Št. 356.
V Ljubljani, četrtek dne 23. februarja 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj.
—	Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto eeloietno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. :	Telefon številka 118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo In upravništvo je v Frančiškanski trifd t. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništm Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Reforma društvenega zakona.
Prvi predmet, s katerim se bo ba-vila poslanska zbornica, ko se znova snide, bo poročilo ustavnega odbora o Pernerstorferjevem predlogu za izpre-membo društvenega zakona s 15. nov. 1. 1867. Pernerstorferjev predlog je zahteval, da se odpravi cel drugi del tega zakona (kategorije političniji društev) opiraje se na opravilne razloge, češ, da je mejo med političnimi in nepolitičnimi društvi jako težko določiti, ker ni kriterijev, po katerih bi bilo mogoče določiti pojem političnega društva.
Odbor je sicer priznal opravičenost tega razloga, vendar je ohranil razdelitev društev v politična in nepolitična, ker bi sicer ne bilo mogoče zabraniti vstop tujcem in mladoletnim ljudem (pod 21 let) vstop v društva, ki se pečajo z javnimi političnimi zadevami.
Nerazumljivo je sicer, zakaj bi 18—20 letni ljudje ne mogli biti v društvih, ki se pečajo z javnimi političnimi zadevami, saj je teh »zadev“ na ulici in v časopisju in na shodih polno, in dandanes so ljudje te starosti že toliko razumni, da jih slišijo in vidijo. Smisel bi torej imela ta zakonska določa le z ozirom na tujce, da bi se jim zabranil vhod v društva, in zveza z mladimi ljudmi.
Toda težko je razumeti, zakaj bi bila korist države v nevarnosti, ako bi bili tujci člani teh društev, saj vendar niso vsi tujci državi nevarni ljudje, in ako se nevarni, so nevarni izven društev prav tako, kakor v društvih. — Mnogi žive cela leta pri nas, udomačili so se in imajo svoje interese.
Popolnoma nepravično pa je, da bi ne smel biti član političnega društva mlad človek pod 21. letom, ki si služi kruh s svojimi rokami in je samostojen, organiziran morda v delavski, socijalno - demokratični ali drugi stranki, ki torej uživa politično izobrazbo in jo tudi potrebuje.
Poročilo odseka da tudi slutiti, da je ostala točka o tujcih in mladoletnih zato, da bo vlada bolj gotovo sprejela zakon, ker ima še vedno nekako staro bojazen pred političnimi društvi, pa naj bodo v njih polnoletni ali mladoletni ali tujci, meščani, delavci ali kmetje.
Zato bo torej izprememba zakona le majhna, ker glavne izpremembe ne bo. Toda tudi tu je par važnih točk:
Iz § 30 se izpusti prepoved, da žene ne smejo biti članice političnih društev. Glede mladoletnosti pride 21. leto kot starost, pod katero ne sme biti nihče za člana sprejet.
$ 31., ki določa, da mora imeti predsedstvo 5—10 članov, se odpravi.
§ 32., ki zapoveduje, da se morajo vsi člani naznaniti oblasti, se iz-premeni v toliko, da mora društvo predložit) seznam članov tekom osmih dnij, ako oblast to zahteva.
§ 33., ki prepoveduje ustanavljati sodruštva, zveze in gojiti stike s po-
dobnimi društvi, ter prepoveduje, da ne sme nihče biti član več nego enega predsedništva, se odpravi. Prepoveduje se le, ustanavljati sodruštva v tujini.
Odpravi se tudi § 34., ki se tiče društvenih znakov.
Vo je vse. Reforma bo torej le polovična. § 32 bi lahko popolnoma odpadel, ker so tudi po tem društva izročena šikanam raznih oblastev. — Edina svetla stran reforme društvenega zakona je § 30, ki daje sedaj ženam pravico, da so Članice političnih društev.
Odbor govori s prav toplimi besedami o pravicah žen in pravi, da je to le mal korak, ki ga je mogel odbor storiti za politične pravice žen, kajti v drugih državah imajo žene mnogo večje politične pravice, nego le to, da^smejo biti članice političnih društev. Življenje je sicer silnejše nego pisani zakoni, in žene so v strankah in v društvih in v javnosti delovale politično, čeprav niso smele biti članice političnih društev, vendar je bilo značilno, da je Avstrija svoje državljanke stavila na eno stopinjo z mladoletnimi, s tujci in drugimi manj vrednimi ljudmi.
V	poročilu odbora je zanimivo tudi stališče vlade. Vlada priznava, da je naš društveni zakon potreben reforme. ne priznava pa, da bi bilo treba temeljite revizije. Pravi, da je za tako revizijo še dovolj časa. Odbor je vlado opozoril na tiskovni zakon, kjer tudi vlada obljublja temeljito reformo, ne dovoli pa niti kolportaže, po kateri kliče že desetletja naša javnost. Ko je bila reforma gotova, se je vlada premislila.
Seveda tudi reforma društvenega zakona še ni gotova; sliši se celo, da pride predlog z dnevnega reda. Vlada bi s tem prav nič ne dosegla in bi si le škodovala, kajti javno politično življenje se je že davno razlilo preko mej političnih društev. Reforma ima namen odstraniti le nekaj anakronizmom, arhaizmov in takih še dovolj zastarelega.
Omeniti moramo pri tem, da se je avstrijsko ženstvo odločno zavzelo za reformo društvenega zakona, posebno za izpremembo § 30. Čehinje so poslale deputacijo v parlament, slovensko ženstvo je odposlalo peticijo, isto so storila srbska in hrvaška ženska društva v Dalmaciji in Primorju.
S tem bodo torej politična društva ženskam odprta, treba je le, da bodo vanje vstopale in delale.
Iz slovenskih krajev.
Iz Tomišlja. Klerikalci so povsod enaki. Kjer le morejo pokažejo svojo brutalnost in nasilnost. Kdor jim je neljub temu gorje! Naša vas je tako srečna, da ima vsega spoštovanja vredno učiteljico, ki gleda samo na to, da bi se mladina v resnici kaj naučila. Naravno, da jo ima ljudstvo radi tega jako v čislu, kar pa nikakor
ni povolji nekaterim mogočnim osebam. Zlasti hud trn v peti je naša blaga učiteljica domačema župniku. Šikanira jo, kjer le more, seveda brez vsakega uspeha. Drugi petelin je g. Anton Svete, ki jo je obdolžil razža-ljenja časti in potem sodnijsko preganjal. Toda pravica zmaga vedno, če ne preje pa pozneje. Tako se je tudi tu zgodilo. Sodišče je spoznalo, da je učiteljica popolnoma nedolžna in Svete je sramotno pogorel. Naravnost nekaj nečuvenega pa je, s kakim terorizmom je pritiskal na našo učiteljico občinski odbor. Iz golega maščevanja je ukazal njenemu očetu, da mora tekom 6 tednov zapustiti občinsko ozemlje občine Tomišelj. A blamažam je sledila blamaža. Ker so se klerikalcem vse mahinacije ponesrečile, poskusili so zadnjo srečo. Krajni šolski svet je v nadi, da bo učiteljico vendar enkrat pregnal iz Tomišlja, odpovedal učiteljici stanovanje v šolskem poslopju. Toda gospodje zapomnite si! V tem oziru še ni spregovorjena zadnja beseda. Kar se pa tiče poslanega v »Slov. Narodu*, sta si gg. Kunče in Trošt precej podobna. Bodite prepričani g. Trošt, da mi nismo nikoga nagovarjali naj protestira proti temu, da bi se učilo cerkveno petje v šoli. Če bi pa vsi davkoplačevalci glasovali o tem. bi pa vi imeli gotovo komaj pet odstotkov glasov.
Iz Ilirske Bistrice. Pred nekaj časom je prišel k nam neki Lahon, ki ne zna niti besede slovenskega. Pričel se je pečati z betonskimi izdelki, toda ta »kšeft* se mu ni obnesel. Zaradi tega je začel konkurirati domačim zidarjem in zidarskim mojstrom s tem, da je najel za svoje stavbe same laške lastovice. Dasi je mnogo domačinov izurjenih v tej stroki, vendar mu kljub temu gredo nekateri ljudje na roko in s tem tako-rekoč trgajo domačinom kruh iz ust. Takim ljudem sramota. Kje je geslo: Svoji k svojim?
„Čukovska“ olika je res grozna. Pokazal jo je posebno kolovodja »čukov* v Trnovem, ki je hodil pretečeno nedeljo v beli halji z mrtvaško krinko na obrazu in z bakljo v roki po hišah ter strašil v spremstvu svojih .bratov čukov* ljudi [tako, da je neka ženska od strahu omedlela in je še sedaj bolna. Res, krasna olika. Klerikalci so lahko ponosni na svoje backe.
Gospodarsko društvo v Trnovem peša. Udje kar trumoma jemljejo nazaj zadružue knjižice. Kmalu bodo klerikalci za eno blamažo bogatejši, Bilo srečno.
Iz Novega mesta. Nemška predrznost. Tukajšnji zdravnik dr. Strašek izvršuje tudi zobozdravni-ški posel. Pri tem je uslužben tudi nemški zobotehnik (ne »doktor* kot ga Novomeščani imenujejo) Pavel Jo-kitsch. Mož je strasten nacionalec. Dasi je služil kot vojak in zobotehnik več let v Zagrebu in živi sedaj že blizo 2 leti med nami, vendar noče govoriti ali noče razumeti slovenski.
