V Trstu, v soboto 28. novembra 1883. Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko l«tn i« « i? , T, M 1 ! ? . ° Poludne- °"na za VBe Vi» d0™* •• poiilj^o Urvdnlitv« .VlaT«rrt■«* v i jjm vo-kujeti in največkrat se prileti. da zmaga pravica. Mnel na prijatelje, znance, nesrečen spomin pri svojih zanamcih in Bog ve še kdo. ne da nam obupati. Človek je zato, da prenaša križ-, da trpi. Milici se j? src-i trgalo od boli. In kaj bi se jej ne? Še nekaj skrivnega jo je peklo, to je bilo druno bitje, za katero je vedela samo ona in nje Venceslav. Čutila je pod srcem sad preporeiane ljubezni 1 O ljubezen, ljubezen, kolikokrat nas ti varaš I Kako nevarna so pota tvojal Go-je mu, kdor se ti upusti povsema v naročje. »Ljubezen je greh«, dejal je starec, ko je končal pripovedovati ter si obrisal solzo z očesa. Tudi on je imel ercel Deveto poglavje. Dekla ueramiljeno v urce SI lal iftnetlo »roS, — In ko ipromenlt j« v gorje, Urez ui« tlel, mrjoC. A. Koder. Leto pozneje j« bilo, ko bo grofovi orali pod gradom na ledini. Prejftni vo larček Tone je s°dai krep-k konjski hlapec. Po kosilu se delivci malo stegnejo p> tleh. Stari hlapec, ki j i nadzorov.d delo, sedel je na bliž iji hrastov porobek, zažgal si z gobo pipo tobaka ter močtl. Kir začuje, da se iil ipci pogovarjajo o nekdanjem grofovem br.tu In nesrečnej pravdi, k- je bita nastala mej bratoma radi delitve p >sestev. D«kla Neža je pospravila j-»'iilno p oso I o v koširoter dejala: »In tudi čuvarica Ana prt biva s hče'jo v gradu pri Venceilavu«. ■ Seveda«, pravi hlapec Mina, sta oni odšli 2 njim tja v P<>nor«. Mej tem 8e vme&.i tudi hlapec Tone v govor in praša: »Bog ve, če se je grof Venceslai poročil t Milicol« • Pojdi, pojdi«, posvari ga Neži, kakor skrbna mati. »Kako si moreš kaj tacega misliti, da bi se grajSčak poročil z ubogo dekl co, ki nema druzega svojega, nego nebo nad sahoj in zemljo, po katerej hodi, pod saboj. In pa kaj Bem še jaz Čula? Tega pa ne povem, ne —«. Vse je tiščalo v NeŽo, naj pove, kar ve in tudi starec nadzornik se je jeL približevati. »Po strani sem izvedela«, pravi ona, » la je bila tista Ana v nekej krvnej zvezi z rajncim gospodom Radivo|em, ki je bil skočil v vrtinec tam le doli pod onim le malinom. Bog nas varuj nagle in nepre-videne smrti 1 Rekli so, da se je grofu pamet zmešala, jaz pa pravim, da je to naredil radi sramote. Kajti bil je n.ijbolj Častilakoinen i?rof, kar jih pommjo stari Iju 1 je v Zaarajskem graiuu. Vse ie po-slufialo z odprtimi usti umno pripovedo-valko. Sedaj se približa Še starec, ki je je nadzoroval in ko čuje, o čem govore, razloži on stvar t iko-le : »Poslušajte, jaz vem marsikaj o tej stvari in sedaj, ko je uŽe tako, da naš gospod grof uža počiva blizu tri mesece pod zemljo, lahko povem, kar je bilo. Bil sem nedavno pri Ven«eslavu v Ponorskem gradu. D^ber gospod j", govoril sem tuli z Ano ter jo tako po okoliščinah popraSeval, kako se je vsa lo zgodilo. Dejala mi je, da je imela ona K D I N O ST •dobro bi bilo, da bi se vsaj uŽe tudi sklenola narodnostna postava, vsled katere ne sme nobena narodnost odločevati per majora o narodnih zadevali druzega naroda, kakor je enako postavo predlagalo Hohenvartovo mi-nisterstvo. Čas je, da se misli na sredstva, kako odstraniti narodnostne prepire, ki zavirajo najlepše delovanje avstrijskih narodov. Naj bi vsaj začeli letos dež. zbori v tem zmislu. Istrski. Piv.i spj.i, V pnćujoćosti 15 posl incev in viri a škofa poreško-puljsket?a olprl deželni glavar, p. Vidulič uue 25. novembra k malu po poludne dež-lnl zbor. ltekel je. da se predlože nekatere z .konske osnove, kise večinoma gospodarstva t če j o. štirje teh ptomenj ajo neke dosedanjih deželnih zakonov ter idejo na to, da se globe, ustanovljene v zakonu o piši koc, o čuvanju poljskih pridelkov, o varstvu divjačine in čuvanju poljedelstva imajo izročati onim poliedelskiui družbam, pod katere spada občina, v katerej sej« 7akon prestopil, in če takih družh ni, ueželnej poljedelske) družbi. Peta zskonska osnova govori o dopustih za lov; šesta o varstvu ptic, pojedelstvu koristnih; sedma o pogozdovanju Krasu, posebno v \oloskem (po d g rajske m) konerskein in pa/jnskem okraju. Vlada predloži zakonsko osnovo o upravi občinskih in zadružnih gozdov. — Te zakonske osnove, nadaljuje g. deželni tllavar, pretrese zbor vestno in oziral se bo pri tem samo na koristi dežele, kakor tudi pri vsem drugem, kar bode razpravljal. ReSi se tuli neka prošnja o ustanovitvi posebnih občin. Nato pozove poslance, da vzkliknejo • Evviva« Nj. veličanstvu cesarju in kralju Fran Josipu, in poslane; vstanejo klicoč »evviva« in »živio«.