Spedizlone ln abbonamento postale — Poštnina plačana » gotovini Posamesna številka cent. 60 Leto XXV. LJubljana, 12. avgusta 1943 fitev. %% DOMOV i 1A in KMETSKI LIST Uprav ništvo tn uredništvo »DOMOVINE«, LJubljana, mg« m * m Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 8._ I* Pucctnijeva ulica št. S, a nad., telefoni 81-22 do 81-26 1111213 V S ti K t£u£fl H— I* celoletno 24.— U — Posamezna Račun Poštne hranilnice, podrti«, v Ljubljani 8t 10.711 J «0 —* PREGLED VOJNIH DOGODKOV Važni sklepi vlade Pretekli četrtek popoldne se je sestala vlada pod predsedstvom maršala Badoglia. Na tej seji je sprejela vrsto sklepov, ki se nanašajo na vsa področja javnega življenja z namenom, da se vse prilagodi novemu stanju v državi. Obširno so razpravljali o sodstvu, o državnih financah, o narodni vzgoji, o javnih delih, o kmetijstvu in gozdovih, o strožji organizaciji prehrane, o kor-poracijah in o ljudski kulturi, zlasti obširno je poročal finančni minister Eksc. Bartolini. Nato je bilo soglasno sprejeto naslednje dnevno povelje: i »Sef vlade je kot tolmač volje ministrskega sveta izjavil, da bo finančno politiko navdihovala obramba narodne valute, zaščita vlog in postopno doseganje trdnega ravnovesja v proračunu. Razen neodložljivih ^pujnosti vojne se bo morala izpolnjevati najbolj stroga omejitev v stroških in v ta namen bodo revidirane ln ukinjene vse dajatve, ki se ne morejo smatrati za neobhodne in neodložljive. V davčnih zadevah bo temeljna smernica, da se bodo žrtve pravično porazdelile, ker ni mogoče dopustiti, da bi huda preizkušnja, ki jo prenaša narod, prinašala bremena splošnosti državljanov, za nekatere kategorije pa tvorila priliko za izredna dobičke. S popolno zvestobo bodo spoštovane in vzdrževane vse obveze države do državljanov, ki so v vseh slojih obilno prispevali k izredniim finančnim potrebam, nastalim zaradi vojne. V najvišjem interesu države je treba preprečiti, da bi kreditni zavodi, trgovske in industrijske tvrdke in družbe ter privatniki tesavrirali državne ali bančne papirje zaradi napačno ra-mimljene previdnosti, s čimer obtok umetno narašča. Nujno 1e torej, da vsi hranijo razpoložljiv likviden denar v mejah običajnih potreb, kajti lahko so prepričani, da v kateri koli morebit-nosbi ne bo izostala intervencija Bance d'Ttaliia.« Odločen odpor na Siciliji O silovitih bojih na Siciliji na. govore italijanska uradna poročila zadnjih dni naslednje: 6. avgusta. V srednjem odseku sicilskega bojišča vodije italijansko-nemške čete vztrajne obrambne boje. Mesto Catania, ki so ga tri tedne oblegale močnejše sile in ki je bilo vsak dan izpostavljeno silovitemu pomorskemu obstreljevanju in letalskemu bombardiranju, je bilo izpraznjeno. Prebivalstvo je na zgleden način prenašalo množične ognjene akcije sovražnika in hude omejitve, ki jih je zahteval položaj, in je podalo dokaz velikega ponosa. Italijanski in nemški bombniki so zopet napadli pristanišča v Palermu in Augusti ter zadeli in poškodovali tamkaj zasidrano ladjevje. Lovci Osi so uničili pet nasprotnikovih letal. V noči na 4 avsrust so edinice Kr. mornarice, ki jih je vodila naša podmornica, vdrle v pristanišče v Gibraltarju In potopile dva parnika tipa »Libery« po 7500 ton in 10.000 tonsko petrolejsko ladjo. Podobno nalogo je ista podmornica izvršila v noči na 8. maj t. 1. v isti gibraltarskl luki, kjer je potopdla dva angleška parnika v skupni to-na£i 17.600 ton in severnoameriški parnik s 7500 tonami. 7. avgusta. Na Siciliji se Je borba srdito nadaljevala v srednjem odseku bojišča. Nove močne napade sovraižnika, ki so bili izvršeni ob močni uporabi topništva in oklepnih vozil, so Čete Osi zadržale. Nemška letala so napadala brodovje v severnih in vzhodnih vodah otoka ter zažgale en parnik srednje tonaže in hudo poškodovala eno težko križarko In 10.000 tonski trgovski parnik. Letalski napadi sovražnika na Neapelj, Messlno in na kraje v pokrajinah Sa- Rimskl narod je navdušeno sprejel festante g Vladarjevo podobo pred Beneško predsednišk a vi remembo vlade. Slika nam kaže mani-lač« v Rimu, kjer je sedež lerno in Cosenza so povzročili manjšo škodo. Protiletalske baterije v Neaplju so sestrelil® en bombnik, nek drug bombnik pa je bil sestreljen v Bagnali (Reggio Calabria). 8. avgusta. Italijansko-nemške sile, ki so bile zaradi povečanega sovražnikovega pritiska prisiljene prepustiti ozemlje, se trdovratno upirajo v področjih Caronie in Etne. V teku dneva so nemški lovci zrušili štiri letala. Nemške letalske skupine so napadale sovražnikovo ladjevje ob obalah Sicilije in v vodah okrog Bizerte. Potopile so en rušilec ln dva parnika srednje tonaže, poškodovale pa druge vojne in trgovske enote skupne nosilnosti več kot 50.000 ton. Napadi znatnega obsega so bili izvršeni zadnjo noč na Milan, Tur in in Genovo. Skoda je znatna zlasti v osrednjih okrajih prvih dveh mest. Število žrtev še ni ugotovljeno. V Milanu so obrambne baterije razdejale dve letali. 9. avgusta. Na severnem področju Sicilije se boji ostro nadaljujejo na postojankah, ki jih imajo v posesti italijansko-nemške čete. Naša letala so napadla središča nasprotnikovega zaledja. Nemška letala so v vodah otoka učinko- .vito zadela dva rušilca. Angleško-ameriške letalske in pomorske skupine so včeraj brez hudih posledic obstreljevale obalne kraje Sicilije in Calabrije. Prožna obramba na Vzhodu Na vzhodni fronti se bijejo velike, usodne bitke. Boljševikl neprestano napadajo z veliko premočjo, Nemci pa uspešno izvajajo taktiko prožne obrambe. Poročila iz Hitlerjevega glavnega stana povedo: 5. avgusta. Sovjetske čete so pričele včeraj ob Miusu z močnimi pehotnimi silami ln številnimi oklepnimi vozili močan protinapad proti novo-prldobljenim nemškim postojankam severno od Kujbiševa, ki pa se je z velikimi sovražnimi izgubami popolnoma ponesrečil. Tudi ob srednjem Doncu so ostali sovjetski napadi brez uspeha. Na področju pri Bjelgorodu se težki 'in spre- ;v-ie- lik memb polni boji nadaljujejo. V loku prt f l u je bila v teku skrajšanja fronte dalje čadinp ad-vtdena izpraznitev mesta Orel, v noči na P. gusrt izvedena brez motnje s strani sovrat Vse zaloge so bile po načrtu prepeljane n za vojno važne naprave pa brez izjeme M j a/ne. 6. avgusta. Ob Miusu je nadaljeval sovk z oklopnimi silami in številnimi bojnimi legali poskuse, da bi zopet pridobil prejšnje dni te'rga-no mu ozemlje. Bil je zopet z velikimi izguVmi odbit. Ob Doncu so se ponesrečili krajevn-i va-padi z velikimi sovjetskimi izgubami moštv • in oklopnih voz. Na področju pri Bjelgorodu s< nadaljujejo boji z naraščajočo silovitostjo, ^udl južnozapadno od Orla je sovražnik nadalje brezuspešno poskušal, da bi prodrl našo fronto, razen krajevnega vdora, ki pa je bil prav ko zajezen, so bili vsi napadi v ogorčenih 1 j!1! odbiti. Sovražna bojna skupina, ki ji je v uel ptpdor, je bila s sestrelitvijo številnih okio > i£h voz uničena, njeni preostanki pa vrženi m aj. Južno od Ladoškega jezera so naše čete prav a-ko odbile močne sovjetske napade. 