Kakor so že Novomeščani, ki so se že od nekdaj radi ponašali z nemščino in še sedaj med nemško govorico vmešavajo nemščino, so tudi napram »doktorju* JotkischuJ tako popustljivi, da zaradi njega vsaka^slovenska družba govori le nemško. Čez vse to smo sedaj molčali, že na ljubo dr. Strašku, kot slovenskemu šefu tega nemškega nacionalca. V nedeljo na plesnem venčku v prid dijaški kuhinji v kavarni Central pa je mož tako javno nastopal, da je sam izval kritiko v javnosti. Prišlo je v neki družbi do živahne debate, Ker se je Jokitsch nepoklican vmešaval v to debato, mu je neki član družbe zaklical: Ein Deutscherhathiernichtszu reden. To pa je Jokitscha tako razburilo, da je potem ko je soomizje isto ponovilo, zagrabil za stol, ga dvignil roteč nad mizo in hotel udariti povzročitelja onih besed. Ta namen pa se je po prizadevanju okolo stoječih izjalovil. Vprašamo, kaj bi se zgodilo Slovencu v Gradcu, če bi tako nastopil proti Nemcem — in pa ali dr. Strašek kot narodnjak ne more dobiti slovenskega zobo tehnika?
Splošni pregled.
Kitajski odgovor na rusko noto.
Sliši se, da bo kitajska vlada odgovorila formalno na 6 točk ruske note. Kitajska baje ne bo priznala opravičenosti ruskih pritožb glede omejevanja ruske tarifne autonomije na kitajskih mejah. Eksteritorijalno pravo ruskih podanikov na Kitajskem, Kitajska priznava. Enako ruska trgovina na Mongolskem ni podvržena nikakim indirektnim ampak le direktnim davkom. Dalje dovoljuje kitajska vlada ustanovitev konzulatov v Kopdu, v Hami in Gudženu, ako bi to zahtevali trgovski interesi za neopravičeno se prizna pritožba glede vedenja kitajskih uradov nasproti ruskim konzulom. Priznavajo se pravice ruskih podanikov na mongolskem ozemlju, ruska vlada sme tam ustanavljati konzulate, kupovati zemljo in zidati stavbe. Odgovor se konča z izjavo, da kitajska vlada vstraja na svojem stališču, da pa ne more “dopustiti razširjanja pogodbe. Kitajska bo ohranila mir in ji je žal izpremembe v ruski politiki, ki moti dosedanje prijateljsko razmerje obeh držav, ki je bilo obema v korist. Ali pride torej za kugo vojna na Vstoku, še ni gotovo.
Francosko časopisje, posebno Temps svari Rusijo pred prenagljenim korakom napram Kitajski. List pravi: Rusija stoji danes na vrhu gore in iz-kušnjavec ji kaže azijatski Vostok. Naj Rusija uredi svoje razmere na vzhodu, a naj ne pozabi preteklosti. Ako bo Rusija poslušala nasvete svojih navideznih prijateljev, glasove nemških časopisov, bo doživela ono razočaranje kakor v prejšnjih časih. — Matin kar naodločneje taji, da bi imel potsdamski sestanek kak upliv na zadnje dogodke in da nota ne preti z vojno.
Ruski poslanik v Sofiji je postal Anatol Vaziljevic Nehljudov, ki je bil
doslej pri ruskem poslaništvu v Parizu. Nehljudov baje dobro pozna balkanske razmere in je tudi navdušen Slovan.
S petrograjske tehnike je bilo vsled zadnje stavke izključenih 54 študentov.
Košutu se je bolezen tako poslabšala, da se zdravniki boje resnih posledic.
Papež je popolnoma okreval in le vsled starosti in nestalnega vremena ne sme zapustiti sobe.
V	srbski skupščini se je predsednik Nikolič v imenu srbskega naroda zahvalil za simpatije italijanskega parlamenta. Srbski poslanci so njega navdušeni govor sprejeli z živio-klici na italijanskega kralja in italijanski narod.
Bosanski proračun za leto 1911. se glasi: 79,493.675 K dohodkov, 79,488.459 stroškov, torej kaže 5.216 K prebitka. Dne 20. t. m. je začel deželni zbor generalno debato o njem.
Laški socijalisti na Tirolskem so imeli te dni v Trientu zborovanje, na katerem je prišlo do hudih konfliktov med narodnimi in mednarodnimi socijalisti, narodni so bili sicer v večini, toda tudi med njimi je spor, ker je en del iredentovski drugi pa zmerno nacijonalni. Prerokuje se razpad stranke.
O monarhistični zaroti na Portugalskem javljajo listi, da je bil neki upokojeni stotnik, ker je imel zvezo z zarotniki prijet v Elvazu. Med zarotniki so baje častniki, časnikarji in dvorni založniki. Vendar se ni bati ni-kake oborožene organizacije.
3000 delavcev na Turinski razstavi je napovedalo stavko. Zastopniki delavstva, dva Italijana, dva Nemca in dva Francoza sta predložila vladi zahteve delavstva.
Rusko ministrstvo je izdalo ukaz, da se po vseh šolah slavi 50 letnica osvobojenja ruskega kmeta (4. marca).
V	poljskem klubu se je ustanovila posebna komisija, ki ima namen proučiti pritožbe proti poslancem poljske ljudske stranke, ki so pri svojih agitacijskih govorih baje jemali denar od raznih ljudi pod pretvezo, da jim poskrbe razne koncesije in patente.
Gibanje na Balkanu. Turški uradi s svojo teroristično politiko pripravljajo v svojih podložnih deželah stalne nemire. Boje se posebno pomladanske vstaje v Albaniji in zato postopajo tem strožje. Mnogo Albancev se zato pripravlja na odhod v Črno Goro. Posebno preseljevanje iz vilajeta Kosovo in Skader boljinbolj raste, i Cela turško-črnogorska meja je obseljena z Albanci, ki čakajo le prilike, da planejo v Turčijo. Med izseljeniki, ki so vsi oboroženi, so mnogi višji albanski načelniki, ki so v stalni zvezi z bojnim gibanjem v Albaniji. Tudi mnogo srbskih izseljencev gre na Črno Goro. Vsi slikajo situacijo v Macedoniji kot skrajno kritično, in so prepričani, da mora priti do odločilnega boja. Srbski izseljenci pripovedujejo, da nezado-
LISTEK.
M1GHEL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benctek.
Ta hip se je iznova oglasilo prejšnje zamolklo grmenje, in sledil mu je tresk, ki je zamajal ogromno stavbo, jetnišnice do ajenih temeljev.
Roland je zdaj prisluhnil in razumel . . . Glas, ki je bil pravkar zarohnel, je bil glas groma ... in tam zunaj je nedvomno besnela ena tistih strašnih neviht, kakršne se zbirajo včasih na čistem nebu benečanskem, neviht, ki divjajo z vso mogočno silo ciklonov. Predstavljal si je, kako trgajo bliski črni lirmament, kako se gondole zatekajo k bregovom kanalov, kako bega strela od meje do meje obzorja . . . nato pa se je skoraj mahoma zopet pogreznil v svojo mrtvaško zamišljenost.
Koliko časa je preteklo tako?
Roland se ni zavedel tega. Njegova silna domišljija ga je bila prenesla na Olivolski otok, pod tisto veliko cedro, v zvezdno-jasno noč. Z nadnaravno voljo svoje poslednje ure si je obnavljal poljub, prvi poljub ljubezni, ki sta ga menjala z Leonoro . . . Samo udarci groma, ki so zdajpazdaj stresali nebo in zemljo, so prihajali na njegovo uho, kot nekakšno zadnje prokletstvo.
Koliko časa mu je preteklo tako? ... — ...
Naenkrat pa je bliskoma skočil pokoncu, iztegnil vrat in se z izbuljenimi očmi približal vratom . . . Izza teh vrat je zazvenelo rožljanje železja in šum korakov . . . Nato so se odprla . . . Kakor v črnem snu je Roland izza svojega ogrinjala zagledal oborožene ječarje in vojake ... in med njimi moža v rdeči obleki . . . krvnika! . . .
— Ali si pripravljen? je vprašal neki glas.
— Seml je odgovoril Roland, in besno rohnenje razljutene narave je zakrivalo njegov glas, da ga niso spoznali.
Stražniki so ga obkolili. Ob njegovi strani je duhovnik mrmral zmedene besede. Rdeči mož je stopal pred njim. Tresk groma je stresel stene ječe, kakor da je udarila strela v zidovje
samo. Roland je videl, kako bledč obrazi okrog njega, in kako se duhovnik križa z drhtečo roko. Oster vonj po žveplu je napolnil temne hodnike, ter 'se združil z zoprnim smradom nakopičene vlage. Hip za hipom so si sledili strahoviti udarci elektrike.	v
Roland je v sredi svojih stražnikov prestopil prag ječe.
Po par korakih je stal ob znožju stopnic, po katerih se je vsa eskorta odpravila navzgor, dočim je prihajalo rohnenje nevihte čimdalje hujše in hujše.
Roland si je globoko oddahnil.
Vztrepetal je od pijanosti, ki se je sestavljala iz najrazličnejših radosti: iz radosti nad tem zrakom, ki — dasi ves smradljiv — vendar ni bil več zrak njegove ječe, iz radosti nad besnenjem orkana ... in končno iz strašnega veselja nad bližnjo smrtjo . . .
Ta hip pa se je v kotu ječe, ki jo je bil pravkar zapustil poslednji ječar, dvignila izpodkopana plošča.
Bleda in divja glava se je prikazala nad tlakom.
Nem od groze, z namršenimi lasmi, je Skalabrino uprl svoje mrkle oči v vrata, ki so se bila zaprla za Rolandom, ko je odhajal na morišče.
In ta vrata! . . .
Ah, kako so zarohnela usta pošasti, ki se je bila dvignila nad tlakom 1 Kako so nenadoma vzplamenele njene oči! . . . Ta vrata! . . .
