluglasnika h, ki pa v sklanji vseh sedanjih narečij slovanskih izpada. Kako izgovarjajo opisovalnega deležnika končnico Beli Kranjci. 195 dalje (bolj na zapad ali jugo-zapad): »Sodji vrh«', Črešnjevec (»Črešnovec«), Semič i. dr. Pomožni glagol »bil« (sem), izgovarja Metličan z vsemi drugimi »Črnimi in Belimi Kranjci* (w-kavci) vred jedno-zložno: »bi««'1), dočim v ¦» Križevski vasi, samo 1/4 ure od Metlike proti Kolpi (na vztočno stran) pravijo: »bel« (izr. bT>l, to je s poiuglasnim, kratko nagla-šenim e/jem in s čistim l/om)2), Tudi namesto: bil (bijem), zabil (za-bijem), ubil, pil, . . . veli Metličan: biu, zabiu, vbiu (izr. ttibiu), piu itd. Strinja se mu govorica z gorenjsko tudi v teh in takih slučajih: pleu, vzeu 3), žeu . . . za: plel (plejem), vzel, žel itd.; klou, ležou, mahou, kupovou 4) . . . za: klal, ležal, mahal, kupoval itd. Namesto gorenjski: kradu, ubodu, padu, sedu, [hjotu, spau, dau, d'jau... govori Metličan: krou, vbou (v = U)l, pou, šeu, hteu, spou, dou, deu (denem, deti); — dem, d'jati [dicere, sagenj Metličanu ne rabi. V teh in takih primerih rabi pa Metličanu o za u: grižo, neso, pašo, tepo, lego, mogo, reko5), vmro (v —m) t. j. umrl, vzdigno ali zdigno (a ne dvigno), goro (gorel), vidoG), sedo (sedel), živo (= živel in živil); molo 7), vlovo 8), go-voro; So (šel), našo, pršo (a ne pršu = prišel) itd. Tako izgovarjajo do ma- *) Končni u stoji tu in v vseh naslednjih primerih (namesto angleškega w, ki se je rabil v lanskih spisih), tako da treba -iu, -eu, ,-ou in au izgovarjati kot dvoglasnike, a ne vsakega glasnika za-se. • 2) Ženska pa veli: »bela« (izr. dvozložno Mila). Isto tako mi je govorila i pokojna mati, Rosavničanka, za mojih detinskih let, dočim so prave Metličanke uže ondaj izgovarjale jedno-zložno: »b'la« sem itd. 3) Ogr.-slov. »vzeo« (Kuzmič: Mat. II. 14.) 4) Gorenjski je »kupVou«, uprav »kipVou«. — Ogerski Slovenci izgovarjajo namesto »ou« s Srbo-hrvati vred »ao«: »zvao, prebivao, po-kazao, tudi prišao« (== došao). Kuzm. Mat. L, 25; II., 23; III., 7; V., 17 . . . 5) Neka stara rodbenica moja je bila za moje mlade dobe v vsi Metliki edina, ki je izgovarjala še »reke?«, (kakor hrvatski kajkavci onkraj Kolpe). 6) Tako (»vido« = videl) tudi ogersko-slo-venski. (Kuzmič: Mat, IV., 18.) 7) Tako glede oblike tudi ogr.-slov. (Kuzm. Mat. VIII., 2.) 8) Tako piše tudi Kuzmič: Mat. XIV, 3. lega tudi drugi »«kavei« belokranjski. Semičar n. pr. pravi »pou« (kakor Metličan), ne pa »govoro«, nego »govuru« (kakor »Črni Kranjec?). Po Črnomaljskem okraju, (kamor spada tudi Poljanska dolina), slišiš večinoma čist L sosebno kraj KolpeJ); a bas v * • Črnomlju (in po njegovem obližju), koder je slul še pred kakimi 50 leti povsod staroslovenski ali tako zvani poljski debeli (prečrtani) 1, potihnil je ta 1 v zadnji dobi do malega ter se iz-prevrgel v samoglasnik u (kakor Rusi-nom uže zdavna). Po gosp. Kupljena, beležnika Črnomaljskega, dopisu ?, dne 16. julija ]888 izgovarjajo uže »skoro« po vsem Črnomaljskem okraju: »delau, pisau, glodau, hodu« itd. — Ker veli g. Kupljen izrecno »skoro«, zalo ne izpodbija njegovega čislanega dopisa drugo poročilo iz Črnomlja, da izgovarjajo ondi samo še stari ljudje \ s katerim se ponaša tudi velečastiti župnik Radovički gosp. Schweiger, ki se je v Črnomlju rodil pred 43 leti. Kakor naši najbližji bratje Hrvatje (kajkovci) onkraj Kolpe, tako izgovarjajo čist l na koncu opisovalnega deležnika tudi njihovi belokranjski sosedje takraj Kolpe: v * Adlešičih in po vsi •» Ad-lešički župniji, tako i na * Vinici in po vsi * Vinički okolici, v # Starem trgu2) »pri Poljanah« in po vsi *¦ Staro-trški župniji, v katero spadajo tudi Po-Ijanci ali Poljane (razven treh vasij, po imenu: Kralje, Vimolj in Čeplane3), ki spadajo »cerkveno« pod Nemškološko župnijo). Tem trem vasem na jug stoje v »Poljanski dolini« naslednje vasi, ki spadajo vse v Starotrško župnijo, namreč: •x- Podgora [gorenja in dolenja]4), *Za-gozdac, * Jelenja vas, * Deskova vas, Močile, * Kovača vas5), * Dol, * Pre- 1) Griblje in Dragoše (gl. spredaj). 