7. avgusta. Ob Miusu m ob srednjem Dor« so se izjalovili krajevni sovjetski napadi, zgornjem Doncu in južnozapadno od Bjelgorod so bij i v hudih in menjajočih se borbah o^bti sovražnikovi napadi kljub sodelovanju močnfl pehotnih in oklopnih oddelkov. Oddelki bojni! letal so v nizkih poletih napadali motoriziran« sovražnikove čete, bojna in strmoglavna letala pa so uničila nad 100 z moštvom natovorjenih vozil. V odseku pri Orlu so naše čete v hudih borbah in učinkovito podprte od letalstva onemogočile nadaljnje sovjetske noizkuse za prodore. Tudi južnozapadno od Vjazme in južno od Ladoškega jezera so se vsi napadi sovražnika razbili ob obrambni sili nemških čet. Sovjetska voiska je včeraj izgubila 117 oklopnih voz na vzhodni fronti. 8. avgusta. Na kubanskem mostišču so nadaljevale sovjetske čete brez uspeha svoje s šte- vjlnumi bojnimi letali podprte napade Z Miusa ln srednjega Donca javljajo boje krajevnega značaja. Na področju pri Bjelgorodu in v odseku pri Orlu so se zrušili številni napadi močnejših sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov. Letalstvo je poseglo zlasti v obeh teh odsekih v boje na kopnem in uničilo poleg velikega števila oklopnih voz ter topov nad 300 sovražnih motoriziranih vozil, ki so bila zasedena z moštvom. Tudi južnozapadno od Vjazme je sovražnik napadel s številnimi oklopnimi vozili. Vsi poizkusi prodorov so bili v težkih bojih odbiti. Sovražnikove izgube so velike. Južno od Ladoškega jezera je bilo samo majhno krajevno bojno delovanje. DomaČe novice * Smo v vojnem področju. Uradni list v Rimu je 5. t m. objavil razglas poveljništva Oboroženih sil, ki pove, da tvorijo Ljubljanska pokrajina ter pokrajini Fiume in Dalmazia vojno področje. V ponedeljek zjutraj pa je bilo objavljeno, da je vojno stanje razširjeno na vso Italijo. Ta odredba ima za posledico veljavnost vojaškega kazenskega zakonika. * Brezplačno zdravniško službo vrši zdravstvena avtokolona v Šiški in Dravljah do 13. t. m., na Laverci od 16. do 20. avgusta, v Devici Mariji v Polju pa od 23. do vključno 27. avgusta. * Cas zatemnitve v vsej Ljubljanski pokrajini velja od preteklega ponedeljka do novih odredb od 21.30 do 5.30. * Nebesni pojavi v avgustu. Po redkem naključju imamo letos v avgustu tri Mesečne faze: prvega smo imeli mlaj, medtem ko bo 15. t m. polna luna in 30. t. m. bo spet mlaj. V nedeljo 15. t m. bo tudi drugi delni mrk Lune. Ta večer polna luna ne bo vzšla na jugovzhodu kot okrogla plošča, marveč kot rdečkasta krogla, ki bo delno že zasenčena od Zemlje. Mrk se bo začel ob 19.39 minut poletnega časa, vendar vzide polna luna v naših krajih šele četrt ure pozneje. Ob 21.28 bo Luna skoraj popolnoma zatemnjena in bo ostal le še tanek, izredno zanimiv rožnat srp. Ob 22.58 bo čarobna igra pri kraju. V sedanjih nočeh lahko opazujemo zlasti proti jutru mnogo utrinkov, proti koncu avgusta pa bomo občudovali Rimsko cesto v vsej njeni veličini. * V pol leta nad 25. milijonov lir v dim. Pretekli petek je minilo 70 let, odkar obratuje Tobačna tovarna v Ljubljani na Tržaški cesti. Poprej je bila Tobačna tovarna nameščena v stari cukrarni na Poljanah ob Ljubljanici in je 10. januarja 1872 pogorela. Stroški za novo tovarno so znašali 215.505 goldinarjev. Da tovarna dobro posluje s sladko travico, priča dejstvo, da je Ljubljane v samem letošnjem polletju že »pravila v dim 25 milijonov lir. * Zamenjava starih obrtnih pooblastil in dovolil. Po oblastveni naredbi morajo vsi obrtniki do 5. novembra letos vložiti nekolekovano prošnjo za zamenjavo starega obrtnega lista (ki ga je treba priložiti prošnji) z novim dvojezičnim pooblastilom. Obrazci prošnje se dobe pri odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1 v Ljubljani ln na sedežih poverjeništev. • * Smrt Slavka Strela. Za posledicami operacije slepiča je umrl veleposestnik g. Slavko Strel iz Mokronoga. Svoj čas je študiral na Dunaju, potem pa se je z vnemo posvetil domačemu gospodarstvu. Zapustil je ženo, dva otroka in širok krog prijateljev. * Smrtna nesreča trebanjskega dekana. S kolesom se je smrtno ponesrečil 3. t. m. duhovni svetnik in trebanjski dekan g. Ivan Toma-ž i č. Rodil se je v Mostah 1885, novo mašo je pel 1909, nato je služboval na Selu pri Karftni-ku, pozneje kot katehet v Ljubljani, od tod pa je bil imenovan za dekana v Trebnjem. Smrt ga je zadela, ko se je vračal z Zaplaza, kjer si je ogiedal znano božjepotno cerkev. Na zadnjem ovinku, kjer se združi Cateška cesta s pokrajinsko cesto, je v velikem loku padel s kolesa in kmalu nato izdihnil. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Pri žalni maši je pridigal škof dr. Rožman. * Dva brata žrtvi električnega toka. Prejšnji torek zvečer sta v Višnji gori brata 281etni Stanko Erjavec, elektromonter in 251etni Metod, sina pokojnega višjanskega župana, napeljavala glavni električni vod. Bilo je okrog pol 9. zvečer, ko ju je zadel močan električni tok in ju •la mestu ubil. Vsaka pomoč je bila zaman. Pokopali so iu 5. t. m. dopoldne ob veliki udeležbi prebivalstva. * V R'bnici je bil pokopan absolvirani pravnik Zlatko Flego. Pred dvema letoma se ie iz Laškega, kjer je bil oče odvetnik, preselil v Ljubljansko pokrajino in je bil nekaj časa v Kočevju, potem pa je dobil službo pri občinskem uradu v Ribnici. Star je bil šele 29 let, ugonobila ga je jetika. * V Donavi je utonila. 