Teh vrat niso bili zaprli — zato, ker ni bilo več obsojenca v ječi! Ta vrata so bila ostala samo priprta 1 . . .
XVII.
Most Vzdihljajev.
Ura je bila okrog sedmih zjutraj, to se pravi, čas je bil tisti, ko je običajno že svetel dan. Toda nebo je bilo črno, in tisto bore luči, ki je bila razlita po zraku, je razširjalo komaj medel sijaj — somračna luč, ki je ogrinjala vse predmete s sivkastimi pajčolani. Le od časa do časa se je črno nebo odprlo, kakor razparano z orjaškim ognjenim srpom, in Benetke so se za hip pokazale v modrikasti zarji novega bliska . . .
Večina usmrčenj se je vršila kar v ječi. Včasih so obglavili
obsojenca tudi na kamenitem stolu na Mostu Vzdihljajev. Nekakšen žleb je sprejemal kri, ter jo odvajal v kanal. Drugekrati, posebno, kadar so hoteli dati ljudstvu svarilen zgled, pa so postavljali morilni oder na trgu Svetega Marka.
Pot na morišče je vodila obsojenca v tem slučaju čez Most Vzdihljajev. Ta most je imel, kakor smo menda že povedali, obliko sarkofaga. Spajal je ječe z doževsko palačo. Pokrit je bil z lahko zidanim obokom, in tako se je zdelo, da je most samo nadaljevanje enega izmed hodnikov jetnišnice. Na tisti strani, ki se je obračala proti morju, je imel nekakšno okno, zaprto z železnim omrežjem.
Obsojencu je bilo dovoljeno, ustaviti se za hip pred tem oknom, tako da je pred svojo smrtjo še enkrat užil pogled na Benetke.
Razglasi, nabiti po stari navadi na vrata vseh cerkva, so bili že prejšni večer oznanili vsemu ljudstvu, da bo na trga Svetega Marka obglavljen sloveči razbojnik Skalabrino.
Toda to jutro je bil trg prazen.
Gondole so ostajale privezane k svojim kolom ob kanalih.
Na ulicah ni bilo videti žive duše.
Kadar se bore naravne moči, se človek potuhne. Zdi se mu, da se gode reči, ki jih on ne sme videti, in da bodo celi voji smrtonosnih oblakov obrnili svoj srd proti njemu, ako se drzne na prosto.
Orkan je tulil in rjul. Po zraku so se podile blede pare; strašno so zvenele cimbale in trobile trombe neba. Vmes se je oglašal plat zvona, kajti blisk je bil na večih krajih mesta zanetil požare, ki so vihrali s svojimi ognjenimi grivami, ter jih družili z neprestanim blisketanjem višave . . .
Roland je stopal po stopnicah navzgor.
Ravno pred njim je stopal krvnik s sekiro na rami.
Ob njegovi levici je hodil duhovnik in godrnjal molitve.
Spredaj in zadaj so rožljali koraki straž.
Cim više je prihajal Roland, tem željneje je sopel čistejši zrak. Čutil se je močnejšega. In gotovost, da bo kmalu mrtev, in da bo skoro konec njegovih muk, mu je dajala toliko mirnosti, bistrosti duha in prožnosti mišljenja, kolikor je v svojem zaporu nikdar ni imel.	(Dalje.)
voljnost med srbskim prebivalstvom raste in da se je srbskemu narodnemu odboru podala prošnja, naj se pri druži grškemu, albanskemu in bolgarskemu nar. odboru. V novopazar skem sandžaku se upirajo Srbi, ki jih hočejo poklicati pod orožje zaradi vojn na vzhodu. Oni, ki so imeli služiti v vojski, so po večini jpobegnili na Črno Goro. Dnevni List piše, da bo v kosovskem vilajetu 60000 turških rezervistov, in da bo turško poveljništvo z Velesa premeščeno v Strumico in v Štip. S prva bo turška vlada napravila manevre. Sodi se, da bo Bolgarska porabila priliko, ki jo 1. 1908 ni znala porabiti. Vsi narodi v Macedoniji se pripravljajo in oborožujejo. Bolgarske čete so svoje orožje prenesle v Sofijo, ker pričakujejo vojne. Tudi Turki se pripravljajo in ustanavljajo mlado-turške odbore, kjer pazijo na vse gibanje.	'
DNEVNE VESTI.
Včerajšnja »Edinost1* obljublja, da danes konča svojo klobaso pod naslovom »Tržaško slovenstvo, njega vodstvo in njega delo“. Ko pročitamo tudi ta konec, odgovorimo, ker članak je bil pisan — to je jasno — radi ,Jutra“.
Klerikalni poslanec Mandelj je
v svoji poslanici povedal, da znaša v resnici za letošnje leto deželni priman-kljaj 2 milijona 269.000 kron. ,N e zasledujem nobene tendence" pravi Mandelj »a k o reli e m, d a je finančni položaj dežele — skrajno neugoden*. Tako je pisal Mandelj, ko je imela naša dežela komaj 9 milijonov dolgov. Že takrat je rekel Mandelj :„Ako se ne pripeti noben čudež, imamo prihodnje leto računati s povišanjem 25 od sto d o k 1 a d od 40 od sto na 65 od sto!" Kaj bo šele sedaj, ko so klerikalci sklenili za deželo novega dolga 13 milijonov kron? Za koliko se bodo doklade zvišale? Koliko bo zopet vse drašpe, živež, obleka in stanovanje?
Lepi Kristusovi namestniki so duhovnik Lampe, Krek, dekan Lavrenčič, župnik P i b e r in župnik Hladnik, katerim je načeloval sam ljubljanski škof Bonavetu-ra v deželnem zboru, ki so, kakor poroča tudi »Slovenec" vršili krščansko ljubezen do svojega bližnjega — prof. Reisnerja na ta način da so ga z drugimi klerikalnimi poslanci, psovali kakor pijane barabe in pobesneli šnopsarji. Lepi Kristusovi namestniki so škof Bonaventura in njegovi podivjani popje kadar zastopajo v parlamentu naše dobro ljudstvo.
Klerikalce je sram svojih voditeljev. Psovke »trot", »falot", »baraba*, »tat* in druge cvetke voditeljev klerikalne stranke, ki so jih nasuli v deželnem zboru na prof. Reisnerja, vzbujajo celo v vrstah njih lastnih pristašev slabo kri. Celo najbolj zagrizeni klerikalci pravijo, da njihovi poslanci niso nobeni reprezan-tanti naroda, marveč surove mrcine. Včeraj zvečer so se klerikalci v neki gostilni med seboj prav hudo spoprijeli. Klerikalnega vodjo bi kmalu prav pošteno in dejansko poklicali na odgovor.
Za enotno zadružništvo člankari včeraj tisti človek, ki mu to najmanj pristoja. Dr. Lampe, v katerem tiči samo satan hudobije in podlosti, tista izdajica našega naroda, ki druzega ne dela, kot razdvaja in vse lepo uničuje, se drzne pisati za »enotno zadružništvo" in apelirati na časnikarstvo, da naj p r e n e h a boj na zadružnem polju, da se »d o s e ž e t o 1 i
prepotrebno naše zjedi-n j e n j e." To je že vrhunec nove klerikalne lumparije. Sedaj naj mi molčimo in naj ljudem ne odpiramo oči, ko so klerikalci za svoje banke-rotno zadružništvo obesili deželi 13 milijonov kron dolga na vrat. Sedaj naj mi molčimo, da bodo klerikalci lepo sanirali svoje zavode, naše ubili potem pa zopet z nami tako zjedi-njeno postopali kakor po september-ških dogodkih. Le najbolj rafiniran lump more tako pisati kot je včeraj to storil dr. Lampe v uvodniku »Slovenca".
Kaj je s sleparijo pri volitvah v trgovsko-obrtno zbornico? Že tri tedne pišemo o neverjetnih sleparijah, ki so jih uganjali klerikalci pri volitvah v trgovsko obrtno zbornico. Brez ovinkov smo skoraj že povedali, kdo je tisti odlični mož, ki je prišel po slepariji v trgovsko-obrtni zbornici na podpredsedniško mesto. Skoraj brez ovinkov smo povedali, da je bil načelnik onih, ki so sleparili z glasovnicami ter falzificirali podpise na glasovnice, sam sedanji podpredsednik trgovsko-obrtne zbornice g. Kregar. Radovedni smo če se bo sedaj ganilo državno pravdništvo in bo postavilo pod ključ ljudi, ki so brezvestno in na neverjeten način goljufali pri volitvah in s sleparijo dobili čez tisoč glasov.
Kaj lahko pripovedujejo klerikalci na svojih shodih ? Prot. Jarc je v nedeljo na klerikalnem shodu med drugim govoril o naprednjakih tudi tole: »Umstvenih argumentov, argumentov, ki gredo do sr.ca in dna duše, ti gospodje nimajo, pač pa samo klofute in blato." Take fraze si upa spuščati prof. Jarc dan pozneje, ko so klerikalci v deželnem zboru (ne v Pollakovi šnopsariji) opsovali s trotom, tatom, barabo in lumbom nedolžnega in odsotnega prof. Reisnerja. Ali so nekateri Ljubljančani res tako neumni, da takega komedijanta ne napode?