— Predstavi potem vladnega poverjenika namestniŠtvenega svetovalca in okrajnega glavarja, g. Gu-mera. Sprejme potem slovesno zavezo po-reSko ptilj«kega Škofa, k-kor novega de-želnozborskega uda. — Spomina se koncu s žalostjo smrti zastopnika Vergottini-;;, katerega «0 ko oplakuje Poreč, kateremu je več let b i prvi mešćtn, in Strudthofa, ki je obrt novzdignol v Miljah in sklene sejo brez ugovora od strani zastopnikov, žebč, da se priobč-ni dnevni red izvrši v seji. v katerej no le več udov. Goriški se je '25. t. m. kakor navadno slovesno odprl. On 10. uri zjutraj je bila slovesna peta maša, katero je daroval premilostljivi gospod Alojzij dr. Zoni nadSkof goriški z veliko asistencijo. Po sv. maši ob 11. uri so se zbrali gospodje dež. poslanci v deželno dvorano, in ker se je udeležilo za-dostno Število poslancev, naznani gospod dež. glavar s primernim govorom začetek zborovanja in nazdravi Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju Fran Jožefu I. Poslanci vskl knejo trikratni živijo! Kot vladnega zastopnika pri zborih predstavlji predsednik gospoda dvornega svetovalca Frana bar. Rechbacha, potein pa sprejme v sveje roke slovesno obljubo novo izvo j ;nih poslancev Antona dra. GregorčČi inKaroladr. Venute. Spominja se dalje g. predsednik smrti, ki je dne 22. julij i t. 1. pobrala velezaslužnega poslanca vzeti grofa Radivoja, ker ni vedela, da je grof, ter mu torej tudi vse, kar jej je kvasil. verjela, kakor šest resnic. Iz tega znanja je povila Milico«. Vse se je čudilo, ko ,e govornik končal prvi del svojega pripovedovanja, le N ža je držala moiko roke pod prsmi češ: jaz uže to vse vem. Starec nadaljuje. »Ana mi je praviia, da je došel Radi-voj tisti večer, koje izgubil pravdo, k njej ter jo prosil odpuščanja in potem uže veste, kde so ga našli. Tisto otroče je kmalu umrlo. Milica živi s^ svojo materjo pri Venceslavu. Vsi so d >bri prijatelji. Sedaj pa le na delo. Un je uže dve Ju Tako je starec končal svoje pripovedovanje. Vencesliv je ostal samec vse svo|e žive dni. Miličinej materi, katerej je bil oče bogat trgovec, odpustil je o smrti pregreho in jej zapustil veliko premoženje. Grad za-trradski je še vedno opravljal stari oskrbnik Nam rde. Ana se je preselila nekaj let za svojim zapeljivcem v večnost. Milica je živela kot zasebnica ali prav 2a prav kakor opra viteljica v Ponorskem gradu. Poznejša leta je skrbela za večnost ter bila prav pobožna gospa. Venceslav je prebival najraje na Za gradjj. Mnogo je pomagal za povzdigo blijnje občine ter občeval z zatiranim ljudstvom, katero Be je bilo odkupilo od svoj'h grajščakov. Njegov spomin živi še dandanes mej narodom. Spoznal je pač lahko, kako omahljiva stvar je človeško srce. Kako lahko se pogrezne v najpodliŠe hudobije ter uniči srečo svojega bližnjega, Iti mu je zaupal. Viljema vitega pl. Ritter Zahony ter predlaga, naj gospodje izrazijo svojo žalost s tem, da vstanejo in da se ima to zabilježiti v zapisnik. Vsi poslanci vstanejo. Poslanec Eugen bar. Ritter je z Dunaja telegrafično naznanil, da se zaradi bolezni ne more udeležiti zborovanja. Ker je nu|no potrebno, koj v razpravo vzeti proračun dež. zaloga za 1. 1885, da bo mogoče o pravem času doseči cesarsko potrdbo doklad, katere naloži deželni zbor, predlaga predsednik naj se uže v tej seji stvar v obravnavo vzame s tem, da se izvoli finančni odsek, ob enem pa naj se izvolita tal i peticij-ki in pravni odsek za razpravo dotičnih predmetov. Seja preneha nekoliko minut in ko se zopet nadaljuje, naznani predsednik došle peticije, katere se z ozirom na svoje vpe-bine izroč* dotičnim odsekom. PortČ^vulec deželnega odbora, Josip vitez dr. Tonkli, predloži račuDske sklepe za 1. 1884. in proračune za I. 1880. vseh zalogov, ki so v deželnem oskrlmištvu, ter predlaga n:-j se izroče v obravnavo odseka 7 udov. Na to se 1 listki volijo odseki. V finančni ods-k so bili izvoljeni poslanci: Kocijančič Andrej, Anion dr. Gregorčič, Gasser Ivan, Aleksj dr. Roje, vitez Josip dr. Tonkli, Josip dr. Maurovlč, Franc dr. Versegnasi. V pravni odsek: vitez Alojzij dr. Pajer; Josip dr. Abram, Benardeli Juvančč, Nikolaj dr. Tonkli, dr. Versegnasi in pl. Anton Dottori del Torre, Juvančič, Kovačič Ignacij, Matija Jonko. D. Venuti in Rajm. Mahoič č. Po kratkem ponehljaji naznani predsednik, da so se odseki tako ustanovili: finančni odsek si je isvolil za načelnika ilra. Josipa viteza Tonklija, pravni odsek za načelnika vitez i dr. Pajerja in pete-cijski odsek pl. Ant. Dottoii-ja. Vsi trije odseki so si pridržali, da Izbero poročevalce različnosti predmetov. Ker ni drugih predmetov za sedanjo sejo, sklenejo načelnik ob 12'/* ter določi, da bo prihodnja seji dne 26. t. m. ob 5. uri popoldne. Kranjski. (1. seja dne 25.novembra). Včeraj ob II. uri dopoludne otvoril se je deželni zbor. Navzočnt bili 90 vsi poslanci (30), in tudi gosp. knezoškof dr. Misija bil je prisoten. Po primernem pozdravu gospoda deželnega glavarja grofa Thurn-Valsas-sine In po gospoda deželnega predsednika barona Winklerja odgovoru prešlo se je na dnevni red. Novoizvoljeni poslanci g. knezoškof dr. Misija (virilen glas), g. Jakob Hren in g: Feliks Stegnar storijo obljubo. Dalnja točka dnevnega reda bila so naznanila deželnozborskega predsedstva Gosp. deželni glavar grof Thurn spominal se je toplo umrlega peslanca gosp. K. Ru-deža in dobrotnika kranjske dežele, g. Smoleta, kateri je volil vse svoje premoženje deželnemu muzeju. (Poslanci so se v znamenje spoštovanja in hvaležnosti vzdignoli z svojih sedežev.) Na to so se vršile razne volitve, in sicer najprej volitev dveh rediteljev. Izvoljena sta bila g^. Janko Kersnik in baron Lichtenberg; overovateljema zapisnika pa sta bila izvoljena; Dežman in