211etna Tita Kodričeva iz Frama pri Mariboru se je mudila na Dunaju in se je šla kopat v Donavo. Nenadno pa so jo potegnili s seboj valovi nekega vlačilca. Tita se je onesvestila in se ni mogla več rešiti. Truplo so čez čas našli in ga prepeljali na pokopališče v Framu. * Na Rakeku je bilo v nedeljo prvo birmova-nje, saj je bila župnija ustanovljena šele pred tremi leti. Rakek se je na svečanost pripravljal ves teden. Ljubljanski škof se je pripeljal s svojim spremstvom z jutranjim vlakom in je po sprejemu takoj, šel v župno cerkev, kjer je birmal 192 otrok. Popoldne se je odpeljal na Planino, kjer je birmal 91 otrok. » Novi vrhniški dekan g. Ciril Milavec je bil v nedeljo zjutraj svečano sprejet. Najprej ga je pozdravila domača duhovščina s kaplanom Stu-denom na čelu, nato pa občinski odbor z županom Hrenom, predstavniki oblastev, cerkveni ključarji in ljudstvo. Popoldne je bila v Prosvetnem domu slavnostna predstava. Novi dekan je prišel na Vrhniko kot župnik iz 2eli-melj pri Turjaku. * Silna nočna nevihta je razsajala v Ljubljani in okolici v noči od 6. na 7. t m. Vse prve dni avgusta smo imeli res prave pasje dni in je vročina dosegla celo 32.8® C. Prava vročina je trajala že 13 dni, nakar je nastopil nočni vihar, ki je podiral drevje in napravil precej škode po polju. Naposled se je vlila ploha, ki pa ni trajala dolgo. Po tej nočni nevihti imamo sicer še zelo tople dni, vendar je vročina znatno milejša kakor prej. * Toča pri St. Lovrencu je ubijala tudi živali. Iz Sent Lovrenca poročajo, da so 27. julija po silnem neurju našli več ptičev in piščet mrtvih, pobila jih je toča. Na Velikem Vidmu so našli dve vrani in 3 postovke. Na Muhobranu je ubila toča pri eni hiši tri piščeta, otroci pa so našli dva ptička ubita. Gotovo je toča pobila še več drugih ptičev in pišk po drugih vaseh in domačijah. * O stanju letošnje sadne letine v juliju objavlja »Sadjar in vrtnar«: Vsa sadna plemena so letos na splošno cvetela prav dobro. Suho vreme in trajna vročina med cvetenjem sta zmanjšali oploditev. Pojavili so se razni škodljivci. Zadnje trajno deževje je nastavek zmanjšalo, zarod je močno odpadel. V novomeškem okraju je bilo stanje jabolk in hrušk dobro, češenj prav dobro, češpelj in orehov dobro, breskev delno prav dobro, delno dobro, marelic pa dobro. V črnomaljskem okraju so jabolka, hruške, češnje, češplje. orehi in marelice kazali dobro, breskve pa prav dobro. V logaškem okraju je letina jabolk, hrušk, češpelj in orehov kazala dobro, češenj pa slabo. Zelo različna je ocena v ljubljanski okolici: jabolka dobro in prav dobro, hruške slabo In dobro, češnje dobro, češplje in orehi prav slabo in slabo, breskve in marelice pa slabo. V kočevskem okraju je bilo stanje jabolk in hrušk dobro, češenj in orehov pa prav dobro. V Ljubljani sami kažejo jabolka dobro, hruške, češplje, breskve in marelice prav dobro, češnje pa se slabo razvijajo. * Sadna letina na Spodnjem Štajerskem je letos v splošnem slaba. Zato so oblastva pozvala prebivalstvo, naj odda kolikor le more sadja za javne potrebe. Predvsem ga morajo dobiti delavci v oboroževalni industriji, otroci, matere in bolniki. Sadjarji morajo ves presežek izročiti krajevnim zbiralnicam sadja. * Mesto Kranj bo v nekaj letih obhajalo ti-sočletnico in je zdaj največje in najpomembnejše mesto na Gorenjskem. Kakor poročajo nemški listi, bo Kranj kmalu štel 20.000 prebivalcev. Danes jih šteje 14.000 v mestu samem, poleg tega pa je v mestu zaposlenih še 2000 ljudi, ki stanujejo v okoliških občinah. V gradnji so večje stanovanjske kolonije. * V krškem in brežiškem okraju so srečno spravili žetev pod streho. Prejšnji ponedeljek, torek, sredo in četrtek so bili zaprti vsi uradi in poslovalnice, da so lahko uslužbenci pomagali pri spravilu žetve, nato pa so uradovali v soboto in nedeljo. Pridružili so se tudi trgovci, obrtniki in druga podjetja. Prostovoljni poma-gači pomagajo tudi pri delih v vinogradih. * Nesreča pri kopanju v Krki. V Novem mestu in drugod ob Krki si kopalci izbero poljubne prostorčke za kopanje, kjer pa je vedno nevarno, da se človek obreze ali drugače poškoduje na črepinjah. Tako se je nedavno ponesrečila novomeška dijakinja Vera Pisiternikova. Stopila je na velik kozarec, ki se je zdrobil in dekletu prerezal levo stopalo po vsej dolžini. Dekle je izgubilo mnogo krvi. Gasilci so ji nudili prvo pomoč ter jo prepeljali v bolnišnico. * Boj hudemu škodljivcu! V juliju in avgustu letajo po naših zelnikih metulji kapusovega be- Novi Visoki komisap Ljubljanske pokrajine Agencija Štefani je objavila: Rim, 9. avg. S pravkar objavljenim ukrepom v teku izvršitve je bil na mesto Giuseppeja Lombrasse, ki je podal ostavko, imenovan za Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine general armadnega zbora, gr. uff. Riccardo Moizo, senator Kraljevine. • General armadnega zbora Riccardo Moizo se je rodil v Salicettu (pokrajina Cuneo) dne. 17. avgusta 1877. Kot topniški oficir in kasneje oficir glavnega stana je bil pionir italijanskega letalstva in je kot hraber pilot izvršil zelo drzne operacije v italijansko-turškl vojni, v kateri je bilo prvič v zgodovini uporabljeno letalstvo kot vojno orožje. Zaradi hrabrosti in strokovne sposobnosti je bil odlikovan z viteškim križem vojaškega Savojskega reda. Med vojno 1915—18 je res Iznajdljiv ln delaven organizator letalskega orožja potrdil svoje sposobnosti kot spreten in drzen poveljnik letalskih sil. Kasneje, ko je bil imenovan za šefa glavnega stana 15. pehotne divizije in bil hudo ranjen v bojih na Mon-te Pertica-Grappa je bil odlikovan na bojišču s srebrno kolajno zaradi svojega junaškega zadržanja pri zmagoviti ofenzivi. Po vojni je zavzemal najprej visoka mesta pri komisarijatu za letalstvo, nato je bil poveljnik topniškega polka, nadalje poveljnik topništva pri rimskem armad-nem zboru, potem pa mobilizacijski Inšpektor divizije sardlnskih grenadirjev ln naposled šef glavnega stana armadnega poveljništva v Flo~ renči. Ko je bil povišan v poveljnika velike edi-nice v novembru 1. 