Frediogi Kmetijske podružnise v Veižeju. Gospodarska kriza, ta strašna šiba, se vedno bolj čuti, ker sc zajeda kot pijavka.v živo telo posameznika. Bati se je, da v kratkem popolnoma poruši tiste, o katei-h se je reklo, da so steber države. Ta steber — kmečki stan — se maje, se izpodkopava, treba ga je rešiti. Za.o je kmctijska podružnica v Veržeju v odborovi seji dne 13. dec. 1931 v omiJjenjc krizc sklenila naslednje: 1. Vse sile naj se zastavijo, da se nemudoma regulirajo cenc za kmctijske proizvode sorazmerno s kmetijskimi potrebščinami. To je nujno potrebno, če pomisiimo, da se edini vir naših doliodkov — živina — plačuje danes kilogram po 50 par do največ 3 Din. Ko primerjamo cene želcza, oblekc itd. pridemo do zaključka, da to, kar kmetska družina sia srcdnjem posestvu prigospodari v cnem letu, mora izdati za cno osebo, da jo oble.e. To so neizpodbitni dokazi, ki dovolj jasno govore o naših razmerah. 2. Da se dovoli kmetovalcu-vinogradniku prodaja vina lastnoga pridclka drug ^rugcmu tudi t"ošarine prosto. 3. Da so zopot dovoli producent.u to?enjo vina 1. ..nega pridelka tudi na domu vinogradnika, ne pa samo tam, kjer leži vinograd. To utemeljujemo: Ob času boljše konjunkture ni prišlo nobenemu vinogradniku niti na misel, da bi točil doma svoj pridelek, ko ga je itak lahko prodal in s skupiekom oh.anjeval in dvigal svoje go.^ darstvo. Danes ni več tega. Tje torej vze*" denar za davke, obleke, obres.i itd?! Točiti vino v občini, kjer se je pridelalo, pa pri večini vinog-radnikov . ' mogoče, ker so vinogradi najmanj po tri ure hoda jddaljeni od doma lastnika in so na splošno za točenje brez primernih prostorov. Povrh je vse to združeno še z mnogimi stroški. Iz tega sledi, da če se hoče dati vinogradniku prilika, da plača svoje davčne in obrestne obveznosti in svojo družino vsaj za silo obleče, naj se mu spet dovoli točenje vina na njegovem domu. Zim.ki kmetijski tečaj priredi letos v smislu tozadevnega razpisa kr. banske uprave srczko načelstvo za celjski srez v Gomilskem. Tozadevna predavanja iz vseh panog kmetijstva in raznih drugih panog našega narodnega gospodarstva se vrše v času od 31. januarja do 6. marca redno vsako nedeljo od 9. ure naprej v prostorih osnovne šole v Gomilskem. Predavali bodo sami naši priznani strokovnjaki. Nekatera predavanja bodo spremljale po možnosti tudi žive kinoslike. Kmetijska izobrazba je v času sedanje težke krize posebno važna in potrebna ter se zato kmetovalci iz Gomilskega in okolice izrecno opozarjajo na a tečaj, da se v lastnem interesu pre'avanj udeležujejo redno, stari in mla''. rnoški in ženske. v čim obilnejšem številu. Enodnevni tečaj o rezi v vintsgradu se vrši v petek dne 15. februarja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen tcr traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Matijev semenj v Laškem. Ugotovilo se je, da izkazuje »Velika pratika« letošnji Matijev semenj v Laškem na 25. in »Družinska pratika« pa na 24. februarja. Ta pogreška temelji očividno na dejstvu, da je letos prestopno leto in je vnešen v koledarje 24. februar kot prestopni dan. Radi to.nosti je županstvo v Laškem vsled tega razglasilo, da se bo vršil letošnji Matijev semenj v Laškem dne 25. februarja. * Zameniava tirobiža. Davene uprave morajo izvršitii zamenjavo kovinastega drobiža: 1. Kovinasti drobiž, ki se bode zamenjal, je: a) ves niklasti drobiž kraljevine Srbije in Crne gore po 5 in 10 par, skovan do leta 1916; b) drobiž iz kovine »gama« kraljevine SHS po 5 in 10 par, nakovan leta 1920; c) drobiž bivše avstro-ogrske monarhije iz nikla po 10 in 20 vinarjev, drobiž iz pakfonga po 10 in 20 vinariev in železni drobiž po 20 vinarjev. Drugi drobiž, ki tu ni naštet, se ne bo zaraenjal. 2. Ves gori navedeni drobiž se bo zamenjal po vrednosti, ki je na novcu aznačena razen avstro-ogrskih ""'eznih novcev po 20 vinarjev, ki se zamenjajo po 5 par za l- s. 3. Zamenjava se bo vršila na vseh blagajnah d~-v-tiih uprav. 