RobiČ. Na to se seja pretrga za nekaj minut, da se poslanci dogovorijo mej seboj o volitvah v raznA odseke. Izvoljeni so bili: V finančni odsek: MoŠe (načelnik/, Blei\veis, Detela, Kersnik, Murnik, Poklu-kar, Vodnjak, Suklje, Dežman (namestnik), Luckmann, Schwegel. V gospodarski odsek: Poklukar (načelnik). Pakiž. Pipet, Samec, Ooreza. Lichtenberg, Gutmannsthal (namestnik), Detela, Faber. V upravni odsek: Murnik. Grasselli (načelnik), Hren, MoŠć. Svetec, Dežman (namestnik), Mauer, Papež, Faber. V peticijski odsek: Stegnar, Lavrenčič, Pfeifer (načelnik), Zois (namestnik), Auer-sperg. A V odsek za letno poročilo: Suklj», Dolenec, Robič, Sterbenec (načelnik), Dev, Faber, TaufTerer (namestnik). Odseki so se takoj konstituirali ter si izbrali svoje namestnike, kakor je gori omenjeno. Na to zbor Še izreče zahvalo Nj. Veličanstvu za velike podpore, katere je dežali naklonilo iz svoje privatne denarnice In raz telil je g. deželni glavar došle peticije; razna poročila pa so se zročlla finančnemu odseku. Na to s-* je ob 'l42 uro zaključila seja; prihodnja seja se naznani pismeno. Politični pregled, Notrinje dežele. Deželni tborit kakor smo zadnjič naznanili, odprli bo se 25. t. m ; češki deželni zbor je deželni maršal odprl z nagovoron v češkem I nemškem jeziku in izrekel željo, naj bi se posvetovanja vršili v duhu resnice in zmernosti, ker to je potrebno, da se doseže namen razprav. Govori naj bodo vedno mirni in dostojni, ker le taki govori morejo obraniti in okrepiti spoštovanje de- želnemu zboru. — Kranjski in koroški deželni zbor sta izrekla navdušeno pohvalo cesarju za bi-goduŠne darove o priliki po-vodenj. Tudi v tirolskem deželnem zboru se je deželni glavar Rapp hvaležno spominal carjevih darov. V Oplavi je deželni nač Inik zboru nananil, da je cesar potrdil načrt o vre.ibi Visle in da so se dela už^ pričela. Seja hukovinskega deželnega zbora pa seje odlož la, ker je ta dan umrl deželni poslanec Feth, katerf ga se je deželni glavar gorko spominal.— Gališki de-želni zbor je pozdravil deželni namestnik, in naglašal, da je z iaj prvikrat v nj* ni stanislavski grško katoliški vladika in da so se tako spolnile vroče želje rusinskega prebivalstva. Hvala očetovskej skrbi cesarja, k ikor tudi požitovalnosti dežele In vlade, otelo seje na tisoče zemljišč nevarnosti povodnji. Glavni načrti vredbe rek so v delu. Hrvatski zabor je 26. t. m. zavrgel Barčičev predlog, naj se ban dene v zatožni stan. Vnanje dežele. Srbskobolgartka vojna. Poročila z srbsko-bolgarskega bojišča so Srbom jako neugodna; Srbi se umikajo na vseh krajih; kodar koli pa napadejo Bolgare, povsod so tepeni. Vsled tega je nastala v Srbiji velika nevolja, in vladi in knezu nasprotna stranka se je zopet začela gibati, kraljev prestol sa trese in ministri stoje na pragu ječe. Kraljico so vojne nesreče tako potrle, da je zbolela. Srbija je visoko letela, a nizko sedla. Udarila jo je božja šiba, ker je v svojem napuhu začela teptati božje zakone, ker je meč izdrla zoper lastne brate, katere je po besedah plemenitega carja Aleksandra II., iz suŽuosti otelo trpenje. S trpečim človekom Ima vsak dober človek usmiljenje, toliko več pa Še s trpečim narodom, miluje ga in pomaga mu, kolikor more. Srbija ni imela tega blažega čuta, hotela je uničiti bratovski narod, šla je v Bolgarijo na rop in veselila se plena, kateri je pričakovala, da bi ga bila delila s turškim sultanom. To ni več ona Srbija, katera je bila pred polustoletjem, to ni več Srbija Črnega Jurja, slavnega junaka, ki je prvi mej Slovani na Balkanu zlomil turški jaremlSedanja Srbija se bojuje za turškega sultana pravice! — to so besede srbske vlade, srbskega kralja — mi ne verujemo tega, toliko spoštovanja imamo Še do srbskega naroda; ne srbki narod, ampak srbska vlada se bojuje — tudi ne za turškega sultana, ker to je le hinavstvo, ampak iz napuha za svoje veličastvo; ako bi srbski narod res sovražil Bolgare, gotovo ne bi Bolgari bil. zmagali, ker srbska vojska ima trikrat in tudi štirikrat več vojne ruočl, nego bolgarska, in vendar je tako podlegla I Moralnost Bolgarov je zmagala nemoralnost Srbov, ker v moralnosti je navdušenje, v nemoralnosti pa dušno mrazenje. — Idimo k dnevnim poročilom iz obeh taborov. — Poročilo od 23, novembra zvečer iz Sredca : Knez je brzojavil Zinovu: Ko je vojska prenočila na pozicijah, vzetih sovražniku, pričela ji danes Zjutrsij boj ter zapodila sovražnika. Proti četrtej uri je zasedla Garibrod, kder zdaj jaz prebivam.