1932, je prevzel poveljstvo pehotne divizije i> Le gnano« (Milan), dokler nI bil naposled izbran za poveljnika brze divizije »Evgenio di Savoja« (Udine). Dne 30. novembra 1935 je bil imenovan za poveljnika orožja Kr. karabinierjev in 23. marca 1939 za senatorja. Poveljništvo orožja karabi-njerjev je zapustil avgusta 1940, ko je dosegel starostno mejo. lina. Uničujte njih zarod, zlasti gosenice! Skoda, ki jo povzroča ta zalega, zadaje našemu gospodarstvu vsako leto mnogo škode. • Prijava usnja. Opozarjajo se vse stranke, ki razpolagajo z več kot skupno 2 kg usnja, da morajo svoje zaloge tekom 3 dni od objave tega opozorila prijaviti uradu Pokrajinskega sveta korporacij radj evidence. Prijavljeno usnje bo stavljeno lastnikom na prosto razpolaganje za privatno uporabo. Ako se bo ugotovilo, da lastniki nedovoljeno trgujejo z usnjem, ki ga posedujejo, jim bo usnje zaplenjeno, ne glede na druge eventualne zakonske sankcije, ki jih bodo zadele. Prav tako bo zaplenjeno tudi usnje, ki bi ne našlo pri privatnikih, ne da bi bilo prijavljeno v smislu tega obvestila. Nakazovanje usnja. Pokrajinski svet korporacij bo nakazoval čevljarjem usnje za mesec avgust v dobi od 10. t. m. do konca meseca. Čevljarji, ki dokazano zaposlujejo več nego tri po-10. do 20. t. m., podeželski čevljarji pa od 10. t. m. do konca meseca. Ne glede r^ te omejitve dobe usnje izven določenega termina tudi čev-ljaijl, ki dokazano zaposlujejo vče nego tri pomočnike. Vsak čevljar mora prinesti s seboj zadnji plačilni nalog o predpisu prispevkov za zavod za socijalno zavarovanje ter potrd lo Združenja, da navedeno število pomočnikov dejansko pri mojstru dela. Izpremembe v staležu pomočnikov v teku meseca se ne vpoštevajo. Kdor bi ne prinesel tega dokaza, ne bo dobil nakazanega usnja, ki odpade na pomočnike. Podeželski čevljarji morajo obenem prinesti s aeboj potrdilo pristojne karabinjerske poeta je, da je kraj njihovega obratovališča pod stalno kontrolo italijanske vojske. Brez tega potrdila se usnje ne nakazuje. • Hudomušna strela. Med hudo nevihto v Rečici ob Savinji je strela treščila v prodajalno trgovca Antona Turnška. Raztopila je električno napeljavo, preskočila nato v izložbeno okno in je razbila električno svetilko. Od tam je skočila v žleb in po njem v zemljo. Druge škode ni povzročila. • VELIKE POVEČANE FOTOGRAFIJE po vsaki sliki Izdeluje lično In solidno foto BEM, L-IITBL.»ANA. WnIfov» «. MAJHNA RAZLIKA Gospodinja toži sosedi: »Dve služkinji imam, pa je Ie majhna razlika med njima. Prva nobene reči prav ne naredi, druga pa prav nobene reči ne naredi.« Ada: Dekle, nikar! Lepa noč je bila. Zvezde so žarele. Na vzhodnem nebu se je svetil zadnji krajec. Voda pod mostom je šumela. O, Vsemogočni, koliko lepote razlivaš na to grešno zemljo, da razveseljuje človeško oko! Koliko takih noči je pomnila Vida! Bile so zanjo lepe. Danes ta noč pa je zanjo strašna in grozna, kakor najtemnejša noč. To noč se je odločila. Razočarana, preganjana, vse ji gre po zlu, .a najbolj jo muči krivica, ki so ji jo storili. Kaj naj še živi? Ali ne bi bilo res najbolje, če bi poiskala smrt v valovih, ali pa? ... Tam zadaj leži proga. Tračnice se bliskajo v mesečini. Tako lepo je vse. Tako jo vse vabi. Zakaj ne bi našla večnega pozabljenja v tej lepi tihoti? In kmalu pride vlak. Vida je sedla na klop. Nekdaj, ko je bila 5e majhna, razvajena deklica, bi jo bilo strah hoditi tod okoli Danes se ni bala nikogar in ničesar. Rajši bi videla, da bi jo kdo zasačil in ubil, ji vsaj ne bo treba napraviti zločina nad samo seboj. In potem se ji je zdelo, da jo je gnalo naprej in naprej, da je bežala sama s seboj. Gosti, temni lasje so ji padali na čelo. Zarila je prste vanje in si zakrila z rokami obraz. Ko bi jo kdo videl! Lepa je bila, lepa je bila nesrečna mladenka. Ze je vstala, da bi šla v smrt Toda zdelo se ji je, kakor da bi zaslišala glas božji: »Hčerka, nikar! Zaupaj sebi!« Postala je nekoliko. Hotela se je vrniti. »Toda kaj poslušam? Tega ne vzdržim. Cemu odlašam? Cim prej storjeno, tem bolje.« Odločila se je. »Nikar se ne vrzi proč, dekle! Škoda te je. Morda bo še vse dobro, morda boš še kdaj kaj pomenila. Ne bodi neumna!« Čigav je ta glas? Kdo more tako govoriti in opozarjati? Kaj bi dejal on, če bi zvedel, za kakšno dejanje se je odločila. Saj ji ni storil nič žalega. Vendar, tudi njemu se ne izplača živeti. Morda bi dejal, da je neumna, da je zaslepljena, kar bi imel pravico. Saj se mu še ni zaupala. Vstala je, odločno je stopala proti strugi. Valovi so bili podobni strašnemu vrvežu in ta jo bo potegnil za seboj in jo požrl. Lotila se je je blaznost. Molila je: »Bog, odpusti!« Skoraj glasno je izrekla te besede, mislec, da je nihče ne čuje in da so to njene poslednje besede. Za trenutek je premislila, ali bi rajši Dočakala na vlak. Morda bi bila lepša smrt. Ne bi se borila z valovi. Kakor za časa strahovlade, ko so padale glave pod giljotino. V sekundi je končano tvoje življenje. Toda ne, morda se do takrat še premisli. Zdaj je bila popolnoma odločena. Nikaka tolažba ji ne bo več zalegla. Nenadno je zaslišala za seboj glas. Hotela je skočiti, pa so jo že krepke roke držale za rame, da je omahnila v naročje neznančevo. »Za Boga, Vida, kaj delaš? Kaj počenjaš?« Vida se je komaj zavedela, da vidi pred seboj Tomov obraz. Ni našla besedi. Trudno se je naslonila na njegovo ramo. »Kaj sem Ti napravil. Vida? Pa vendar ne zaradi menč? Povej, Vida, vse mi povej, kdo te je žalil!« »Nihče. Ti nisi kriv. Toda, zakaj me nisi pustil, da bi umrla. In jaz bi umrla tako rada.« »Ne, Vida, tega ne smeš reči nikdar več. Kaj se ti ne zdi vredno živeti zame? Vse bi storil zate. Samo premisli!