2) Na Kozlerjevem »zemljovidu« leta 1864 čitaš na dotičnern mestu (pod Predgradom) samo »Terg« t. j. Trg, kakor se skrajšano res tudi govori. 3) Ker se veli v mestniku: »v Geplah«, premotilo je to menda Kozlerja i. dr., da so pisali: »Geplje (f. pl.). Prim. Goričane, Svečane; v Goricah, v Svečah. 4) Tudi »pri Gradu« pravijo ti vasi. Tujci jo zovejo »Poljane«, Kočevarji pa »Polland«. 5) Tako piše s Kozlerjem vred dušni pastir. ki živi med narodom, a ne Kovačja vas. 196 „DOM IN SVET!' 1889, štev. 9. lesje, * Kol, Sodevce, * Dečina in * Radenee. *) — Poslednjih šest jih je najbolj na jugu, torej Kolpi najbližjih. Ker se je, kakor smo opazili, čisti l ohranil sosebno kraj Kolpe, zato bi človek sodil, da možuje isti l tudi še med Kostelci. Če temu ni tako, blagovoli nas preučiti kakšen vešč rodoljub. Da se pri »izobraženih ljudeh« ne smeš prenagliti s sodbo, svedoči nam ta zgodbica. Tri znane mi gospode, štajerske x) Radenice čitaš v »V. O. Slovence, ki so, razgovarjaje se slovenski med seboj in z menoj, izrekovali l na koncu glagolov zmerom čisto, vprašal sem lani, izrekuje li ljudstvo po njihovih krajih res »reke?« itd., kakor govore oni; pa zanikali so vsi trije moje vprašanje s tem dodatkom, da pri njih izgovarja ljudstvo uprav »reka« (skrajšano za »rekao«, ogr.-slov. »erkao«) itd., nego njihovi tedanji učitelji, da so jih učili tako, da treba l v takih slučajih izgovarjati tako, kakor se p i še v knjigi. — Sapienti sat! •*?L; Ali je umetnost sama sebi namen? (Spisal Andrej Kalan.) (Dalje.) ¦ki "Y§psta načela pa, ki veljajo o vzgo-^lUJevanju, morajo biti veljavna v «r istem oziru tudi za estetiko. Navedli bomo za to resnico dva dokaza: 1. Kdor se pregreši zoper načela krščanske etike, tak umetnik ni izpolnil zahtev estetičnih, ker ni izvršil lepega dela. To misel nekoliko pojasnimo. — Kar je nravno slabo, gotovo in vselej je tudi samo ob sebi grdo. Ako prebiramo nerodne stavke, kakofonske zloge, metrično nepravilne verze, spodletele rime, ako poslušamo napačne glasove ali pogreške zoper ritem v muziki, ako nahajamo v epopejah in dramah nedosledno risane značaje, v slikarstvu podobe, ki so v nasprotju z anatomijo: vse to so v estetiki velike napake. Kajti estetika zahteva od svojih del, da imajo veliko estetično ceno; ta pa se manjša in izgublja, kolikor mnogoštevilnejše in večje so napake, katerih smo poprej omenili. Ako pa že tako neznatne pomanjkljivosti kazijo estetična dela, koliko bolj še le je umetnemu delu v škodo, kar je v pravem in posebnem pomenu grdo, nenravno. Slabo namreč — tako uči modroslovje — je pokvara dobrega. Vsaka stvar je torej tem sla-bejša, temgrja, čim manj ima poglavitnih dobrih lastnostij. Taka lastnost v razumnem bitju, v človeku, je pred vsem ta, da se njegova dela strinjajo z nravno postavo. Prosto delo človekovo torej nikdar ne more biti lepo, ako se ne strinja z etičnimi zakoni: ako torej govorimo o »slabem« človeku, ne mislimo slaboumnega ali telesno pohabljenega, ampak na nravno sprijenega človeka. — S tem je pobito načelo moderne estetike: Nenravno samo na sebi v umetnosti ni nedovoljeno, ampak samo to, kar je neestetično; pobito je to načelo, ker nenravnost ne more biti nikdar in nikoli lepa, torej ne sme lepa umetnost zanjo delovati. 2. Umetnik, ki se ne meni v lepih umetnostih za etična načela, veže sam sebi roke, ker omejuje, manjša ali tudi popolno uničuje uspeh, sad in namen, kateri naj ima vsako umetniško delo. To razvidimo logično že iz prvega dokaza. Ker se namreč z nenravnostjo v umetniških delih manjša estetična cena urao-tvorova, zato daje tudi manj sadu, manj esteličnega užitka. Jasno nam to kaže Aristotel v svoji etiki: »Mera vseh reeij, mera, po kateri se merijo, cenijo vse reči, je krepost in pa krepostni človek, v kolikor je namreč kreposten. Pravi