— Poročilo od 24. novembra iz BukreŠa: Na vsej desnej črti pred Vidmom se je danes zopet začel) strelanje iz kationov, proti Smardanu je vedno redkeje proti Vil-bolu pa močneje. — Iz Kalafita se poroča, da se Srbi zbirajo za napad na vas Kapitanovice, kd*r je pehota v Živem boji. Strelanje proti Vitbolu je vedno redkeje ; megla ovira razgled. — Poročilo iz Pe-tersburga od 24. novembra: Journal de St. Petersbourg zagotavlja, da velevlasti na rusko zahtevanje stoie potrebne korake, da se vojevanje usta i. — Poročilo od 23. novembra zvečer iz Caribroda: Bolgari co imeli 22. novembral80 mrtvih in 100 raujenih. Knez stanuje v tistem stanovanji, v katerem je poprej stanoval srbski kralj. Našla sc se srbska pisma in ukaz*. No-belnegaSrba ni večna bolgarskej zemlji.Bolgarska vojska stop dva do tri kilometre od srbske meje, ter se druži, da prestopi srbsko mejo. — Poročilo Iz Sredca od 24. novembra ponoči: Knez brzojavlji iz Caribroda vladi: Daues ob štirih je sovražnik napadel naše središče. Ob petih in polu je bil sovražnik zapoden ter je v neredu pohegnol. — Poročilo iz BukreŠa od 25. novembra: Vso noč so pokali ka- noni v okolici Vidina. Zjutraj ob šestih s poskusila močna oi Smaniana in Tatard-Čika došla srbska krdela prodreti, a po tri ure trajajočem boji so bila zapodena. Po-poludne so Srbi vuovič napali Vidin, ali* brez vspeha. Poročilo iz Londona od 25. novembra: »Times* poročijo iz srbskega vira: Kralj Milan je sklenol odstopiti. Njegovi prijatelji in pristaM, domači in tuji prizadevajo si prestolno nastopstvo zagotoviti njegovemu sinu pou vladarstvom kraljice. Kralj je to ponudbo odbil in sklenol,. Srbijo zapustiti in se z obiteljo na Francosko preseliti. Avstrija zasede Srbijo, da KaradjordjeviČ ne pride na prestol.—Vse to pozneja poročila preklicujejo. Poročilo od 26. novembra iz NiŠar kamor se je srbski glavni stan umaknol ker je Pirot uže v nevarnosti: Vsled dogovora velevlasti se je včeraj po noči srbskim poveljnikom dal ukaz, naj se boja vzdržujejo i naj to naznanijo bolgarskim poveljnikom. Zarad slabega vremena in v dokaz, da Srbija Bprejme od velevlasti predlagano primirje, postavila se je srbska vojska v okolici Pirota. — Poročilo o I 26. in Cbribroda: Danes smo prestopili srbsko mejo proti Pirotu; le pri Vidinu so Srbi še na bolgarskej zemlji i nikodar drugod, Neka poslanici od 24. novembra iz Cari* broda popisuje natanČniše zadnje boje na srbskej meji; srb ke pozicije so Bolgari večkrat z naskokom vzeli. Srbski ujetniki poti j u jejo, da srbska vojska več dni ni imela živeža, — »Politische Corresp.« od 26. novembra poroča, da je srbski poslanec na Dunaji rekel, da mu nič ni znano, da se srbski kralj Milan misli odpovedati prestolu in deželo zapustiti. Dotično poročilo časnika »Times« je gotovo nalašč izmišjeno. — Dalje poroči »Politische Corresp.« od istega dne: Avstrijska vlada je ukazala avstrijskemu poslancu v Bel-gradu, grofu Khevenhiiller-ju, naj se napoti k bolgarskemu knezu v glavni stan, da mu svetuje, da pod nikakim pogojem v Srbijo ne prodira i naj mu naznani, da imajo velevlasti namen konec storiti prelivanju krvi. Porodilo iz bolgarskega taborja prei Pirotom od 26. novembra popoludne: Z navdušenimi klici so Bolgari ob enej uri popoludne prestopili srbsko mejo s knezom na Čelu. Glavna srbska vojska je zasedla višine okolu Pirota i nastavila kanone. Bitev se je začela ob štirih popoludne, Srbi so se trdovratno branili, ali* vendar so jim Bolgari ob šestej uri vz li pozicije na levej strani Pirota. Noč je bit v i konec storila. Na Grikem se strašno pripravljajo za vojno zoper Turka. Vlada je uže 12 mil jo-nov potrosila za vojsko na kopnem in 4 milijone za vojno mornarico; ljudstvo priga-nji k vojni, ali razen vehce^a topotanja se ne vidi druzega dejanja; Grška vlada pač dobro ve, da Turki grško državo zrnaste, ako bi prišlo res do vojne, zato odlaša in bo o ilaŠila da se poleže največji vihar, potem vse potihne in k večemu odstopijo ministri, ki na Grškem užh tako nemajo dolzega živenja, pa ho vsega konec,, nekateri bodo res na dobičku, ali ljudstvo bo ubožniše in državni dolgovi večji. Carigrajska konferenca je zop9t imela par si'j, ali bile so brez vspeha, ker angleški poslanec nikoli nI imel potrebnega poduka, vedno pa nekatere pridržke. Angleška politika je obrnena proti Rusiji, dela je ji zadrege, kder in kolikor more. Italijanska poslanska \bornica se je 24. t. m. zopet odprla. Drugi dan je finančni minister predložil proračun. V upravnem letu 1884-37 je bilo 36 milijonov lir prebitka, za upravno leto 1886 87 pa je devet milijonov pribitka v proračun postavljenih. Poslanec Ganzi je interpellral o ko-lonijalnej politiki, poslanec Sant' Onofrio o poloŽji Italije po dogodbah na Balkanu in poslanec Giuliano o postopanji Italije nasproti tem dogodham. Minister zunanjih zadev je predložil pisma o egiptovskem fiinaučnem prašanii in o vshodnjej Bumeliji, ki segajo do 16. t. m. pa rekel, da vendar sprejme interpelacije, če tudi predložena pisma jasno govore o vladnej politiki na Balkanu. — Nigra, novi italijanski poslanec na dunajskem dvoru, odpotoval je. 26. t. m. iz RimanaDunaj. V Rimu je te dni nek poprejšnji ita-Ijanski diplomat izdal knjigo uSperanze E D I N O S T d'Italia.. V tej knjgi govori pisatelj o vshodnjem prafianji ter pravi, da pridobitev Tripolitanskega, Valone, DraČa in nekega dela Albanije za Italijo ne bi toliko vrednosti irnela, kolikor razširjenje mej na Tirolskem in v julišklh planinah. Ker je gotovo, da bo Avstrijsko-ogerska neprestano prodirala proti egejskemu morju in da si pridobi Italiji nevarno moč na vsho 1-njih bregovih jadranskega morja, zato zahteva pisatelj, da italijanska diplomacija odloč no zahteva odškodovanj-? in da se tudi vojne ne sme strašiti, ako Avstrija iz dobre volje Italiji ne odstopi Triden-tinskega in Trste. V ta namen svetuje