« Vida si je počasi opomogla. Morda ima Tomo prav. Morda ji je manjkalo prav te tolažbe. Kaj ga ni morda pogrešala v onem zdvojenem trenutku, ali je ni on odvrnil od grozne nesreče? Nenadno se ji je zazdela noč spet tako lepa in veličastna kakor nekoč. • Srečna in vesela hodi danes okoli ob strani svojega moža. Ze tolikokrat je premišljevala, kako prav je storil on. da jo je rešil nesreče, v katero je tako neumno zabredla. Res ni vredno, da bi se človek po nepotrebnem zavrgel. Zgleden sadovnjak na Dolenjskem Na vožnji po železnici iz Ljubljane v Novo mesto — tako piše Franjo Kafol v »Sadjarju in vrtnarju« — vzbuja med potniki veliko pozornost vzorno posestvo kmetijske gospodinjske šole na Mali Loki, ki leži na gričku na levi strani med postajama Sv. Lovrencem in Veliko Loko. Gradiček na hribčku z zanimivo kapelico obdaja okoli in okoli vzoren sadonosnik, ki je tudi s strokovnega vidika gotovo zanimiv, da lahko služi za vzor naprednemu sadjarstvu na lepem Dolenjskem. Šolski sadovnjak je zasajen izključno z visokodebelnim drevjem v obsegu več hektarjev. Na kratko hočemo opisati, kako je ta nasad nastal in kako se v zadnjih letih oskrbuje. V sadovnjaku je okoli 450 10 do 12 let starih dreves. po večini jablan, nekaj češpeli pa tudi češenj in hrušk. Nasad je sedaj pričel roditi, zlasti ko je današnje vodstvo poskrbelo vse potrebno za njegovo vzorno obdelavo. Lega za silo ustreza, ker je bolj južnozahodna odnosno vzhodna, zemlja pa ne, ker je težka, ilovnata, bogata železa, pusta ter nerodovitna zlasti v spodnjih plasteh. Torej za sadjarske namene prvotno neuporabna. Potrebno je bilo mnogo dela in truda pa tudi gnoja v raznih oblikah, da so to mrtvico pripravili v kulturno stanje. Med vrstami je v širokih pasovih obdelana zemlja v terasah. To obdelovanje, ki obstoji v zimskem prekopavanju in pomladanskem oko- pavanju, dalje v redni gnoiitvi in v ?etvi jn saditvi raznih vrtnih in poljskih pridelkov na 3 do 4 m širokih pasovih, zasluži vso pozornost. Našim sadjarjem na Dolenjskem toplo priporočamo, da si ogledajo ob priliki te nasade, ker so bili napravljeni in oskrbovani po nasvetu strokovnjakov tako, kakor je potrebno za dolenjske hribovite razmere. Prvo globoko prekopavanje teras med drevjem je bilo izvršeno pred dvema letoma pozimi. Zahtevalo je precej truda, pa tudi denarnih izdatkov. Letošnje obdelovanje je bilo bolj poceni, zlasti če upoštevamo že lanske dohodke, ki jih je nasad prinesel. Teh dohodkov bo na čedalje več. ker se je v teh razmerah drevje vidno razbohotilo in je nastavilo mnogo zaroda, ne glede tudi na ostale pridelke. V letošnjem letu bo pridelek sadja znašal na tisoče kilogramov, ki se bo pravočasno posušilo in vkuhalo v mezgo ali porabilo sveže prek a zime za dom in za prodajo. Med drevjem na pasovih gojijo prvovrstno vrtnino, kakor: fižol, visoki in nizki najrazličnejših sort, dalje številne paradižnike priznanih in odbranih sort, potem grah in mnogotere ka-pusnice, to je: od navadnega zelja, ohrovta, kolerab pa notri do brstnatega kapusa ali popčar-ja in celo karfijol. Kot vmesni sadež sadijo tudi razno solato, peso, korenje itd. Na ta način izrabijo zemljo prav temeljito. Sev^Oi nastopi pri pridelovanju teh pridelkov tudi pravo kolobar-jenje; sčasoma bodo gojili na teh pasovih tudi razne krmske rastline, zlasti razne stročnice za živino. Na ta način se zemlja temeljito in pravilno izrabi Vzoren malološki travniški nasad v zvezi s pridelovanjem vrtnine in poljščin in vmes tudi krme za živino je v vseh ozirih posneman la vreden. V tem nasadu je glavni sadež sadno drevje, potem sledijo vrtnina in poljščina, vmes med pasovi pa je vzorno travišče. Ta sadovnjak je pravi vzor in ideal, kako naj se pri nas v naših razmerah goji sadno drevje. Na ta način zmoremo tudi na Dolenjskem, kjer niso bogve kako ugodne prilike za uspešno sadjarjenje, gojiti sadno drevje v večji meri prav dobičkanosno. Seveda je treba upoštevati pri tem tudi osi de važne pogoje, če hočemo doseči prave uspehe. Naj navedemo te pogoje: 1. zavetna lega, se pravi zavarovana vsaj proti mrzli burji, to ie severnovzhodniku, ako ne gre drugače, vsaj z zaščitnimi vrzelmi (ameriška topola, višnja itd.); 2. temeljita in redna vsakoletna obdelava zemlje med drevjem zlasti v težkih ilovnatih mrtvi-cah; 3. izbira pravih trpežnih žlahtnih sort. bodisi lokalnih sort jabolk in hrušk moštnic. bodisi češpeli. češenj, višeni in orehov zlasti v višjih legah; 4. redno gnojenje v predsledk h M 3 do 4 let, in to s hlevskim gnojem ali komr-^-stom pa tudi z uporabo umetnih gnojil; 5. g<>- NAPISAL L. D O U G L A S Roman iz zdravniškega življenja Ura je bila štiri, ko sem tisto noč odšel od Randolfa. Vrnil sem se domov s trdnim sklepom, da bom napravil tisti poizkus. Preden sem šel spat, sem skušal prenesti svoje misli k nekemu daljnemu duševnemu viru, a nisem bil deležen enakega učinka. Mladi Merrick se je počasi okrenil proti Nancy, toda pogleda se jima nista srečala. Oba sta bila v čudni zadregi in sta nekaj časa molče sedela. Merrick je prvi izpregovoril: »Kaj bi rekli, ako bi zdaj prenehala?« Nancy je prikimala. M0rda bosta jutri lahko eno uro skupaj. Obljubil je stricu, da bo kosil z njim. Tudi Tom Masterson bo tam. OSMO POGLAVJE Bobbv se je v naglici oblekel, poklical taksi In se odpeljal v Gordons. Ne bi mogel reči, kaj mu je narekovalo to nenadno odločitev. Lahko bi le rekel, da je jasno začutil, da ga v Gordonsu potrebujejo. Vedel je, da je Joyce nocoj tam, da se zabava ... V Gordonsu so imeli pester spored. V trenutku, ko je Bobby prispel v dvorano, je močan atlet poklical neko balerlno-dobrovoljko. Visoka, svetlolasa plesalka v lahni tenčicl je stopila z odra. Padla je v atletovo naročje, ta jo je dvignil in zaplesal z njo. Balerina je bila Joyce Hudsonova. Občinstvo ji je navdušeno ploskalo, godba je burno igrala. Atlet si je dvignil dekle na ramena. Joyce, ki je biia pijana, se je skušala vzdržati na njegovih ramenih. Kasneje se Bobby ni mogel spomniti, kako se je znašel na odru. S komolci se je prerival med ljudmi, prevračal stole in mize. Bledega obraza je iztegnil roko in ukazal atletu naj obstane. Ta se mu je posmehnil in Bobby je planil proti njemu. Nastala je strahovita zmeda Na stopnišče odra je planil Masterson in z nekim predmetom udaril Bobbyja, da se mu je kri pocedila po obrazu. »Kaj za vraga hočeš?« je zavpil. »Kaj tebi mar, ako se hoče Joyce pozabavati s tem človekom?« Godba je prenehala igrati. Atlet je izpustil Joyce, ki je omahnila na tla. Nekaj deklet iz zbora se je sklonilo k njej in ena je stekla po vodo. Bobby je odrinil Mastersona in se sklonil k Joyci. Vzel jo je v naročje in jo odnesel z odra. Ljudje so se mu umikali. »Pusti jo!