»Jugoslovanski minister" je izbruhnil v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora svoj »Schimpf-lexicon“ nad učiteljskim stanom ter nagnal občespoštovanega profesorja Reisnerja s takimi psovkami, ki se slišijo v družbi najbolj surovih barab. Cigan, tat, lump, baraba, šuft, falot in podobni izrodki njegove klerikalne po-surovelosti so rohneli iz njegovega žrela. Učitelji — srednjošolski in ljud-skošolski — stojimo brez izjeme na strani profesorja Reisnerja, ker je bil ta napad krivičen za profesorja Reisnerja in žaljiv za ves učiteljski stan. Zato najodločneje protestujemo proti tem izbruhom klerikalne podivjanosti in posurovelosti. Žalostno bi bilo za Avstrijo, če bi take govedine postale ministri! Še bolj žalostno je, da poslanec pod ščitom imunitete na tak način napada brezbrambne ljudi.
Slovensko deželno gledališče. Danes, v četrtek se poje tretjič v sezoni G Puccinijeva »Boheme" z gosp. vitezom Cammaroto v ulogi Rudolfa. To je obenem zadnje gostovanje zagrebškega tenorista na našem odru. Predstava se vrši za n e p a r-abonente. V soboto je dramska noviteta ter se uprizori Jaroslava Vrchli-ckega historična veseloigra »Noč na Karlštejnu".
Naznanilo. — Poverjenikom In članom »Slovenske Šolske Matice** naznanjamo, da dobi vsak društvenik zal. 1910. čvetero knjig, in sicer: 1. Letopis, X. zv. 2. L. Lavtar: Posebno ukoslovje računanja v ljudski šoli. 3. Vales Alfonz: Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. 4. Dr. Lj. Pivko: Zgodovina Slovencev, 2. snopič. (Glej Letopis, str.
237! Knjige, ki so navedene v »naznanilu" na zadnji strani Letopisa, je tiskarski škrat zamenjal! te niso prave in število knjig je napačno.)
Ironija usode. Hotel »Union* je odprl brezalkoholni oddelek gostilne in v Frančiškanski ulici, nad vhodom, se blešči tudi tak napis, a ironija u-sode je hotela, da se nahaja v neposredni bližini tega napisa tudi napis:
—	»Dr. *Ivan Zajec", ki se gotovo prav kislo drži, kadarkoli zagleda besede: »Brezalkoholni oddelek gostilne."
Na naslov g. ravnatelja Brežni-ka. Gimnazijski ravnatelj Brežnik v Novem mestu mora imeti gotovo krokodilovo kožo. Saj drugače si ne moremo razlagati dejstva, da na našo notico, v kateri smo mu očitali prelo-mitev prisege, ni popolnoma nič reagiral. Seveda, boljše je vtakniti zaušnico v žep, kakor dobiti še hujšo.
Društvo zdravnikov na Kranjskem. Izvanredni občni zbor društva zdravnikov na Kranjskem se vrši v petek, dne 24. februarja ob 7. uri zvečer v hotelu »Tratnik". Dnevni red: Naznanila predsednika. Podelitev podpor iz Dr. Loschner-Maderjeve ustanove. Samostojni predlogi društve-nikov.
Higljenske razmere v Komenskega ulici. Dobili smo pritožbe o samovoljnem postopanju špediterja Škerlja v Komenskega ulici, s čimer so oškodovane stranke, ker si je na nedovoljenem mestu napravil tla.
Poglavje o oliki. Bleiweisova cesta v Ljubljani je pravo ponočno zatočišče raznih sumljivih individuov, ki v poznih nočnih urah nesramno nadlegujejo osebe ženskega spola. Znano nam je več slučajev, ki dokazujejo, da človek ponoči skoraj ni varen iti po tej cesti. Poživljamo mestno policijo, da temu delu mesft posveti malo več pozornosti.
Slavčeva maškarada. Veliki pustni korzo je pred durmi in na pustno nedeljo se odpro vrata velike dvorane hotela »Union" razkošnemu in veselemu življenju. Tam na velikem sijajno okrašenem trgu se zbero ta dan častilci veselega princa Karnevala. Prisotni bodo odposlanci najrazličnejših skupin ter zastopniki narodov v svojih raznobojnih narodnih nošah, tudi kranjski salonski gigerli odpošljejo veliko deputacijo. Tamburaški orkester iz Ba-binegrede pod vodstvom kapelnika g. Fičifičkirija prispe v nedeljo v Ljubljano in ako vse strune ne popokajo, bode od mitnice skozi mesto do kor-znega trga prav veselo svirali. Ciganska godba pride že v soboto in se odpelje iz kolodvora s posebnim vozom naravnost v »Union". Pri tej priliki bodi omenjeno da je odbor »Slavca" tudi letos opustil osebno vabljenje. kakor to izvečine tudi druga društva opuščajo.
Sokola I. poletna prireditev spojena z javno telovadbo se vrši v smislu tozadevnih sklepov prvo nedeljo v juliju na Ledini. — Prvi pomladanski pešizlet se vrši na Jožefovo preko sv. Katarine v Škofjo Loko.
Disciplinirani notar — »Notari-ats-Schrelber"? Bivši notar Janko Globočnik je imel zaradi hčerke — oziroma ona sama je imela neke sitnosti pri sodišču. Orožništvo je v svoji tozadevni vlogi očeta hčerke označilo kot »Notariats-schreiber". Ko je Globočnik za to žaljivo naslov-lenje izvedel, se je zelo razjezil nad orožniškim strajžmoštrom Uljašem, kot vodjo orožniške postajo v K. Prišla sta skupaj v neki gostilni in tedaj se je užaljeni bivši notar sedaj notarski koncipijent razljutil nad stražmoštrom. Očital mu je uradno neresnico in povedal, da on kot jurist ni notarski pisar, če prav ni več notar pač pa o-
rožnika, če ga odpuste iz službe, ne čaka drugega kot služba pisarja. No, zadeva je prišla pred sodišče, ki je Globočnika obsodilo na 30 K globe. Obsojeni se je zoper to kazen pritožil, v Ljubljani. Pa tudi ljubljanski gospodje so mnenja, da orožništvo ni razžalilo bivšega notarja, če prav ga je v uradni vlogi označilo kot »Notariats-schreiber", pač pa da je Globočnik razžalil orožništvo, ker mu je o-čital uradno neresnico ter grozil s pestjo. Globočnik bo torej moral plačati prisojenih mu 30 K globe. — Da res, čudna so pota božja!
Drugo boo je porabil. Gospa Dobivnik je dala krojaču Josipu Izlakarju svojo boo, da iz nje napravi ovratnika za dva otroška suknjiča. Izlakar je prinesel narejena suknjiča nazaj, pa brez ostankov izrezane boe. Gospa je takoj opazila, da ovratnika nista iz tiste boe, ki jo je ona izročila krojaču, ampak, da je Izlakar porabil za to delo neko drugo prav slabo boo. Šele na izrečno gospejno zahtevo je krojač še le drugi dan prinesel par ostankov od boe. Pa tudi ti ostanki niso odgovarjali kakovosti izročenega blaga. Gospa je krojača tožila. Obsojen je bil na 6 dni zapora. Proti tej razsodbi se je Izlakar pritožil na vzklicni senat, ki je v tej zadevi razpravljal že pretekli teden. Izlakar je takrat na vse pomagaje zatrjeval, da je nedolžen, ker je ravno isto boo uporabil kot se mu je bila izročila. Rekel je tudi, da je ona priznala, da so vrnjeni ostanki pravi od njene mu izročene boe. Sodišče je njegovemu predlogu ugodilo ter za drugo obravnavo povabilo sodnega izvedenca. Včeraj se je vršila obravnava, h kateri pa na začudenje senata obtoženi krojač ni prišel. Prišla pa je tožiteljica ter izvedenec g. Krejči. — Gospa se je nemalo začudila, ko ji je predsednik rekel, da je Izlakar zadnjič trdil, da je ona ostanke boe sama priznala kot k njeni boi spadajoči. Ona trdi, da so to ostanki čisto druge slabejše boe. Njena boa je bila slična njeni mački (ne da bi kdo mislil na kako drugo mačko, tej mački pravijo navadno »muf*). Spričo izpovedbe gospe in g. izvedenca je senat Izlakar-jevo pritožbo zavrnil ter prvo obsodbo potrdil.
Dva zagonetna slučaja. Dne 13.
novembra p. 1. je šla učiteljica Zardelj iz Postojne čez Vel. Otok na svoje mesto v Gorenje. Opazila je, da ji na potu sledi neki mlajši moški in ko je on pod cerkvijo sv. Andreja krenil na pot v Gorenje, ga je vprašala, jeli do-tična pot vodi v omenjeni kraj. On, ki je bil oddaljen kakih 50 korakov od nje, pritrdi da. Fant se obrne nato proti nji nazaj ter jo vpraša, če ima kaj denarja pri sebi. Ona ga začudeno vpraša zakaj tako vprašanje. On pa odgovori: denar mi dajte. Učiteljica sedaj že v strahu zopet vpraša, če mu je 5 kron dovelj, kar pa je oni zanikal ter zahteval 10 K češ, naj bo le 10 K. Ko mu je ta znesek izročila, je nad njo zakričal: marš, zdaj pa le hitro! Tako napadena učiteljica fanta ni poznala. — Drugi dan pa dobi poštarica tistega kraja pismo z vsebino: »V r ne m Vam denar, katerega sem zahteval od Vas. Vrnem ga da bi ne imeli kakšen s um na me." Temu oči-vidno z neokretno otročjo roko pisanemu pismu je bil res priložen bankovec za 10 K. Poštarica ki o napadu na učiteljico ni nič vedela, je položila pismo in denar in zraven še svojo uro na mizo ter vse skupaj tam pustila. A ko se je odstranila je vse to izginilo brez vsakega sledu. Učiteljica je imela 2 fanta na sumu, a ni mogla nobenega določiti kot pravega. Šele pri razpravi pred deželnim sodiščem se je
oprijela suma na Franceta Vadnjala posest, sin iz Vel. Otoka. Ko pa jo je obdolženčev zagovornik dr. Krisper opozoril, če more to pod prisego potrditi, je svoj sum tudi na tega fanta umaknila. Spričo rega je bil Vadnjal oproščen. S tem pa da je bil ta oproščen, dejanje še ni pojasnjeno, nasprotno pa je postalo še bolj zagonetno vprašanje: Kdo je napadalec in kdo odpošiljatelj pisma in denarja na neprizadeto poštarico. Ali ni v do-tičnem okraju nobenega Sherlok Holmesa!