italijanskej vladi, kakih zaveznikov jej je iskati. Tudi vojaški časnik »Esercito« priporoči italijanskej vladi, naj ima pazljivo oko na dogodbe na vshoiu, da Avstrija, ki ima v rokah jadransko morje od Grada do Karfa, ki ima v posesti Trldentinsko, klin v srcu zgornje Italije, ki na našej vBhodajej mej', na tej strani Soči, stoji pred vrati, na stežaje odprtimi, ki ima vojno svoje brodovje v Pulji, Šibeniku in Kotaru — ne dobi še Valone ter ob enem egejskega in jadranskega morja v svojo viast ne vzame. Francosko ministerstvo utegne zopet odstopiti. Tonkinska komisija državnega zbora se je namreč izrekla za to, da se Francozi nmakno iz Tonkina, ministerstvo pa )e proti temu, ako tedaj večina državnega zbora potrdi komisije predlog, kar je verjetno, morajo ministri odstopit1. Dandanes so ministri v mnogih državah «es pomilovanja vredni, vsaka še tako majhna sapica jih lahko popiše z sedežev, pa naj bodo še tako modri, marljivi in za državo uneti možje, Če pojde to tako dalje, skoraj bo potreba, razpiaavati mini-fterske službe. Prepogosto menjavanje ministrov pa je državam jako škodljivo, ker strankarstvu daje hrano in d» ia velik nered v notranjej upravi i nestalnost v zunanjej politiki. Španjski kralj je 25. t. in. ob devetej uri zjutraj za naglo jetiko umrl. To je za španjsko kraljestvo velika nesreča, ker kralj j< bil dober vladar, unet za blagostanje španjskega naroda in čast španj-ske deželf. Zdaj je na Španjskem še vse mirno, za kraljico se je proklicala kialjeva hči Mercedes, do nje polnoletnosti pa ima vladati nje mati vdova. Ali na ta prestol bodo butali hudi valovi, ker stranke na Spanjskem še niso pomirjene in tudi pretendenta ne manjka. Haj n ki kralj je imel trpko osoao, še le enajstletni mladenič je bil izgnati iz domovine, potem je študiral v terezijaiiBkej akademiji ua Dunaji, v letu 1875 je pr.šel sedemnajstletni mladenič na špan|ski prestol ter je z svojo razumnostjo, ljudoljubnostjo in ljubeznijo do do-moviue strasti pomiril; španj^ka dežela je začela prosteje dihati, znanosti in umetnosti so se pod njegovo vlado začele zo pel razvijati, ohrtnlja in trgovina se raz cvetati in vsled tega množiti se bhaogta-nje. Da bi Spauija po tem potu dalje hodila i ne postala zopet terišče strasti španjsko ministerstv je vsled kraljeve smrti odstopilo. Sagasta sestavi no/ kabinet. Državni zbor se brez odloga skliče. Konservativna stranka je vjadarstvu zagotovila svojo pomoč, sicer vlada povsod mir, vendar se nanj ni zanašati; 25. t. m je v Madridu v kavani Onental počila ve lika petarda ter ranila Štir osebe, mej temi dva vojaka; 14 osob so zaprli, mej temi je tuli oni človek, ki je petardo položil Na Anglelkem se vrŠe volitve v parlament, do 26. t. m. popoludne je bilo Izvoljenih 91 konservativcev, 91 liberalcev in 6 irskih narodnjakov. sodnije v Zadru in dr. Giunio, tuli v Trstu dobro poznana oeoba, svetovalcem pri najviši soaniji v BeĆu. Volilni »bod za V. okraj, bode jutri v nedeljo 29. t. m. dopoludne precej po maši v Bazovici v gostilni g. Urban-čiči ; popoludne po blagoslc u pa na Lp-Činah v gostilni g. MalaUna. Nadejati se je, da se obeh shodov udeleži prav mnogo občinstva iz Trsta in okolice in vsi ulje volilnega odbora za V. okraj in drugi volilci ter da se doseže popolna edinnst mej vsemi volilci za enega odloČilo narodnega kandidata. Skoio gotovo bode cikorija v V. okraju vrivala nekega svojega kandidata, tajnega cikorjuša, zarad Česar opominjamo voblce, da se za časa zedin jo In začnejo delati za narodnega moža. — Treba je zopet pokazati, da V. okraj ni domena nobenega, ampak last naroda, kateri v njem prebiva. Torej rodoljubi v nedeljo na Opčine. Ker se bodo volitve kesneje vršile, kakor seje mislilo, ne bode jutri shoda za IV. okraj, ampak ta Shod se bo le vršil še le v nedeljo 0. decembra popoludne v Rostilni gospod Ferlnge na Greti pod »Šanco«. Tu ii občni zbor društva Elinosti, ki je imel biti 0. decembra, preložen j-* ; kedaj se bole vršil, naznanimo v kratkem. Pogreb rajncega p. BaMjana kateheta na mesinei tJijanskej gimnaziji bil je v resnici lei<. Zanimivo |e bilo pri vsem to, da je Salobarda rajnkega j o nekakem za dobrega Italijana reklamirala, pa z dolgim nosom ostala, ko je videla ve« vencev s tral;ovi v narodnih barvah in s hrvaškimi napisi, posebno so se odlikovali venci Istrskih Hrvatov, Tržaških Hrvatov in uredničtva »Naše Šlogf«. Šentana Salobarda, kako kratkovidna je vendar. Obravnava proti petim rudečkar-jem, kateri so širili protiavstrijske tiskovine, oklice itd. bode se vršila v pondelek pred deželno sodnijo. Cikorjaško. Brat rojanskega go-verneja, mb.jfti sin rojanskega mežnaija, je bil v nedeljo na Trsteniku v krčmi g. Bolle-ta. Tam so bili še drugi okoličani Ali omenjeni cikoijašje z;«6-1 pred vsemi hvaliti cikorijo in strašno zabavljati n;i Nabergoja. Slovence, ljudem je jemal vino in se sploh prav po cikorjaško vedel/ (a la Verzota in Bukalič) prav zato bi b 1 tudi k malo »fasalt cikorjaško pore jo, da ga niso se silo odstranili pametni ljudje. Gikorjiiši so vsi enaki; po delih jih s; o-znamo. Tržaške novosti* Jičejo se dediči. Umila je 28. julija v Trstu neka Marija Warth in zapustila