« je vpil za njim Masterson. »Jaz bom poskrbel zanjo!« Bobby se je okrenil in mu zaklical: »Malo prej bi se bil moral pobrigati zanjo!« Ko jo je prinesel na sveži zrak, se je Joyce nekoliko ovedla. Bobby je poklical taksi, ki je stal pred hotelom ln posadil vanj Joyce, nato pa je še sam sedel k njej. Joyce ga je pogledala z motnimi očmi in za-mrmrala: »Oh, Bobby, naposled ste tu! Tako težko sem vas pričakovala! Tako sem si vas želela!« Naslonila mu je glavo na rame in on ji je ovil roko okrog ramen. Cez nekaj trenutkov je zaspala. Ko sta se priblževala njenemu domu, jo je Bobby stresel: »Joyce! Kje imate ključ?« Iskala je po žepih in našla v enem ključ od vež-nih vrat. Ko jima je zapihal svež zrak naproti, se je Joyce oklenila Bobbyja in mu poljubila okrvavljeno roko. Bobby jo je odnesel v hišo. Položil jo «je na divan in ji sezul čevlje. Nato je šel iskat umivalnico, da bi si umil obraz in roke. Našel jo je poleg knjižnice, ko pa se je vračal nazaj k Joyce, je zaslišal iz njene sobe prestrašen vzklik: »Joyce, ti si ranjena?« Nobenega odgovora .. . trenutek tiš!ne. Bila Je gospa Hudsonova .. . gotovo je bila opazila hič iz biblioteke. Srečala sta 3e na nragu. Zdela se mu je manjša v el itah z nizko neto. S skuštranimi lasmi in v dolgi snalri srajci Je b;la podobna majhni deklici, ki se je pravkar nenadoma prebudila. »Ah ... vi ste to!« je za jecljala. »Kaj pa p ne-te tu?« »Joyce sem spremil domov... žal mi - da sem vas prestrašil...« »Mislila sem, da je Joyce šla z doma r ' stersonom. Ali je ranjena? Vidim, da vi 1 'a-vite? Ali se vam je kaj pripetilo?« »Nič resnega . . . Joyce ni ranjena. Ss n . .. samo nekolik« je utrujena in zaspana.« Nekaj trenutkov sta se molče gledala. I " jene oči so zrle radovedno, na pol prijazno..., njegove oči so zgovorno prosile oproščenja. »Zdaj... ste torej v moji hiši,« je napoved spodarska izraba pridelka, in to ne samo za pijačo za dom, temveč predvsem za svežo prodajo, kolikor je le mogoče. Odvisno sadje se pa posuši ali predela v marmelado in za napravo dobrega sadnega kisa. Na ta način zamore travniški nasad, kakršen je na Mali Loki. donašati redne dohodke kakor vsak vinograd, in sicer z manjšim trudom in z razmeroma malimi stroški. Ne gre toliko za velikost sadovnjaka in za številne najboljše sorte kakor za manjše število dreves, ki jih redno obdelujemo in negujemo po vseh načelih donosnega sadjarstva. V tem leži bodoči uspeh našega kmečkega sadiarstva na deželi. Domačo grudo je treba obdelati smotrno in preudarno z manjšimi stroški in z lažjim delom, z edinim ciljem: čim več in čim boljše pridelati! Ta gospodarsko utemeljena zamisel je vodila vodstvo gosr>odinj::ke šole na Mali LOki, da je začelo obdelovati sadovnjak tako, kakor je običaj v najnanrednejš;h sndiarrk h deželah. Ink temu napredku. konf.u'e Franjo Knfol. vodstvu šole čestitamo, ker ip znalo nniti v teh časih pravo pot k nnoredku doleniskega sadjarstva. Ženski \ estnik Za kuhinjo Mareiični cmoki. Poldrugi kg krompirja skuham v oblicah in pretlačim skozi sito, pride-nem 88 do 40 dkg moke in dve jajci, malo solim in hitro pognetem v testo. Razvaljam in »režem na štirikotne krpe. V vsako zavijem marelico, kateri sem izločila koščico in jo po niiotoosti nadomestila s sladkorjem. Cmoke kuhani 6 minut v slanem kropu, odcedlm in zabelim z nekoliko masti ali masla, na katerem eem zarumenila drobtine. Sadni rti. Operi pol kg dobrih jabolk, jih c.lupi, vsakega razčetveri Ju vse skupaj skuhaj v poj litru oaoljeme vode a limonovo iupino. Kuhane odcedi, v odcejeno vodo pa stresi četrt kg rlža, ga piav malo osoli, prillj odcejeno vodo jabolčnih olupkov, ki si jih prav tako skuhala ▼ jfll litru vode, dodaj še dve žlici vina in kuhaj do mehkega. Ko je vse kuhano, nalo?.i riž v skledo ln ga obloži s kuhanimi krhljd. Prav tako pripraviš riž z marelicami. Fifcolova solata z govtdino. Za nedeljo, ko Imaš nekaj govedine, poizkusiš morda naslednje: Namakaj dve uri eno zrezano čebulo ln dva stroka strtega češnja v približno štirih žlicah kisa. Skuhaj eno jace v trdo, vzemi rumenjak ln ga dobro zmešaj, prilivaj po kaplji- cah 4 žlice olja ter dodaj ščep soli tn popra, sesekljani beljak in kis, ki si ga odoedila od češnja in čebule, vse dobro Emedaj, prideni % kg na rezance zrezanega kuhanega govejega mesa in pol litro kuhanega mrzlega fižola ter vse še enkrat dobro premešaj. Drobni nasveti Grenke kumare povzroča nepravilna vzgoja, predvsem preveliko menjavanje toplote ln večkratna suša. Tako čitamo v »Sadjarju ta vrtnarju«. Kumare so zelo občutljive na vremenske spremembe. Najbolje uspevajo pri zadostni toploti na ne preveč sončnih gredah ln pri zmerni vlagi. Plodovi, ki rastejo pod listi, so dobro zavarovani pred grenkobo, medtem ko so plodovi, ki jih stalno obseva sonce, največkrat grenki. Solate gredo poleti prezgodaj \ cvet, če sejemo neprimerne vrste, če zemlja nI dovolj zagnojena in če ni zadosti vlage. Zgodnje vrste ne prenesejo poletne vročine ln zdivjajo v cvet. Vse solate marajo imeti dobro zagnojeno zemljo. V revni tn nezagnojeni zemlji hitro ostarš in poženejo v cvet. Solate morajo rasti hitro, zato potrebujejo poleg že naštetih pogojev tudi dovolj vlage. Fižolove stroke trgajmo previdno, da ne kvarimo grmov in poganjkov. Najbolje je, če stroke odščipnemo ali odrežemo. Tudi ne kvarimo listov. Fižol nabirajmo zjutraj, ko ni več rose. Pletenih oblek In jopic ne obešaj pri sušenju, ker se razvlečejo. Mokre daj v ruto, ali prtiček in ga obesi v vogle zavezanega na vrvico. Ko se voda odteče položi oprano stvar na zračni prostor. Domače zdravilne rastline Kako jih nabiramo in sušimo l«. LIPA Lipo pozna pri nas vsakdo, zato je ni treba podrobno opisovati. Tudi je povsod znano, da je njeno cvetje zdravilno. Caj iz cvetja kuhajo največ za potenje in čiščenje krvi. Pri nas rasteta dve vrsti lip, malolistna in vele-llstna lipa, pa glede zdravilnosti cvetja med njima ne delamo razločka. Po več cvetov se druži na skupnem peclju ob rumenkastem, čitalastem podpornem listu. S tem listom vred trgamo cvetje, kadar je lepo raz-cvelo. Cvetje prijetno diši po medu in je izvrstna paša čebelam. Suho Ima drugačen, še bolj prijeten vonj. V tovarnah znajo iz suhega cvetja pridobivati blagodišeče olje, ki je še mnogo dražje nego olje iz vrtnic (rožno olje). Cvetje sušimo vedno le v senci, na planem ali pod streho. Preko leta staro cvetje izgubi zdravilno učinkovitost. Lipa ima krhke veje, zato ne plezaj nanje, am- Sanje Sultan SoMman lz Bagdada Je bil moder vladar. Bil Je prerokov ljubljenec in Alah ga je obsipal a svojo milostjo. Imel je samo eno slabost, bil Je namreč strasten kvartač. Po svojih vladarskih skrbeh, katere je posvečal za blagor vseh pravovernih, je našel odpočitek ln novo moč edino pri igralni mizi. Toda njegov veliki vezir Mehemed je bil Se večji ljubljenec Alahov, ker so Solimanovi cekini dnevno romali v Mehemedov žep. »Kismet (usoda)!