Tako je, če človek drugim dela dobro spričevalo. Gosp. Zakrajšek bi bil v Logatcu rad pravi trgovec postal, pa to ni šlo, ker se ni učil trgovine. Pomagal si je le na ta način, da je vodil trgovino pod drugo tvrdko (Anton Kušlan), ter da je imel v trgovini izučeno osobje. Toda s tem osob-jem je imel križ. Prodajalka mu je kradla, pomočnik je na vse drugo mislil, le ne toliko, za kar je bil uslužben. V takih skrbeh si je nekoč belil glavo v neki gostilni, kjer se je bil seznanil z Jos. Pregljem, takrat pisarjem pri okrajnem glavarstvu. Ko mu je potožij svojo težnjo, je Pregel dejal, da se temu prav lahko odpo-more. On, Pregel napravi mu spričevalo, da se je izučil trgovine, to spričevalo naj kdo prepiše, potem pa si pusti potrditi pri županstvu. Če ne ve za kakega umrlega trgovca, ga vpraša. Zakrajšek se spomni na nekega Jakoba Turka, nekdanjega trgovca v Dol. Ravneh. »O to se da imenitno napraviti*, je dejal Pregelj. Sestavil je res spričevalo, spričo katerega se je Zakrajšek izučil trgovine pri ranjkem Turku. Za to imenitno spričevalo je Pregelj zahteval 10 K pa še nekaj »mokrega* je dobil za nameček. Zakrajšek se napoti k županu na Blokah, ter ga prosi, da mu spričevalo potrdi. Zupan pa je videl, koliko je na uri in odklonil tako kupčijo. Ko je Pregelj za ta ponesrečen poizkus izvedel, je Zakrajšku vnovič prigovarjal, naj še enkrat poskusi svojo srečo. Za ta nasvet pa je zopet zahteval najpreje
10	K, potem 5 K, nazadnje bi se bil zadovoljil tudi z 2 K, pa ga je Zakrajškova žena napodila. Kmalo pa je začelo glavarstvo Zakrajšku resno groziti, da mu trgovino zapre, če ne dobi za to potrebne koncesije. Ker je bil med tem časom na Blokah že novi občinski odbor, je še enkrat poskusil svojo srečo s potrdilom napačnega spričevala. A to pot ga je doletela smola. Prišli so na sled falzifi-katu. Zakrajšek je bil obsojen na 5 pnevni zapor. Kmalu pa mu je sledil tudi Pregelj z obsodbo na 1 teden zapora. Pri glavarstvu so ga odpustili, prišel je v Ljubljano, ter v neki gostilni naročil pijačo, ki je pa ni hotel plačati. Izgovoril se je, da jo plača neki vojak, ki pa je že zdavno preje izginil. Preglju kazen ni dišala, pritožil se je, pa sreče ni imel, dasiravno je gospode od senata zagotavljal, da je predložil milostno prošnjo na cesarja. Senat je v imenu cesarja potrdil prvo sodbo na 1 teden zapora.
Strelski klub »Bur* v gostilni Drašček naznanja svojim članom, da se zaključi sezija v soboto 25. t. m. z zabavnim večerom. Začetek točno ob 8. uri. V četrtek 23. t. m. je bratski pogovor. Pridite polnoštevilno.
Tatvina o belem dnevu.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu, 22. februarja.
Dne 4. decembra 1910 je šel 63 letni posestnik Jože Miklavčič, doma v Vel. Banu pri Št. Jerneju, zjutraj ob
IAU LISTEK.
Brezno.
Spisal Leonid Andrejev.
Preložil P. Pamidor.
(Dalje.)
»Da, mogel bi", je odgovoril Nje-movecki krepko in ji pogledal odkrito v oči. »In Vi?*
»Da, jaz tudi; saj je pač velika sreča, umreti za najbolj ljubljenega človeka, jaz bi zelo rada."
Oči so se jima srečale, jasne in mirne — kakor da sta si dala med seboj nekaj dobrega — in ustnice so se jima smehljale. Zinočka se je ustavila.
»Stojte*, je reklo dekle. »Tu na suknji imate nit.*
Nalahko je dvignila roko na njegovo ramo in vzela z dvema prstoma previdno drobno nit.
»Vidite*, je rekla in nato je vprašala nakrat resno: »Zakaj ste tako bledi in suhi? Pač veliko delate, kajneda? Ne mučite se preveč, saj ni treba."
»Vi imate modre oči in v njih so svetle pičice kakor male iskre*, je odgovoril in opazoval njene oči.
»In vi imate črne; ne, rujave, tople in v njih. . ,* Zinočka ni izgo-
vorila, kaj je v njih in se je obrnila proč. Obraz ji je polagoma zardel, oči so se zameglile kakor v zadregi, ustnice so se smehljale nehote, in ne da bi počakala istotako smehljajočega in srečnega Njemoveckega, je stopila korak dalje, a se je vendar ustavila: »Poglejte vendar solnce je zašlo", je rekla z bolestnim začudenjem.
»Da, zašlo je*, je odvrnil z nenadno, plaho bolestjo.
Luč je ugasnila, sence so umrle, in naokoli je postalo vse bledo, nemo, izumrlo. Tam, kjer je preje žarelo blesteče solnce, so se zdaj tiho plazile temne gruče oblakov in pokrivale vedno gostejše svetlomodro obzorje.
Grmadili so se skupaj, zadevali se drug ob drugega, spreminjali počasi in preteče obrise vzbujenih počasti in se pomikali proti volji dalje, kakor da jih podi neka neusmiljena, močna sila. Samoten, svetel, siromašen oblaček je plul slabotno in prestrašeno, odtrgan od drugih, na daljnem obzoru,
2.
Zinočkina lica so obledela, ustnice so postale rdeče, skoro krvavo-rdeče, punčica se je razširila, tako, da so dobile oči temnejši izraz, in zašepetala je tiho : »Bojim se . . . tako tiho je tukaj in mirno. Ali nisva zašla?"
Njemovecki je namršil goste obrvi in motril pokrajino.
Zdaj, ko ni bilo več solnčne svetlobe, pod svežim dihanjem prihajajoče noči se je zdela pokrajina neprijazna in mrzla; sivo polje s svojo pohojeno travo, z jarki in griči in jamami se je razprostiralo na vse strani: Bilo je mnogo globokih, strmo propadajočih malih jam, poraščenih z ovijajočimi se rastlinami, kjer se je že neslišno naselila molčeča tema; in da so bili tukaj ljudje; ki so delali, in da jih zdaj ni več tu, to je napravilo pokrajino še samotnejšo, in še bolj žalostno. Zdaj tu, zdaj tam so se prikazali gozdiči in kosi njiv, kakor violet-ne, mrzle megle, in bilo je, kakor da čakajo, kaj jim naroče temni jarki. Njemovecki se je boril s čuvstvora nemira in je rekel: »Ne, nisva zašla. Pot mi je znana. Najprej morava čez polje, in potem skozi tistile gozdič. Ali se bojite?"
Nasmehnila se je pogumno in odgovorila: »Ne — zdaj nič več. Ampak brž morava domu k čaju.*
Hitro in brez obotavljanja sta šla dalje, a kmalu so jima postali koraki počasnejši. Nista se ozirala naokrog, vendar sta čutila temno sovražnost nemirnega polja, kakor da ju gleda od tam tisoč temnih, nepremičnih oči, in to čuvstvo ju je zbližalo še bolj in jima vzbudilo spomine na dctinstvo;
ti so bili svetli in jasni kakor solnčna luč in so sijali v ljubezni in smehu, kakor da ni bilo življenje samo, temveč mehka pesem, ki sta ji sama ustvarila melodijo — dve mali noti: ena polnozvočna in čista kakor zvonec kristal, druga nekoliko nižja in glasnejša — kakor zvonček.
Prikazali so se ljudje — dve ženski, ki sta sedeli ob robu globoke jame; ena je bila prekrižala nogi in gledala topo v tla; ruta ji je zlezla nazaj, da so se prikazale kite razmr-šenih las; hrbet ji je bil upognjen, umazan jopič z velikimi pisanimi cvetlicami je bil potisnjen močno navzgor. Niti pogledala ni mimoidočih; druga je ležala napol, napol sedela zraven nje, glavo nagnjeno nazaj. Njen široki, surovi obraz z moškimi potezami je imel na ustnih kosteh po dve žareči mesti, ki sta spominjali na dve sveži rani. Bila je še bolj umazana kakor prva in je gledala brezbrižno na potnika. Ko sta odšla mimo, je pričela peti z nizkim glasom:
.Samo za te, predragi,
sem cvetela kot roža sred polj!
»Varka, slišiš?* se je obrnila na molčečo tovarišico, in ko ni dobila nikakega odgovora, se je zasmejala glasno in surovo.