je še precejšno premoženje sinu Karlu Warthu, katerega pa :ii mogoče najti, vsled česar ga išče sodnija v namen, da bi mu izročila premoženje. — Ker je italijanski giof Muratti, ravnatelj Tržaške banke, umrl brez dedičev pa zapustil veliko premoŽenje, izdala je tuk. sodnija o^las, v katerem pozi'lja vse one, ki Imajo kaj pravice do dedfičine pri Murattovem premoženju, da se javijo v t*ku meseca uecembra. Na smrt bolnega so našli te dni v ulici Nuova na tleh fakina Franca Omer-hoferja 581etnega moža. O inesli so ga v bolnico. — Tudi neko 40letno ženo so našli na novem trgu v nezavednosti na pol mrtvo ter so jo o ines.i v bolnico. Nesreče. KmIo ne pozna nekdanjega učitelja Poldeta Kanca, ki ima uži blizo 70 le', nosi na prodaj knjige iz gostilne v gostilno in ga rad pije. Ta revež je te dni v pijanosti padel v ulici Torrente in so ga usmiljeni ljudje na glavi močno rat.jenega odpelj.ui v bolnico. Morda revež okreva. Policijsko. Nek -15 letni fakln je šel v lukno, ker je ukradel nekemu Kranjcu purana. Ker so se po Trstu potepali brez dovoljenja, bo bdi zaprti Jakob St. i/ Šta-jerja, August H., Paul H. iz Češkega, Lovro S. iz Senožeč, Jožef B. iz Postojne, Ivan K. iz Jaške, vsi Še mladoletni fantje. To je prihoinjost! Zaprli so tudi 2 malo* vredni ženski, ker sti po ulicah razsajali. Izpred sodnije. Matej Urdib in Stef,«n Petrato, oba rokodelca, prvi Kra-š< v c, urugi Notranj<-c bila sta obsojena vsak na 7 mesecev težke ječe, ker sta nek večer meš^tarji Valentina Mužino zap -Ijala v neko gostilno v starem mestu; tam pa mu iz Šepe poh ja a bstnik, v katerem je b lo 34 gl. in ko sta to storila vrgla sta u a še pod klop, na katerej je sedel. NeU M tej Samsa, tudi rok delec; dobi je 8 mesecev jefie. ker je svojega Matija Oj -zariča v teptži tež to ranil. po f. 90 do 96, Cevlon pl iDt po f. H8 do f. m. Sladkor — v tem blagu je tendenci jako nedoločena, cene pa so vendar skero nespremenjene ostale; Pilet dobre vrste dtže imetniki po f. 23.50 do 24, M»»lis zdrobljen pa se plačuje do 26.50. Sadje — še pecej živahna knpči,a, posebno v pomerancah in figah. — Ponu--anče limoni f. 2.50 do 5.50, datlji f. 43, fige v vencih f. 13 do 15, Smimske f. i0 opaša f. 21 do 23. cvebe navadne f. 18 do 23, Eletre f. 28 do 36, Siltanina f. 26 do 37, Olje — cene §* precej trdne, namizno navadno stane f. 39 do 46, fino grško f 48 do 52. jedilno f.60 do 86. Petrolje — cena zopet pad i in se danes prodaja blago v sodih po f. 9.7», tendenca za še niio ceno. DomaČi pridelki malo obrajtanl. Fižol Stane rudeči f. 10, hohinec f lt. k • tri« trgatve preživel, pii teb, dasituii sem bil »«-xtern st« Šole,'kajti prišel sem v Klosterneuburg Še le po tem, ko sem uže kmetiško akademijo v Ogerskem-Al-lenburgu dovršil, kar bode moral »Jurij s pušott tam svetu objaviti — bil sem ves čas v kipelnej kleti delajoč navzoč, p:. nikdar nismo n kakemu iiel^mu moštu tropin s previtanim dnosom ali pokrovom pod mošt tlačil'. To še celo ne pri takih urozgalicab (Miiuscbe), i', kateri h se je nam rjavalofiuo cvetlično vino [Bcquetweii) napraviti ter se je v ta namen puščal mošt pt> vremenu, od 24 do 48 ur, v lotiki z orab-Ijanimi tropinami kipeti. (Jemu tudi to lelati? Dokler se kipenje ne uname, ni tropinah in pploh v vsej drozgalici nič alkohola, torej se tudi »cik« nema iz Če/a delati, kakor hitro se pa alkoholično ki uredništvo toliko velnva *) Za takove članke je odgovorno, kolikor mu dotični zakon Ured. Vsukdo je luhko zdrav ln doseže visoko iti srečno starost, ako skrbi za zdravo telo. Naj-v« 5 bolezni prihaja iz krvi, zato mora vsakdo dobro gl-iduti, da krv adravo ohrani* Po mnogih in dolzih preiskavah posrečilo se nam je napraviti tuka sredstva, ki hitro, z najooljšim uspehom in bre?, slab h nasledkov kri čistijo, jo jačijo in obrane v pravem toku. Naš zdravilni načrt je dobro poznan po mnogih odlikovanjih. Mi zdravimo z vedno dobrimi uspehi nekatere bolezni, ki prihajajo t: hrri (brci živega srebra), žalostne r ustopke tajnih navad, potem oslabljenosti, kožne bolezni, najbolj stare rane, lišaje, padanju las, trganje po udih in reumatizam, vse ženske bolezni, in to z najboljšim uspehom.7Vafcu/jopre2enaino po naši posebni metodi lahko v času jedne ure Kilavost ozdravljamo tudi z našimi po najnovejših preiskavah narejenimi zavezami: po daljšem rabljenju zadobi sc popolno ozdravenje. Sprejemamo vsakovrstne, zaupne pisma preskrbljene t opisom dotičnih, kojim treba priložiti znamko zu odgovor, friratna klinika vFreisaU p Solnogradu (Avstrija). Le solidno blago sc samo preporoča! Radi izvenredno ugodne razprodaje v partijah tkanega nukna mi je možno iste narejene, dokler je, še kaj zaloge, prodajati za mnogo manjšo ceno mgo se navadno godi. Jedna zimska suknja široka, velika in močna kot diija, v vsakovrstnih barvah z švicarskim vezenjem in nučipkana gld. Jedna obleka za 1— (j letne dečke iz iste robe in barvo, lepo odičena ali načipkana gld. 1. Ako se jih več vkupt daje se >abat ! Pošilja se proti dopošiijatvi denarja ali pa z povzetjem. Nasliv: Ign. Herzog, Beč I. Se tenst&ttengasse I. NB Kazun navedene, linam tudi veliko zalogo razne druge obleke in perila za gospode in gospe. 