« je vedno rekel veliki vezir, »vse je vnaprej določeno ln Alah že ve, zakaj ti, vzvišeni vladar, pri kvartanju vedno izgubljaš. Alah je velik.« Soli man pa ni bil istega mnenja, ko se je njegova blagajna vsak dan bolj praznila. Zato ja rekel: »Alah je velik in povej mi ti, veliki vezir, kako misliš o sanjah, posebno o mojih nocojšnjih, ko se mi Je sanjalo prav samo o tebri.« Mehemed Je ob slavnem vladanju sultana So-limana že davno pričakoval odlikovanja in bogatih knežjih daril za priznanje svojih zaslug, ki si jih je bil pridobil, kar mu je mogočni sultan večkrat omenil. Mislil sti je, da so morebiti ravno Solimanove sanje tista točka, iz katere bo izvajal svoje misli in dosegel svoje srčne želje. »Ljubljenec Alahov, sovladar sonca, lune in zvezd,« je rekel Mehemed, »prerok nam da mnogokrat po sanjah spoznati, kako naj uredimo svoje načine delovanja. V sanjah nam razsvetli razum in s prstom pokaže, kako se ognemo škodi, poplačamo vse dobro in slabo kaznujemo, zato povej svoje sanje, da ti jih razložim.«' »Poslušaj,« je rekel Soliman, »meni se je sanjalo, da sva midva kakor ponavadi kvart;!a in tako, kakor ravnozdaj, sem izgubil znatno vsoto. V meni je od svete jeze vse trepetalo in v divjem besu sem dal povelje, da ti z živega* telesa potegnejo kožo — in v tem sem se zbudil. Teh izrednih sanj se kar ne morem otresti. Daj, ljubi moj veliki vezir, razloži mi jih!« »Ljubljenec devetega paradiža, Alah je velik,« je odgovoril Mehemed, »poslušaj, mogočni vladar pravovernih, časih so sanje tudi izrodili peklž, da bi spoznavalce preroka speljale na napačno pot. Zato smemo sanjam zaupati le v pray izrednih primerih in take sanje nam Alah sam razodene. Alah je velik!« Uspeh SoVimanovih sanj se je kmalu pokazal. Sultan ni nikdar več izgubil igre. pak podstavi lestvo! Ne lomi vej, marveč reži razcvetja z mladik v podstavljeno košarico, ali pa naj pada na tla, kjer ga potem pobereš. Cvetje beri samo ob solnčnem vremenu. Lipov les cenijo rezbarji. Lipovo oglje se ribi za risanje, za likanje kovin, pa tudi v zdravilstvu, n. pr. za čiščenje zob in kot dobro sredstvo pri pokvarjenem želodcu. lapregovorila Helena. »Morda bi mi hoteli zdaj povedati, kdo ste ... Ko sva se prvič srečala ... mi tega niste povedali...« V njenih očeh in nato na ustnicah se je prikazal nasmešek. Bobby je okleval, nato je za-mrmral: »Merrick.« »Vi ste Bobby Merrick!« Zaprla je oči. V razočaranju so se ji stisnile drobne pesti, »še vedno nam niste povzročili dovolj neprijetnosti? Mar ni bilo dovolj že to, kar smo morali pretrpeti? Dodati ste morali še majhno žalitev s tem, da mi prinesete v hišo pijano Joyce. Tudi vam je videti, da ste pili!... In pretepali ste se! O, ko bi se le videli!...« »Vem. Nisem preveč lep ... in okoliščine pričajo zoper mene. Zjutraj vam bo Joyce že vse razložila . . . Nisem imel slabih namenov. Obžalujem ...« »Bolje bi storili, da zdaj odidete.« Bobby je vzel plašč. »Preveč je to!« je zamrmrala predse. Kakor da je Bobby res že odšel, je Helena omahnila na divan k Joyci, si zakrila obraz z rokami in bruhnila v nezadržan jok. Bila je videti tako bedna, osamljena, tako potrebna prijateljske besede!« Bobby jo je gledal s tako globokim sočustvom, kakršnega ni še nikoli v življenju občutil. Obrail ee je in okle vaje stopil k njej. Helena je uganila njegovo misel, pa je nalahko zmajala z glavo: »Ne ... ničesar ne morete storiti za nas ... razen da odidete!« »Ne morem vas tako pustiti...« Bobbyjev glas je bil hripav od sočutja do nje. »Recite mi lahko no, boste?« Helena mu je pogledala v obraz. »še vedno krvavite ... Stopite tjale v umivalnico in se umijte.« Bobby je vrgel plašč na stol in se vrnil v umivalnico. Umil si je loke in obraz in ko se je obrnil, je zagledal Heleno, ki ga je čakala med odprtimi vrati s svežimi obvezami v rokah. »Preveč ste ljubeznivi,« je dejal in vzel obveze iz njenih rok. »O, nič takega!. .. isto bi storila vsakomur drugemu . . Preveč potrta sem bila, da bi se bila domislila, da potrebujete nege. .. Stopite semkaj k luči.« Bobby je šel za njo k mizi. Bobbyju je srce silovito razbijalo, ko se mu je zarokami dotaknila obraza, razbijalo mu je ob njeni topli bližini. »Tako!« je dejala, ko mu je obvezala rano-in dvignila najdaljše trepalnice, kar jih je Bobby kdaj videl ter vprašujoče pogledala v oči: »Je bolje?« Da, počutil se je bolje in da bi ji izrazil svojo hvaležnost, jo je naglo prijel za roko in jo poljubil ... Srdito mu jo je izmaknila ... Obstal je pred njo ponižan, potrt, kakor da je bil sprejel klofuto. »Tako nevljudna sem ... tako zmedena sem nocoj . . Ne morem se zbrati. Prbsim vas, pojdite zdaj.« Morala bi mu ukazati, ne prositi. »Vem, da ste nesrečni... in to me boli,« ji je odvrnil. Ko jo je nato mehko objel s svojo roko, je pozabil, da je Bobby Merrick. Bobby Merrick je bilo neko mitično bitje, ki ga ona ni hotela poznati. Bil je to miren,, prijazen, zamišljen mladenič, ki jo je kakor otroka vodil po poljski stezi. Ona pa se je počutila tako zapuščeno in tako potrebno nežnosti! Nežno ji je z robčkom obrisal solzne oči. Negibno je stala pred njim, z glavo naslonjeno na njegovo roko, on pa ji je s prsti nežno gladil lase. »Ali mi boste odpustili... zdaj?« je zamrmral. Zakaj se ni iztrgala iz njegovega objema, zakaj se mu ni zasmejala in mu preprosto odvrnila: »Ničesar nimam proti vam. Lahko noč ...