Črniški
Dragi Marijini otroci!
Zadnjič srno sklenili, da bomo vedno visoko cenili čednost resnicoljubnosti. Uparn, da ste se pretekli mesec junaško ustavljali vsaki lažnivosti. Ta plemeniti Boj boste še nadaljevali. Zvesti ostanite storjenemu sklepu: Lagati nočem, pa nočem!
Otroci! Resnica nam bodi vedno in povsod sveta! Pazimo torej, da bomo tudi v svojih mislih resnični. To pa ni tako lahko, kakor si mogoče vi predstavljate. Ti ne veste, koliko je ljudi, ki o s e b i vse previsoko mislijo. Koliko je na prinier otrdk, ki inislija, da so več 3ko drugi, zato ker iniajo lepšo obleko, ker imajo bogate starše, lep glas, lepe lase, dobro glavo. Vsi ti se motijo v svojih mislih. Da se tudi nam kaj takega ne prigodi, prosimo Boga, da nas močno utrdi v čed-nosti ponižnosti.
Katekizem nam odgovarja tako lepo in jasno na "vsa vprašanja, ki se tičejo naše duše. (Imejte ga za--torej radi tudi, ko odrasete!) Na vprašanje: Kaj je ponižnost? odgovarja takole: Ponižnost je tista čednost, s katero vse dobro pripisujemo Bogu, priznavamo pa svojo lastno slabost in grešnost in se zato radi po-nižujemo.
Imate pri hiši kakega prav majhnega otroka? Ako ne, si ga oglejte kje pri sosedih. Kaj more taka mala stvarca, omotana s povoji? Nič! Mama mora veliko skrbeti zanjo. Tako otroče mora mama dojiti in pitati, prenašati s kraja v kraj. Če pade, ga mora pobrati, ker samo ne more vstati. Ko se pomaže — in to se na ne-
srečo večkrat zgodi — ga mora očistiti. Ko joče, ga mora tolažiti. Kaj bi bila ta"ka stvarca brez mame?
Otroci božji! V stvareh, ki se tičejo Hašega zveli-čanja (to je pa prva in poglavitua in najvažncjša zadeva našega življenja), v teh stvareh smo pa mi popolnoma podobni maleinu otročičku. Sami iz sebe prav nič ne zmoremo. kaj bi bilo z nami, ako bi nas Bog ne bil oblekel z obleko posvečujoče milosti? Kolikokrat nas niora napajati z dejanskimi milostmil In ko večkrat pademo v razne grehe, nas mora spet vzdigniti božje usmiljenje, ker sami ne moremo vstati. Če se človek onesnaži s smrtnim grehom, tedaj je Bog pripravljen, da mu očisti dušo z dragoceno krvjo svo-jega edinorojenega sina jezusa Kristusa. Da lah"ko hodimo po poti, ki pelje v nebesa, nam mora sam Bog kazati pot s s"vojimi zapovedmi in svetini zgledom ter nas še podpirati in krepčati s svojim naukom.
Otroci inoji! Obrnimo svoje oči proč od ničemur-nosti tega sveta in poglejmo rajši, kolikokrat smo že z grehi razžalili dobrotljivega Boga. Saj ne moremo vseh svojih grehov niti prešteti niti se vseh. spominjati.
Mislimo torej v svojih srcih vedno ponižno o sebii To se bo tudi knialu na zunaj pokazalo. Ponižnost je preimenitna čednost. Ona je podlaga vseh drugih čednosti, ona nas obvaruje tudi veliko grehov. Sveto pismo ponižnost močno priporoča in svari pred na-puhom. Koliko lepega so svetniki zapisali in povedali o čednosti ponižnosti!
Kako jc pa z vašo ponižnostjo kaj, otroci boŽji? Da zveste to, premislite tale vprašanja:
1.  Ali se ne povzdigujem v svojih. inislih večkrat črez druge?
2.  Ali   ne   obešam   vsakega   dobrega   dela,   ki   ga storim, na veliki zvon, in iščem, da nie drugi hvalijo?
3.  Mogoče opravljam kaka dobra dela samo zato, da me drugi vidijo in hvalijo?
4.  Kako se obnašam, ko ine po pravici grajajo? Da bomo ta mesec zrasli zlasti v ¦ čednosti poniž-
nosti, si prizadevajmo za tole:
1. Ne govorimo takih stvari o sebi, ki bi nam bile ¦ v čast in hvalo.
2. Ne veselimo se nad tem, da nas drugi hvalijo. 5. Ne storimo ničcsar zato, cla Li nas drugi hvalili.
4.  Ne  opravičujino  se  nikoli, kadar smo kaj  po-grcšili.
5.  Ne prepušeajmo se nikoli prcvzetnim mislim, s katerimi nas bi tako rada pasla naša doraišljija.
Otroci Marijini! Ponižnost nam je vsem prav po-trebna. Zato molimo, da nain jo Bog vsem podeli!
Z ljubljenim Sinom slednji čas Marija blagoslavljaj vas!