1-5 EDINOST Najboljši papir za ciga-retke T—£6 je pristni LE HOUBLON frinc.fabrihtCifflejer in Denrjer v Parizu Scari se preti ponarejanjem. ■A Pristen jo ta papir za cigaretke le /i* ako rioxi v-tiiki listek znamko „LR 1U»L:1IM»\" in dolnjo zavarovalno marko ter si- gnaturo. Z9 ' 5 0 O h fEUILLE^ i-FORMAT/ 'ffUNfAJsj , HCN»r/_4—^ ».RIS.. Fac-Simile de l'Etiguette IT Ra« F«rm*r i PA8I8 Tekuće ZLATO i SREBRO za pozlačenje 111 polepSanje okvirov, reči iz lesa, kovii.e . pore- lana in stekla; za posrel"eni«1, vsakovrstnih stvari z kovine. Vsakdo lahko sam posreliri :i i pozlati. katero koli reč. Jeli Mi steklenica stane 1 gld. v gotovini (tudi v poštnih markah), nli z pnuzetjem pri L. Feithu jun. u Brnu (Moravsko). 3—1 postelmuMi c. k. priv. in odlikovana tovarn« ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se ilailni kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod luninerus co-munis in di| člh željišč napravljeni liker je prijetnega okusa. Ji.ko pospejuje pr< bavljenje in se rabi z dobrim i spehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec. Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarij.th Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po zamahi z grbom nt po malem ovitku z autografovano firmo Romano Tlahov. 21-48-10 Poziv častitemu občinstvu! j TlMA volna. J IO.OOO komadov sukna za g« s pode za j j sen in zimo. Najceneji komad 4'7o for, * najdražji 6'75 for. 1 za popolno obleko. Sukno je različno barvno: sivo, tem nosivo, rutavo itd. takova cena vzbuja začudenje Ni torej čuda, da se je že prodalo, odkar obstoji moji prodajalnioa, neizmerno veliko blaga in da sem v prijetnem položaji po tako nizkej ceni prodajati blago in ves svet iznenaditi. Kompletna obleka stane najcen.ja for. 4 7,"> in najdražja for. 6 75. Sukno je iz čiste volne in Še enkrat toliko vredno. Sukno zadošča za suknjo, hlače in telovnik tudi največjemu in najmoćnejemu možu, močno ju tako, da je nosi lehko vsak kavalir. PojaNnlloi Radi pomanjkanja časa razpošilja vati se ne morejo uzorci. Izrečemo pa javno, da vrnemo vsakemu denar, komur blago ne ugaja. Adressa: Exportwaarenhaus «zur Austria» Wien, Oberdttbling, Mariengasse 31 8—12__v lastne) hiši. Trgovina A. Mayer-ja z Pivom v steklenicah nanrava na paro LJUBLJANA. Cesarsko, Exportno 111 Bock-pivo v z udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjljočih ran, kakor tudi od vseh sp-dovnih in koži.ih srabnih bolezni, brbunctv po životu in obrazu, hšajev. sjfilističnih ules. Posebno ugodni uspeh poka/al je ta čaj pri vredu jetr in vranica, pri I em rojdih, zlatenici, eutniških, mišičnih iu bolih členov, tiŠčenju v žeiudcu, zapmtju vetrov, zagnjeienju v spodnjem tetesu težkem spuščanju vode, polucjonih, ženskih tokih, mofkej slabosti itd. Boli, kakor škro ula, žlozni otok se ozdrav.; koj in dobro, ako se uživa ta čaj, ki je dobro raztapljajoče in čistilno sredstvo. Pristno ga napravlja le Fran 1/Vllolaelan, lekarniČar v Neunklrche*. Jeden zavoj, razdeljen v 8 uzemkov, pripravljenih po Zdravniškem predpisu, nu-vodorn rubljenja v raznih jezikih: 1 g!d izvin tega je treba priložiti 10 kr. za znamko iu zavoj. Mvarilo. Naj vsakdo paz1, da ne vkupi ponarejeni čaj, tirja nuj se le Wll-chelmov protiprotniski in protireumatični kričistilni čaj, ker tudi drugi ponarejeni čaji se prodajajo pod imenom protiatritijaki in protireum .t Čui čuji, svarim vedno, kupčevalce pred takovimi. Nalmju pristni Wilcheimov protiatritijski protireumntični č,.j tudi v Trstu:| Jakob Seravallo, lek., Ed. L it nburg, luk.; v Korminu: H. Oondolint lek., v Gorici: G. Cristofoleiti lek., G. B. Pontoni lek.; v Pulju. G Wassermann lek. 1 — 12 Nič več kašlja Prsni čaj napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročilo, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta Čaj j-) sestavljen iz samih rasti n In čisti kri ima dober okus in velja tri zavoj za m dni 60 n. Omsnjena lekarna izdeluje tudi pile 7.x prest en je života in proti niadrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se leh'1 11 a ■« i ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno jn premenjavno mrzlico, zabasunje, hemerojid^, zlatenico, migreme, Itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Poši ja izdelovatelj po pošti v škatlj cah po 12 steklenicah za I gld. 3$ nove Steklenica 10 kr Kdor je vzame več, dobi primeren odpust Gosp Gabr. Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani. Na aahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za Želodec,^ kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu In zlati žili Ljubljana, mesec januar 1884. Dr Emil ritez pl. SlBckl, c. k. vladni svetovalec in d 2elno-sanitnet poroCevaleO. Podpisani potrjuje, da ima ŽelodeČna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoll-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-h laj e nji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastilje santoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste Škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koščekov 5 gld. Sftllcilne paatile »roti prehlajenju najboljši pripomoček proti davlci (difteritls), plučnim, prsidm in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost.. škatljica 20 kr. ZelliSni prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavosti, duŠljivemu kašlju Itd. OdroiČeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr. Tu navedena, Kakor vsa drag« zdravila M zmlraj frišna dob« v lekarni JF*ioooli-j a «pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila Izvršujejo se s prvo poito proti povzetju zneska. Zaloge skoro v vsi!! lekarnah Trsta. Primorskega, Istre in Dalmacije. 