« "Dvignila je pogled, odprla je usta, da bi mu povedala prijazno besedo... takrat pa se je to zgodilo ... In ni se branila!... Nato pa ga je odrinila daleč od sebe, mu prepovedala govoriti, šla je iz sobe zmedena in pretresena, ne da bi se vsaj enkrat obrnila in pogledala Joyce, ki je trdno spala. Enega naslednjih dni je Bobby sprejel od Nancy Ashfordove naslednje kratko pismo: »Merda ste že brali v časopisih, vendar Vam za vsak primer še jaz pišem, da sta se Joyce in Tom Masterson poročila v Toledu. Gospa Hudsonova se namerava v soboto vkrcati na ladjo, namenjeno v Evropo... Zdelo se mi je potrebno, da Vam to sporočim.« Ves dan se je Bobby spraševal, aU naj gre k parniku. Naposled je sklenil, da ne pojde. Ne... med njima je nepopravljivo vse pokvarjeno. Zdaj mu ne preostaja nič drugega, kakor da ee ves posveti svojemu delu. Tri leta je preživela Helena v tujini. Zdaj je živela v majhni vili v bližini prekrasnega italijanskega jezera. Jutranja pošta ji je običajno prinašala sam« skrb'. Zdaj je uganila, da je njen brat Monty slabo gospodaril z njenim denarjem. Tako je nekega rine spoznala, da se nahaja sama v tujem kraju, brez denarja in brez upanja, da si ga bo lahko "preskrbela. Spomnila se je, da lahko dvigne svoje delnice v Brigtwoodu. Naposled se jc odločila in pisala Na.ncy Ashfoi žavnikiom ln politikom. Oče: Državnik je tisti, ki hoče storiti na ČUm žavo kaj dobrega, politik pa hoče, da bi država zanj kaj dobrega storila. SAJ JE ZNANO »Najbolj znana stvar je, da imajo najbolj trapasti možje najlepše žene.« »Da, da, tudi meni se zdi tvoja žena j®k» lepa,« Križanka št. 24 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. skrajne črte. skrajne možnosti, 5. pesem. 10. naravni pojav v gorah, 17. del sobne opreme. 19. letovišče in zdravilišče v Tatri, 21. hrib pri Beogradu, 23. žensko ime, zvezda, 24. hrib v Ljubljani. 26. naselbina, 27. ora-mati vsega človeštva. 28. prepoved prodaje, izvora in uvoza, 30. kemično barvilo (množ.). 32. žensko ime, 34 jezni, besni, 36. častnik,. 37. ponudba. 39. glej 26. vodoravno. 41. naziv, označba, 42. enota skandinavskega denarja, 44. okrajšano tuje žensko ime. 45 del celote. 47 okrajšava za označbo časa. 49. spreminjati', kvariti se pod vplivom zračnega kisika (železo!), 52. žena pred poroko. 54. enota časa. 55. postanek, začetek, izvor (tujka), 57 medmet. 58. veznik. 59. božje-potnik, 61. žensko ime. 62. krvavi neredi, obračunavanja. 65 dnevni obrok hrane, 67. oziralni zaimek. 68 osebni zaimek (množ.. žen. sp.), 69. obisk, 70. predlo?. 72. pristanišče v Arabiji, 74. veznik, 76. žito. 78. dobro razpoložen. 80. dva soglasnika, ki se redko družita. 82. živalska krma, 84. lep. krasen. 86. deli stavb. 88. poklicati, nazvati, 91. moč. sila (tujka). 93. veliko gorovie v Evropi. 94. žensko ime. 96. brki (tujka), 97. pasovi, okraji v večji pokrajini. 98. kemični element. Navpično: 1. pameten, razumen, 2. žensko ime. 3. moško ime. 4. glavno mesto Armenije, 6. okrajšava za oziroma, 7. običajni, vsakdanji, 8. I.utrov nasprotnik (fon.), 9. silovite jeze, 10. vodni pojav (dvojina). 11. osebni zaimek. 12. mladenka, dekle (pesniško). 13. veliko morje, 14. sredi l?ve. 15. vrste bolezni, 16. blagajnik (tujka). 18. srbsko moško ime. 20. vrsta povrtnine (množ.), 22. preteklo leto, 25. samo to. edino, 28. primerni za uporabo, uživanje. 29. vinjen, 31. južnoameriško glavno me^o. 33. duševno zaostal. 34. lisjak ima v sredini, 35. visokogorska divjačma. 38. maniša poškodbi. šnranja, praska, 39 nedoločni zaimek, 40. nevoljno. razdraženo, 42 telo. urejeno življenje (tujka). 43. po-škoduiem. pokvarim, 45, omot. zavitek, 46. ored-log. 47. ozek. dolg kos blaga. 48. reka v Bolgariji. 50. vremenski pojav. 51. kazalni zaimek, 53. osnove za računanje. 54. razum. 56. gozdni pojav. 59. priprosti vojaki. 60. pokrita, pogrnjena. 62. obveze; začetki. 63. slovanski zli duhovi. 64. predlog. 66. kratica za kemično prvino barij, 71. evropsko glavno mesto, 73. država v južni Afriki, 75. vzklik začudenja, 77. igralni predmet, 79. drevesa, 81. neužiten, pokvarjen, 83. pijača, 85. gradbeni material, 87. voznikova potrebščina. 89. sladka jed, 90. osebni zaimek, 92. konec celine, 93. ploskovna mera. 95. ploskovna mera. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 23. Vodoravno: 1. potepuh, 6. lesketanje, 15. ab, 16. mah, 17. zime, 18. Dunaj, 19. to, 20. sir, 21. Sora, 22. vinar, 23. bes, 24. gol, 25. mora, 26. kanlm, 77. voli, 28. kal, 29. goba, 30. notes, 31. resen, 32. od, 38. roka, 34. pevec, 38. soda, 36. E, 37. metal, 33. koža, 39. st, 40. ujeda, 42. , 43. raja, 44. pri, 45. Nero, 46. serum, 47. „ 48. kip, 49 Uo, 50 poset, 51. kosa, 62. sok, B4. ki, 55. boben, 56. lava, 57. pea, 58. pa, 59. Laban, 60. toča, 61. nem, 62. Man, 63. vezir, 64. topa, 65. mik, 66 pust, 67 Bihač, 68 noga, 69. pot, 70. torte, 74. Američani, 72. požiralnik. [ smešnice PRI ZDRAVNIKU »Ne pomaga nič, draga gospodična, opeiacija slapega črevesa bo potrebna.« »Moj Bog, ali je to nevarna operacija?« »Kakor je pač. Sicer sem pa jaz specialist za takšne operacije. Gospej, ki ste jo srečali na vratih, sem izrezal že dveatoto slepo črevo.« »GospoS doktor, nisem vedela, da ima človek toliko slepih čreves ...« VEDNO S SEBOJ »Meni se zdi, da sem vaš obraz že videl nekje drugje.« »Motite se, gospod.« »Ne, ne, pa sem videl že vaš obraz nekje drugod.« »To ni mogoče, jaz nosim svoj obraz vedno na svojem mestu, že od rojstva dalje.« Navpično: 1. Pad, 2. Ob, 3. Emil, 4. par, 5. uh, 6. Upa, 7. Ema, 8. se, 9. edinec, 10. Tunis, 11. Anam, 12. nar, 13. jj, 14. posiniti, 17. zora, 19. tele, 20. sol, 21. soba, 22. vatel, 23. bosa, 24. gad, 25. moka, 26. rovaš, 27. veda, 28. komunike, 29. gora, 30. netim, 31. roža,, 33. rado, 34. perut, 35. Soja, 36. pero, 37. muren, 38. kava, 39. srp, 41. jeU, 42. jesen, 43. rasa, 44. pik. 46. sobar, 47. sova, 48. kos, 50. pobiči, 51. kača. 52,. sem, 53. fantek, 55. bazar. 56. lopa. 57. pek, 58. pasti, 59. lehe, 60. togi, 61. niti, 62. Murn, 63. Vim, 64. ton, 65. mož, 66. pol, 67. Ba, 68. na, 69. po, 70. ta.