Njemovecki je poznal to vrsto žensk, ki so se obnašale tudi v dragoceni obleki umazano, zato je ostal
brezbrižen pri pogledu nanje in se ni več zmenil zanje. Zinočka pa, ki se jih je skoro dotaknila s svojo skromno, rujavo obleko, je čutila v njih nekaj sovražnega iu hudobnega, in veselje v duši se ji je za hip zmračilo, Čez nekaj minut pa je izginil ta utis, kakor senca oblaka, ki beži v urnem begu nad zlatim travnikom. In ko sta šla dva človeka mimo njih, in sta se prehitevala drug drugega, — moški v čepici in suknji, toda bos, in ženska, ravnotako umazana, se je ozrla Zinočka vanja, ne da bi imela pri tem kak poseben občutek.
Šla sta dalje in govorila; zadaj za njima je plul zlovešč temen oblak. In tema se je zgoščala tako neopažno, da bi človek ne hotel prav verjeti, da nastopa noč, dasi je kazala tnračno-temna zapuščenost, da je umrl dan. Zdaj sta govorila o strašnih mislih in čuvstvih, ki vstanejo človeku v noči, ako ne more zaspati in ga ne moti nikaka glazba ali govorjenje in ako se tisto nerazumljivo, ki je veliko in tisočoko kakor tema in ki predstavlja pravzaprav življenje vlega tesno na obraz.
»Ali si morete predstavljati večnost?* je vprašala Zinočka in tiščala okroglo ročico na čelo in zaprla oči.
»Ne: večnost? . . . Ne", je odgovoril Njemovecki.	(Dalje.)
7. uri po vodo k bližnjemu vodnjaku "ter je za sabo vrata skrbno zaprl, ker je bil sam doma in se je bal za 40 K 60 v, ki si jih je — kot pripoveduje zaslišan kot priča — stiskaje in stra-daje prihranil in, imel spravljene v svoji sobi v miznici. Ko je prišel s škafom vode na glavi nazaj, je našel vrata odprta in videl smukniti iz veže 18 let starega sosedinega sina Antona Furlana. Ta nenaden fantov beg se mu je zdel sumljiv, zato je šel takoj pogledat v miznico, če je denar še notri, a našel ga ni več.
Še isti dan — bila je ravno nedelja — pa je obtoženi Anton Furlan jako radodarno in za svoje razmere preveč obilno plačeval za golaž in pijačo do noči in pri plačevanju menjal enkrat bankovec za 20 K, enkrat za
10 K. Okradeni Miklavčič je naznanil vso zadevo orožnikom, ki so 6. dec. ob 4. popoldne prišli v Furlanovo hišo, a obtoženca ni bilo doma. Ko mu je svakinja Terezija Furlan pozneje povedala, da so ga orožniki iskali, ker ga je Miklavčič obdolžil tatvine, se je razjezil in takoj odšel zopet od doma v smeri proti Miklavčičevemu domovanju. Miklavčič se je v istem času mudil ravno za hišo pri svinjakih, ko je naenkrat zaslišal od poti sem strel, nakar priteče k njemu
11 let stari vnuk Janez Zupan, ki je na drugi strani hiše cepil drva, v lice močno krvaveč. Bil je obstreljen, a JVliklavčiču je rekel, da ne ve, jeli mu je priletela sekira ali poleno v obraz in da tudi strela ni slišal nikakega. Deček je prišel ob levo oko. Par minut pozneje se oglasi zunaj hiše obtoženi Anton Furlan: »Kje pa ste?“ ter stopi na Miklavčičev odgovor v vežo in vpraša: »Kdaj ste me pa vi videli v svoji hiši ?“ — »V hiši ne, ampak v veži“, odgovori Miklavčič. »Obstanete pri tem ?“ — »Obstanem", pravi Miklavčič, oni pa odide po ko-šenici, ki leži med obema domovoma.
Obtoženec .se zagovarja, da ni ukradel tistih 40 K 60 v, ampak je imel svoj denar, ki ga je dobil od nekega Vlaha, ki mu je prodal svojo puško na upanje že meseca oktobra. Njegov zagovor glede denarja se ne ujema s plačevanjem dne 4. decembra. Nadalje pravi, da tudi streljal ni na mladega fantiča, da sploh ni imel ni-kake puške tisti čas. A ljudje iz vasi so pravili, da je še koncem novembra streljal s puško vrabiče. O tej priliki pravi, da jo je dobil v županovem kozolcu, kjer je bil nekak »magacin" za mlade divje lovce. Nadalje pravi da je videl takrat, ko je šel k Miklavčiču, kakih 30 korakov v stran moža, ki ga pa ne pozna, ko je cepil kole. To potrdi tudi Miklavčič, ki izpove, da je bil dotičnik neki Grubar. Obtoženec pravi, da tudi strela ni slišal; slišala pa ga je obtoženčeva svakinja Terezija Furlan, ki pa pravi, da je obtoženi Furlan odšel in prišel črez orožja.
Ker Grubar ni bil poklican k preiskavi in tudi preje sploh ni bil zaslišan in ker sploh ni nikakih zadostnih dokazov, da bi bil obtoženec streljal, je torej cela stvar v glavni točki nejasna. Po stvarnem zagovoru dr. Schegule zanikajo porotniki (prvomestnik gosp. Pucelj iz Velikih Lašč) s 6 glasovi drugo vprašanje o hudodelstvu težke telesne poškodbe in v istem razmerju glasov zanikajo tudi tretje vprašanje, vsebujoče prestopek zoper § 36. ces. pat. (prepoved nositi orožje brez orožnega lista), potrdijo pa prvo glavno vprašanje glede prestopka tatvine. Sodni dvor obsodi Furlana po § 260. k. z. na 14 dni strogega zapora in v povrnitev ukradenega denarja (40 K 60 vin.).
Sodnemu dvoru je predsedoval g. Gaudini, ki se mu je navada, tikati vse neoženjene obtožence in priče, že tako zajedla v meso in kri, da je tikal celo 30 letne priče. Je to sicer samo formalnost, ki pa v današnjih časih ni več primerna.
Dež. posl. Josip Lenarčič in njegoVa soproga pred sodiščem.
Kakor znano, so Vrhničani lansko leto napravili ovadbo, da je deželni poslanec, predsednik trgovske zbornice in tovarnar Josip Lenarčič pustil javni na njegovo posest mejoči poti od njegove tovarne proti Vrdu napraviti količke, ki so bili jako nagosto zabiti v zemljo ter malo centimetrov štrleli nad njo. Ovadba je bila pravzaprav naperjena proti Lenarčečivi soprogi in je označila tako zagradbo kot prestopek zoper telesno varnost. Lenarčič je to zagradbo prevzel na svojo odgovornost, češ, da je njegova žena le izpolnila njegov ukaz. Zastopnik državnega pravdništva pa je naperil obtožbo proti obema.
Deželni zbor je v svoji seji z dne 10. novembra na zahtevo sodišča na Vrhniki izročil poslanca Lenarčiča sodnemu preganjanju.
Sodišče na Vrhniki je oba obtoženca oprostilo. Proti tej razsodbi se je pritožil zastopnik državnega pravdništva na deželno sodišče v Ljubljani.
Tako je prišel deželni boslanec Lenarčič in njegova soproga včeraj zvečer na zatožno klop. Gospodje senata pa so včasi tudi lojalni. Tudi sinoči niso pustili obtoženca sedeti na oficielni zatožni klopi, ampak ponudili so jima posebne stole.
Po prečitanju precej obširnega akta, [utemeljuje državni pravdnik vzklic svojega kolega na Vrhniki. Ampak se je videlo, da mu je bil g. kolega bolj ustregel, če bi se ne bil pritožil. »Slavni sodni dvor" je dejal, ,bo imel rešiti vprašanje, ali sta obtoženca to zgradbo izvršila iz malomarnosti, ali nepremišljenosti, v dobrem ali slabem namenu. Če bi bila napravila ograjo, da bi jo lahko vsakdo videl, potem bi on ne imel nič proti temu. Ali ti količki so se zabili na način, ki je bil nepravilen. Zagovor, da se doslej še ni nihče poškodoval, ni opravičen." Predlaga torej, da se prizivu ugodi.
Lenarčič se pritožuječez Vrhničane.
Obtoženca nista imela zagovornika. Zagovarjal je oba g. Lenarčič sam. Zabrenkal je najpreje na politično struno.. »Da sva na tem mestu, je pred vsem dokaz naših domačih razd/apanih političnih razmer. C e bi ne bilo pri nas tako razdrapanih razmer, bi se ne bilo zgodilo, da bi se kdo izpodtikal nad to zagradbo, Moji politični nasprotniki so hoteli to izkoristiti, ovadili so mojo soprogo.
Dotična pot vodi skozi lep drevored posut s peskom. Vsakdo se lahko ogne zagradbi. Le ta razposajena mladina, ki mi dela vedno škodo, se ni mogla sprijazniti s to javno potjo, ampak je uhajala na mejo ter poredno skakala čez količke. Jaz sem imel s to zagradbo najboljši namen. Meni je bilo le za olepšanje naše okolice. Moja soproga je prišla na to idejo, ker je bilo enako tudi z ograjo pri Turnški graščini, kjer ni nihče ugovarjal. Moj sin in hčerke sicer niso bili s tem zadovoljni, a končno so se udali. — Po noči tam nihče ne hodi. Dosledno izvajano, bi se moral tožiti tudi cestni erar, ki ima ob kraju cest tudi mejnike.
Oba oproščena.
Po kratkem posvetovanju je predsednik razglasil razsodbo, s katero se priziv zastopnika državnega pravdništva na Vrhniki kot neutemeljen zavrne ter se potrdi prva oprostilna obsodba za oba obtoženca.
In s tem mislimo, je ta dolgotrajna afera slednjič končana.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Pasivna resistenca v Trstu.