10—50 Q Singersteft Nr. 15, f zum goldencn I ReichsapfeL U> Kričistilne Apotheke Wlen — nokdaj univerzalne krogljico zvano, zii9USljo res zadnje i me, kajti ni skoraj bolezni, v kojej i'l te kr< tfl.iice tliofikiat no p kazalu »vojojfa i"«dotvornega ugpolni. V mJlinjMih bulo/.nlh v kojih sej« inno^D družili zdravil rabilo, seju pu t«-h kro^ijicnU nufliovilokrai in v /ol(> k atkem Času popolni ozdravljoi je Zi<»obllo. .T^dna Škatljica z 15 krogljicaml atune 21 kr. jedi-n zavitek z G Skntlji-oami 1 kM. ij kr. pri nefraukirnno foPUjatvi po povzetji t for 10 kr. (Manj koL jeden zavitek S(! ne pofiilju)-DuSlo nam nefitevilo pisem v kojib so knpCeValcl in rabllci teh kro.lie zalivaIjnjejo za ozdravljene iz vsakovrstnih nevarnih bolezni. V^nkd«', ki j« le enkrat poikui.. 1 se s temi krogljlcami zd avlti jih iiriiio-rotfa i uruglm. Naj Nl«>d6 tukaj nokatora teh zahvalnih piMemi Leontang, 15 maja 1883. n agrrod..i gospod ! VaBe krogljiee delajo kar Stida, one neso enako d-ufflm hvalisanlm poniofikom, teni-vetf v resni i pridobe zdrav)« v em, ki jih rabijo. One krngljice ki sem jih o vulikonoči naroČil, sem skoraj v o i uzd 1 mojim znancem in prijateljem in vsem so pomagale, ceki stare, holaiie in hirajoče osebo so po njih na/aj zdravje zadobile, nli vsaj se je njih bolebnost na holjgi olirn la. Jaz Vas prosim zato, d t ml jih i?e [>«t zavitkov pofiljete. Zahvaljujem se Vam srčno jaz in z menoj vsi drugi, ki •o nibivSi VaS« kro^ljicu o«drAV*jlj, Martin Deutingfr. Bega Szt. Gyorgy 17 febr. lSSa. Velccenjonl gospod! Ne morem se Vam zatlo tno zahvaliti /a Vale kregljien ker u«e mnogo let je moja soproca bolehala na zaprtju Cev ter le Vufiim krift stilnim kroarljleam »e ima mahvalltl, da fie t aH nI fi • popolnoma ozd-nvela ter mora So kdaj pa zdaj kako v* ti, vender se jej Je ona mladeniSka svožost povrnila, da more sedaj pri svojih opravkih biti. 1'roslin da to mojo zahvalo razglasite, da io spoznajo vsi bolni ter da mi poSljeto Se dva zavitka krogljic in dva kosca kitajskega mila. 'A odličnim spoštovanjem Alojz Novak, cvetličar. Vaffo lil tpo odje! Golov, da mornjo vse Vala ledin biti mojim znancem gorko priporočam. DopuSčam Viiiif, da te mcyo vrstiee ol Javite, ali brez mojega polnegi pi lnega podpisa udanl C. T. V Beču. H), februarja 18 1. uKe m no- J. Pserhofer-Jev Ledeni balzam go let »a nnjbolj^i nomoC k spoznan proti ozeblinam vsake vrste kakor tudi protit-tirm ra> nin Itd. 1 posodica 40 kr Bilzam za aoltannc pom^cek pmti deliiMemu vratu, l pos. uroti protlnu in drugim nnmatlčnim bolestim v hrhrenem mozgu, migreni, nervoznim zobo ollm, glavobolim. trganju v uHesih itd. Itd. 1 *ld. 20 kr. PserhoferjBva tan n okin in s k a pomada u*e mtiotr let od "^f rav n i k o v* iri | kjz im n'i i^T^^mj^ bi ljfle sredstvo za rastjo las. I.eno op uvijena Škatljica 3 gi>ld. Universalni plašter steudoia proti ^HOBBMBBiMinOTBBBHaBv vsakovrstnim riMiam, gnjusnlm ulesoin, celo proti starim ulesom mi nogah. ki se zdaj pa zdaj znnvič odpirajo, proti .frvu na iTstu (Klngerwurin/ itd. 1 pos. 00 kr. A. W Bulrichova ""'»ersalna čistilna .sol. Izvrstni pnmoček proti vsem nastopRom slalie jirlbave kakor : glav >bohr, vrtenju v nlavi, «el deenl in krču, hemorojdalniur bole-tim, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven Imenovanih izdelkov vdobivajo se šu druge farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene; Liker Iz alpinskih trav W. O B-rnhard-ov 1 sklenica 2 r1«1. t>0 kr. pol stekL I 40 ■M kr. Živfinska esenca [Pr'l1ske k«Piji«oi proti ro- MMMmvi111'1111'11"11111 želodcu, slabi prebavi, vsakovrstnem trženja v dolenjem telesi), izborno ilomače vračilo 1 flafon ?0 kr. Trnotčflv SOk olli0 kr. pol stekl. 1 gld.. 501 kr. Dr. Hufenlandov očesni tabak 1 škabljj ca (i0 kr. Kwizdov tekočina za trganje 1 stekl. 1 pl. Zdravilna tekočina za konje Istukl. g h 1'40. Kor euburski prah za Živino 1 zavit. 4*2'k r Franoovo žganje 1 stekl. 00 kr. Stajer. sok iz trav 1 stekl 88 Kr Marija Celjske kapljice 1 stekl. 35 kr. Schaumanova želoatSna sol 1 škatljica Ti kr. Herbonvjev neuroxylin 1 st ki. 1 gld in 1 gld. 20 kr. Herbanyjtv apneno-žeUzni sirup 1 stekl % gld 25 kr. Ozford ke Ltapljlce za zobe 1 stekl. 60 kr. Krogljice za pse 1 škatljica 30 kr. Toarlstni plašter 1 zavitek 60 kr. Pr&b za 2noj na nogah 1 škatljica 50 k'. itd. itd. vse druge zdravila ki se v zalogi ne nahajajo, pripravijo se točno in v ceno. j pF Po pošti za vsote pod 5 gl. ce le pošilja: ako se preden po poš>ni nakaznici denar dopošlja; pri večjih naročilih se i z poštnem povz^tjom pošilja. 12 I.MKinik »iruftivj -KliiNo^i« — u.u.tdij t .mwov<»rin urnuuu VIKTOK DOLENC Nova tiHKarna V. DOLEN(^ r i rsi