4. Za zamenjani drobiž se bodo v prvi vrsti dajali 25parski novci, če teh ne bo dovolj, pa SOparski novci, novi po 1 Din in po 2 Din. 5. Drobiž, ki ga bo kdo prinesel v zamenjavo, bo moral biti zložen v zvitke po vrsti drobiža, na zvitkih pa mora biti označena vrednost vsebine. Za večje količdne mo-rajo stranke prinesti drobiž z navedbo po vrstah in vrednosti z označbo celotne vsote, ki jo predlože v zameno. 6. Zamenjava drobiža bo začela takoj in bo trajala do vštelega 30. novembra 1932. Po 30. novembru 1932 se "imenjava ne Lo veo vršila, nszn lenjani '-^vinasti drobiž pa bo takrp.t prestal biti zakonito plačilno sredstvo. 7. Po pateku roka za zamenjavo bodo davčne uprave ugotovile, koliko je zamenjanega drobiža in p >slale ^ldelku _-" računovodstva in proraouna posebno poro.ilo o vsoli zamenjanega drobižd. 8. Dav.ne upra/e bo lo na obicajen nafin razglasile na sm svojr-1 področf. začetek in konec zamenjave drobiža in kako ne bod« zamenjavanje -ršilo. Izvoz iz naSe države v lefu 1931. Izvoz iz na5e države se je g.ibal _ ia'dnjiB letih dakole: 192C 1927 1928 1929 1930 1931 ton 4,884.700 4,251.500 4,526.800 5,329.900 4,733.200 3,323.400 mir. Din 781B.2 CiOC-2 6444.7 7921.7 6780.0 4800.9 Kakor je iz gornjih številk razvidno, je naš izvoz zo dve leti v nazadovanju. Leta 1931 je znašal naš izvoz 4801 milijon Din ter je bil _a skoro 2 milijardi, odnosno skoro za 30% manjši nego v letu 1930. Objaviti liočemo že nekatero podatke o giavnih naših izvoznih panogah. Kar se tiče •pSenice in koruze, so je izvoz v zaclnjih letih gibal tako-le: pšenica koruza vag. milj. Dhi vag. milj. Dir. i.?S 10.223 410 393 - 11 1929 55.401 1230 16.C9. 273 1030 25.240 474 50.317 518 1931 . 30.854 475 22.477 ' 200 Izvoz svežega sadja, ki so je zadnja leta stalno dvigal, je lani zopet popustil, kakor 'e r:i-.-,-;.i:ir) ;_ naslodnje primerjave; vagonov milij. Din 19.Š -40SS 111.9 19.9 4949 126.7 1930 9971 291.8 1931 6288 136.7 Pod vpiivom izvoznih p.emij se je izvoz '•ina lani nadaljs precaj dvignil. V zadnjih letili se je naš izvoz vina gibal' lakole: vagonov milij.Din 102;) 522 2i.7 1030 10i0 _$_ 1931 1703 Pii izvozu živine opažaih . i:,,\.M-. ,t;i,i- nim težko.am zadnja leta, Se precejšnjo sta- bilnost. Izvoz konj, govedc in svinj kaže na.lcdnje gibanje: 1028 10.0 1930 1931 1'':„ 10.9 1030 K':H JO;.; !¦;::) !!«!) 1331 K O 11 J 1 koniadov 38.18. 30.883 29.5R0 25.270 g o v e d a . kortladov lCi.809 10178. 20.871 91.005 ¦ s v i n j e komadov 220.619 219.317 243.338 or-"1 r,~n *.. • i^jj miiij. Din 89.5 88 5 61.9 49.9 milij. Din 283.6 276 0 308.5 205.5 niilij. Din ".;;.g ¦ ¦ :;.-. 28i.G 285.0 Znimiv razvoj kaže izvoz perutnine in iajc. Izvoz perutnine se zadnja leta stalno ilviga, dotini <-0 .'j lani le za malenkost j-manjšal; izvcz jajc pa se je ' mi po dvigu v letu lš,'30 precej zmanj.al: p e r u t n i n a j a j c a vag. mi in vag. milij. Din 102S 238 38.G 2452 467.8 1029 '283 43 0 222G 454.3 19'^ ¦ «-29 112.9 3013 511.8 10 '-;') 1"1 2G31 399.7 Kar li.e lesa, znaša na. izvoz zadnja tri lsta po količini: M*i 1P---1 1931 cli-va (vagonov) 63.G43 41.26. . 27.476 gradb. " ¦ (vag.) 139.91 G 116.623 75.000 pragovi (1000 kom.) 3.251 2.712 2.106 izdelki (vag.) 5.727 3.8'9 2.102 Izvoz lesa po vrednosti (v milij. Din): 1929 1930 1931 'Ibc-ni les 1398.0 1156.9 668.8 •Ji'va . 142.G 79.1 ' 51.6 Pi-agovl 170.0 11..0 97.3 izdelki 11S.7 75.7 39.1 Kakor je iz gornjih alevilk razvidno, je i.voz drv v dveh letih padel po količini pod polovico, po vrednosti pa skoro na eno tretjino. Izvoz gradbenega lesa je po koli.ini padel skoro na polovico, po vrednosti pa za vee krvDi- polovico. Izvoz izdelkov iz lesa je po vrednosti padel zasdve treljini. Skupaj je izvc_ lesa in lesnih pridelkov v dveh letih nazadoval od 1830 na 857 milijonov, toroj skoro za 1 milijardo. lvjn:j 11-: 856.8