Trst, 22. februarja. Pasivna resistenca se vkljub včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je zavzelo odločno stališče proti državnim uslužbencem, vedno bolj razširja. Toda tudi vlada ne miruje. Danes je došlo v Trst osem višjih železniških uradnikov iz Dunaja, ki so konferirali z ravnateljem tržaškega državnega kolodvora, Oured-ničkom o položaju in razpravljali, kako bi se mogla udušiti pasivna resistenca. Faktum, da je pasivna resistenca vedno hujša, kljub temu, da vladi prijazni listi govore o pojemanju. Danes ob dveh popoldne je bilo na pošti nad 200 brzojavk, ki niso bile oddane. Povprečno znaša vsakdanja zamuda 5 do 6 ur. Socijalni demokrati trdijo, da je edino sredstvo, da nastanejo zopet normalne razmere 20 o/o pristaniška doklada.
Trst, 22. februarja. Med državnimi uslužbenci vlada velikansko razburjenje in nervoznost. Vlada je že zgubila potrpežljivost in namerava pričeti že jutri s preiskavami. Med udeleženci pasivne resistence pa vlada prepričanje, da je vlada popolnoma brez vsakega orožja nasproti njim, ker izvršujejo vsi delo po predpisih. Obenem se zanašajo na parlament, od katerega pričakujejo podpore in protest proti disciplinarnim preiskavam. Upajo tudi na remeduro sedanjih razmer. Ravnotako se pa tudi vlada zanaša na parlament, ki se snide že takoj prve dni meseca marca. Prepričana je trdno, da se bo zbornica izrekla proti pasivni resistenci. Vsekakor je položaj jako nejasen. Udeleženci pasivne resistence bodo sedaj še s podvojeno silo nadaljevali svoje delo, a vlada na drugi strani na 'noben način noče odnehati od svojega stališča.
Trst, 22. februarja. Danes po-
Poldne bi se imel vršiti v gledališču enice shod državnege uradništva in uslužbenstva c, kr. drž. železnic, ki se
je poprijelo pasivne resistence. Shod je sklical poslanec Spadaro. Na shod je prišlo toliko ljudi, da je bilo prostorno gledališče do zadnjega prostorčka zasedeno. Shod pa se vendar ni mogel vršili, ker ga je vladni zastopnik brez vzroka prepovedal, akoravno so bili ljudje popolnoma mirni. »Edinost" se za shod ni brigala, kar vzbuja med slovenskimi udeležniki resistence veliko ogorčenje. Tudi zaradi nastopa posl. Rybara v državnozborskem pod-odseku za drž. uslužence vlada med njimi veliko razburjenje.
Dunaj, 22. februarja. Posledice pasivne resistence na Dunaju se vedno bolj občutijo. Radi tega je brzojavni urad izdal na stranke oglas, naj označijo vse one brzojavke, ki so namenjene za Trst, kot nujne.
V	boju za slovansko bogoslužje.
Trst, 22. februarja. 116 družin na otoku Hvaru (Lessina) je vložilo na splitsko škofijo prošnjo, naj dovoli staroslovensko bogoslužje. Ker pa je škofija to odklonila, ie župan občine Sulčurac izstopil iz katoliške cerkve. Njegovemu zgledu bodo sedaj sledili tudi drugi občani. Najbrže bo občina Sulčurac postala drugo Ricmanje.
Delegacije.
Budimpešta, 22. februarja. Avstrijska delegacija je imela danes svojo plenarno sejo, ki je bila otvor-jena ob tretji uri popoldne. Prvi je govoril prof. Masaryk, ki je razpravljal o gospodarskem pomenu dreaduo-ughtov in izjavil, da so dokumenti iz afere Vasič le mal del onih falzifi-kacij, ki so se fabricirale v avstrijskem poslaništvu v Belgradu. Odgovarjal mu je zopet jako jalovo minister za zunanje zadeve grof Aehrenthal. Nato so govorili še delegati Grabmayer, Tresič-Pavišič in Sonkup.
Avstrijski državni zbor.
Dunaj, 22. februarja. Avstrijska državna zbornica se snide zopet k rednemu zasedanju dne 6. ali 8. marca. Reševala se bo najprej novela k društvenemu zakonu, nato pa razne agrarne resolucije.
Bolezen kralja Niklte.
Belgrad, 22. februarja. Bolezen kralja Nikite je vedno slabša. Bati se je, da ga zadene v kratkem kap.
Dunaj, 22. februarja. Najnovejša poročila iz Črne gore zatrjujejo, da so vse vesti o nevarni bolezni kralja Nikite popolnoma izmišljene. Kralj se popolnoma zdrav sprehaja po mestu.
Rusija in Kitajska.
London, 22. februarja. Kitajska vlada se je silno vstrašila ruske note in je popolnoma kapitulirala pred Rusijo. Danes je že objavljena vsebina kitajskega odgovora, ki je skrajno ponižen. Kitajska vlada prizna Rusiji vse pravice in privilegije in obžaluje, da je ruska vlada vso zadevo tako strogo tolmačila. Kitajska vlada obenem izjavlja, da se bo dobesedno držala rusko-kitajske pogodbe iz 1. 1881 in skrbela, da bodo obojestranski odno-šaji kolikor mogoče dobri.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 22. februarja. V današnji seji ogrskega državnega zbora se je nadaljevala debata o bančni predlogi. Seja je bila jako dolgočasna. Obstrukcija že pojenjuje.
Razne vesti.
i
* Letošnja zima pri nas ni ravno preveč huda, zato pa je tem hujša na Ruskem. Cel zaliv od Odese do Očakov« je z ledom pokrit; zaradi tega ladje ne morejo v pristanišče. Po celi Rusiji so veliki snežni zameti, ki ovirajo železniški promet. Mraz je hud, znaša pod 20* Celzija. Celo velik mraz je v Kijevu — 26o Celzija. Tudi na vzhodnem Ogrskem je hud mraz — 30» Celzija. Volkovi so pridrli k človeškim bivališčem in ropajo. Na jugu je tudi huda zima. Cela Italija trpi vsled mraza, ki je seveda zato tako občutna, ker na Laškem nimajo v stanovanjih nič peči. Marsikje, celo ponekod v južni Italiji leži sneg. V Mesini, v Foggiji, v Tarentu itd. je polno snega. Tudi iz Carigrada poročajo o velikih snežnih viharjih.
* Največji krematorij. V Parizu na pokopališču Pere Lackaise so postavili krematorij, ki je sedaj največji na svetu. Vsak mrlič pride na vrsto v 45 minutah (doslej 1—2 uri). Število krematorijev raste. L. 1888 so bili trije. Prvi je bil postavljen v Italiji 1878. Danes jih je 85. Lansko leto je bilo vpepeljenih 13500 trupel. 160 društev je za vpepeljevanje mrličev, s 50.000 člani. Na Nemškem je bilo lansko leto vpepeljenih 4779 trupel. Krematorij je doslej prepovedan samo v Avstriji, v Turčiji in v Rusiji. Seveda v Aziji je tudi Rusija sežigala kužne mrliče.
* Nov letalni stroj. Iz Berlina javljajo: Nov letalni aparat, ki se raz-
likuje od vseh dosedanjih, je sestavil inženir Fiedler.
* Maščevanje prevaranega soproga. V Bassanu pri Benetkah je zvedel trgovec Molini za nezvestobo svoje žene. Zasačil jo je ravno, ko je bil pri nji njen ljubimec advokat dr. Cavalli. Prevarani soprog je ustrelil najprej njega, potem pa še njo.
* Imenitna pridiga. Moravski »Hordcke listy“ so objavili pridigo nekega kmetskega fajmoštra iz okolice Novega mesta na Moravskem. Faj-mošter je tako-le pridigoval: »Bil je enkrat en advokat, ko je ta advokat umrl in je prišel pred nebeška vrata, je sveti Peter odprl in vprašal: Kdo si? Advokat je dejal: Slavni odvetnik sem, pred sodiščem sem zagovarjal ljudi in spisal sem mnogo učenih knjig. Dobro, pravi sv. Peter, kaj pa si dobrega storil na svetu? — Advokat nato opisuje svoje življenje, da je živel pošteno in moralno v rodovini in v javnosti, da je otroke vzgajal, da je deloval za javni blagor, da je ljubil svoje bližnje in podpiral potrebne, kratkomalo, da je bilo njegovo življenje dobro in pošteno. No, to je lepo od tebe, pravi sv. Peter, zdaj mi pa še povej, kako si živel v verskem oziru in kako si se obnašal nasproti sv. cerkvi in duhovnom? Doktor je pobledel in osupnjen pravi: Boga sem imel vedno v srcu, izpolnjeval sem njegove zapovedi, toda proti cerkvi in duhovnom sem bil. Tu mu je sveti Peter dejal: Če si bil proti cerkvi in proti duhovnom, ni tukaj zate prostora. Beži kamor hočeš!" — List dodaja tej pridigi: »Zamislimo se nad župnikovo pridigo in dobimo pravilo za življenje: Živi magari kakor pujsek, toda priznavaj duhovne in jim služi brez ugovora in za to po smrti — hopla! — skočiš v nebesa z vseuii štirimi! In take štorije ljudje še verjamejo!" — Kaj bi neki ta list zapisal, ko bi slišal pridigfe kranjskih fajmoštrov ?
* Nekatera dela Tolstega izidejo tudi v hebrejskem jeziku.
* Kako daleč se more telegra-firati brez žice ? Dva zadnja ameriška rekorda sta 6000 angleških milj in 7300 angleških milj.
* Na Dunaju je 331.957 Čehov.
* Glasbeni kongres bo v Rimu od 9. do 11. aprila t. 1.
* Proti redovom in naslovom
bo nastopila radikalna in socialnodemokratska stranka na Švedskem in bo pozvala parlament, da to staro šaro odpravi.
* Anatole France za Duranda.
V Parizu je bil demonstracijski mee-ting (n ga je pozdravil tudi Anatole France, ki se je primerno zavzel za Duranda. V pismu pravi: SodrugilNa vas leži usoda Durandova. Reklo se je, da bo pravičnost posegla vmes, toda ona bo storila svojo dolžnost šele, ko jo bodo drugi prisilili. Revizija se mora doseči. Proti zločinu protestirati ni le pravica, ampak dolžnost. Ne sme se reči, da so oni, ki so se nekdaj potegnili za pravico, pravičnost in resnico, pustili mirno propasti nedolžnega človeka. Ako rešite, proletariati, Duranda rešite sebe. Vse sile se bore proti vam, zbrati morate vse sile. Za to ceno zmagate. Nečem vas hvaliti, služiti hočem vam: Razumejte pravico. Ako bodete združeni, bo velika vaša sila, nihče ne bo nad vas, ne sodnik, ne priče, ne porotniki. Prijatelji, združite se k skupnemu delu.
V tem je vaša zmaga. — Anatole France.
* Carnegle o svojih milijonih In darovih pravi: Sodim vse darove na 1800 milijonov K. Storil sem to z namenom, da bi zapustil svet boljši, nego je bil pri mojem rojstvu. Ko bi imel znak, bi si izvolil geslo: Vse je dobro, kajti vse je vedno boljše. |Da jati pomeni zame srečo. Svet mi ugaja, kakor je.
* V londonskem Musič Hallu Palladunu bodo proizvajali doslej neznani Mozartov balet iz iz 1. 1778. Za skladatelja je bil dozdaj imenovan Noverre. Viktor Wilder pa je spoznal Mozartovo delo, ki se je igralo leta 1778 na pariški operi.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana.
Mali oglasi.
Beseda & Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin.
—	Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Gospodična išče takoj lepo mebiovano mesečno sobo v bližini glavne pošte. Ponudbe pod L. P. poste restante Ljubljana. 120/2—1
Spretna Šivilja želi posla izven Ljnbljane. Ponudbe pod .Šivilja* na inseratni oddelek .Jutra*.	119/2—1
Iiurjena delavka za pletenje nogavic se »prejme. Kje, pove inseratni oddelek .Jutra*.
KORESPONDENCA.
Mlada inteligentna goaplea, lepe zunanjosti, z 10.000 K premoženja, se želi seznaniti z gospodom, ki bi imel stalno službo — Ponudbe s sliko, poste restante, »Vipava 69“.
Zahvala.
Mučila me je dolgotrajna bolezen in skoro sem že opupal, da še kedaj okrevam. Blagorodni gosp. zdravnik dr. Zajc v Ljubljani, ki me je zdravil zadnji čas, se je zavzel zame z vso vnemo in le njegova navodila in predpisana zdravila so me spravila iz nevarnosti, tako, da upam še doseči popolno okrevanje. Dolžnost me veže, da se inumovanerau gospodu zdravniku tem potom k# najprisrčnejše zahvalim in ga vsakomur najtoplejše priporočam.
Vič, dne 19. februarja 1911.
Božidar Zalokar.
Fran Krapeš.
Prevzamem dobro idočo
gostilno na račun
v Lj'ubljani, ali v okolici. Ponudbe pod »Gostilničar* na inseratni oddelek »Jutra".
Sl. občinstvu se vljudno priporočam za izdelovanje navadnih in najfinejših
oblek po meri
in nizki ceni. — Sprejmem tudi vajenca in dva krojaška pomočnika,
enega za mala, drugega za velika dela. Plača od 8—12 K na teden.
M. TURK, krojaški mojster, Zg. Domžale.
Išče se
družabnik
(kompanjon) za agenturo in komisijsko podjetje v Ljubljani, ki je v Ljubljani ali na deželi dobro vpeljan. Kapital ni neobhodno potreben. Ponudbe pod »Družabnik* na inseratni odd. »Jutra*.
Ponatis zanimivega romana
»Otroci papeža"
je izšel in se dobi pri uprav-ništvu „Jutra“ za 3*50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja.
Vabilo
k i
domači
plesni veselici
ki bo
na debeli četrtek, 23. svečana 1911
v gostilni pri ,Pavškovi‘
Martinova cesta št. 36. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 30 vin.
Godbo oskrbuje -== tamburaški zbor.
K obilni udeležbi vljudno vabita
Ivan in Roza Pavšek.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
Lj-u/bloetria,
Pod trančo štev. 2 poleg čcvUareskga mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnik vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
• • • • • •
Zvezdna
tkanina
• • •
z znamko repata zvezda je najboljše blago za obleke in perilo.
Ključavničarskega
- učenca -
sprejme takoj
Leopold Grošelj, Sp. Šiška 66.
Garantirano pristne
Irale klila
po okusu nedosežne, brez primere drugim izdelkom, pošilja po poštnem povzetju najmanj 30 parov. Par 44 vin.
R. M. Zore, Jesenice, Gorenjsko.
Hotel in restavracija
,Bavarski dvor£
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
V
Stefan Bergant
lastnik.
Cter n it
l/i
T
Najboljše pokrivali je streli
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zalogra:
T. Koru, I^jubljana.
mešane stroke, spreten detailist, se sprejme pri tvrdki Oton Homan v Radovljici.
ISSO Cš%3 CS9
Odvetniška pisarna dr. Fr, Brnčlča In dr. Mat. Pretnerja v Trstu, ulica Nuova št. 13/11
sprejme izurjenega
stenografa-slrojepisca
veščega slovenskega in nemškega jezika ali pa
dve stenografinji
ki ste obenem daktilografinje. Vstop 1. marca 1.1. Plača po dogovoru.
! Kolesarjem!
= v znanje! =
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski sezfji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti.
Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa? da na razpolago
—n  brezplačno  .........—•
tvrdka	j‘i
3HZ- Č!aa^iCL3xraLi3s:,
Specialna trgovina * kolesi In posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
Zidna opeka
najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri stavbeni tvrdki
Filip Supančič
Šubicova ulica 5.
Poročni prstani
močni v zlatu, na trpež-nosti neprekosljivi
1 par od K T—
naprej v modernih fasonah — graviranje brezplačno
Pri
FR. ČUDNU
urarju in trgovcu v LJUBLJANI, samo Prešernova ulica št. 1.
— Ceniki s koledarjem zastonj tndi po pošti. — Največja zaloga stenskih ur,
ZALOGA IN
IZDELOVANJE
OBISK
PI5 MERI
LJUBLJANA
DVORNI TRG 3
frfMIC
Tovarniška znamka „IKO“.
«a
>
O
CTS
B
CJ
o-
>
C/5
S ...2 2i SP
s
cd £
t: <s> c/) ^ u
Bi*
O w C3
c/j e
to E
Rj v) t—-r
* *§ * >Qm
ed
-4-4
o>
CK
u
z
.2 B S So
CL,
OD 23
Lastna tovarna ur v Švici.
Meinl
uvoz kave in velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
\Šelenburgova ul. 71
,Jutr ose prodsga vTrstu
po 4L vinarje
v 3^.SLSled.3noH^- toloetlseara^LaJSL:
Becher, ulica Stadion, Trevisail, ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Oeršina, Rojan, Raunacher, Campomarzio, Bruna, s. S. Martiri, Ercigoj, ulica Masimiliana, Rončel), ulica S. Marco,
Cecllimi, ulica del Istra,
Bi 'Ulia, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Ciramaticopiulo, ul. Bariera, SpOder. »illca Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. BeilUSi, Greta,
Kicliel, Rojan,
Bajc, ulica Gepa,
LuzattO, ulica Aquedotto, Seglllill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, lug. ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Naročajte in kupujte JUTRO"!
S 3/11/4
Obvestilo.
0	imovini »Glavne posojilnice" v Ljubljani
registr. zadruge z neom. zavezo v likvidaciji se je razglasil dne 13. febru«rja 1911
konkurz.
Konkurzni komisar: c. kr. dež. sod. svetnik dr. Jak. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase: dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani.
Volilni narok 21. februarja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem.
Zglasilni rok: do 30. aprila 1911.
Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek III.,
dne 13. februarja 1911.
Združeni čevljarji v Ljubljani
WoIfova ulica 14
odlikovani na mednar. lov. razstavi na Dunaju 1910 priporočajo za zimsko sezono svojo
em
T,
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje-
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila
Postrežba točna, cene solidne.	*	,
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
IzdLeloTrajaje Igrra,<5
Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vlil.,
mmmmm Pfeilgasse 34.
Vojaške oprave za otroke:
K 4-—
obstoječa iz Čake, pranega „ 5'— oklepa, sablje, patronske ,, 5*— taške, puške v naj finejši ,, 5*— izdeljavi	„ 5*—
„ 6*—
Razpošlljatev po povzetju.
Infanterijska garnitura Huzarska	„
Planin, lovcev	,,
Dragonska	,,
Ulanska	,,
Telesne straže	,,
Prekupovalcl specijalni cenik,
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
□ o □
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinsate in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne
cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
N*ni*,e cene!	TURK	in	BRATA	ROJINA.
Del. glavnica: K 6,000.000.
Ljubljanska icroiltna banka
Stritarjeva ulica »tov. 8.
Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trsiu, Sarajevu In Gorici.
Eei. iona K 450.000.
 MT *# ^ w	w	■	 J-----------J	^	*	    ^	^	•	*
Priporoča promese na dunajske komunalne srečke a K 18*—; žrebanje: dne 1. marca; glavni dobitek: K 300.000’—.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0